Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 1 V petek (8/24 0C) bo sončno, v soboto (12/21 0C) in nedeljo (11/22 0C) delno oblačno, možen dež. Četrtek, 7. maja 2015 številka 18 | leto 62 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € TAKO mislim -VO iu-l ■in 50 ■u-t i 1*1 :o Teden križa Velenje - Od 8. do 15. maja je teden RK. Njegovo kratko sporočilo je: Udejanjamo naša načela. Temeljnih načel je sedem, in sicer humanost, nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost in univerzalnost. Območno združenje RK Velenje bo ob tej priložnosti pripravilo nekaj dogodkov, zvrstili pa se bodo vse do konca maja. Tako bodo jutri (v petek) predstavili na ribiški koči ob Velenjskem jezeru delovanje defibrilatoija, načrtujejo izlet za prostovoljce iz krajevnih organizacij RK in aktivov, strokovno ekskurzijo za udeleženke delavnic ročnih del v okviru združenja, brezplačne meritve krvnega sladkorja in tlaka v Šoštanju, upravičencem v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki bodo razdelili prehrambne pakete. Omeniti pa velja še dan odprtih vrat združenja prihodnjo sredo, predstavitvene učne urice o RK in prostovoljstvu za učence 1. in 2. razredov v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ter razvitje prapora združenja. Tega naj bi razvili v petek, 15. maja. ■ tp Za vse se je treba boriti Milena Krstič - Planine Berem, da bo zaradi 1,39 evra vrednega sira, ki se je ženski prilepil na prste v eni od trgovin - šlo je za topljenega, ta pa se zlahka kam prilepi - ta kazensko ovadena. Saj ne da bi človek odobraval tatvine, ampak...? V tej naši ljubi državi, ki za zapahe ne more spraviti niti tistih, ki bi si z denarjem, prilepljenim nanje, lahko kupili na tone in desetine ton in še dvesto kilogramov sira za povrh, se bo ukvarjalo pravosodje? Za to so že policisti potrošili čas in denar, zdaj ga bo pa še tožilec? Ce bo šla ovadba naprej do sodnice, pa še ta? Ce bo za dokazovanje, da seje sir prilepil sam od sebe, potreben zagovornik, tudi ta?Na koncu pa se bo izkazalo, da topljeni sir nima lukenj in bo šla gospa v zapor? Ce bo imela srečo, v tistega s pogledom na morje? Tega - pogleda na morje - si namreč letos spet ne bo mogel privoščiti marsikdo, ki si ga včasih je. Kako pa naj bi si ga? Vse večje brezposelnih mladih, ki so »priklopljeni« na bedne plače staršev in še bolj bedne pokojnine starih staršev. Vse večje tistih, ki živijo na pragu revščine, in tistih, ki prejemajo minimalno plačo. Poprečni mesečni neto dohodek znaša manj kot tisoč evrov. Realnost, na katero so opozarjali govorci na številnih srečanjih po državi ob prazniku dela in je niso mogli zakriti niti oblaki. Pa pravijo, da bo bolje. Da gre navzgor. Še ministrica za delo, družino in enake možnosti je v poslanici ob 1. maju rekla, da imamo kljub vsem krivicam in izkoriščanju nekaj razlogov za veselje in predvsem upanje. Slovenija okreva. Imamo gospodarsko rast. Napovedi so dobre. To se že pozna in se bo poznalo tudi na trgu dela. Spomnila je na pravice. Na generacije, ki so se borile za osemurni delavnik, danes pa je vse več ljudi prisiljenih, da delajo več kot osem ur, imajo vse manj pravic in za to niso ustrezno plačani. Torej nekateri preveč (dela), drugi nič. Kot sir. Imaš topljenega za 1,39 evra - DDV je vključen, imaš pa tudi onega drugega, za katerega DDV še obračunan ni. A bo bolje. Obrnilo se bo. Imeti je treba le upanje in se boriti. 9. maj, dan zmage Slavnostni govornik ob 70. obletnici konca 2. svetovne vojne v Topolšici bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor Osrednji spominski dogodek ob 70. obletnici konca 2. svetovne vojne, ki v Šaleški dolini potekajo z naslovom »To leto bo naše in naša bo letos pomlad!« iz pesmi Po tisoč letih Karla Destovnika - Kajuha, bo v zdraviliškem parku v Topolšici v soboto ob 18. uri. Tam, v takratni menzi zdravilišča, je nemški general Alexsander Loehr podpisal delno kapitulacijo armadne skupine E in nemških oboroženih sil za jugovzhodno Evropo. O tem že dobri dve desetletji priča Spominska soba Topolšica 1945, ki jo bo osveženo Muzej Velenje odprl na dan prireditve. Slavnostni govornik bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, v kulturnem programu bodo nastopili Pihalni orkester Zarja Šoštanj, mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj, moški pevski zbor Ravne, Harmonikarski orkester Goličnik in ansambel Stil. Spominski dogodek organizirajo Krajevna skupnost Topolšica, ki 9. maja obeležuje tudi krajevni praznik, Mestna občina Velenje, Občina Šoštanj, OO ZB NOB Velenje, Muzej Velenje in Festival Velenje. a mkp 45.000 prebivalcev Šaleške doline ima trajno in zanesljivo oskrbo s pitno vodo Naš čas, 7. 5. 2015, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA «»^AS LOKALNE novice 7. maja 2015 Mestne občine v negotovem finančnem položaju Tisoč evrov za čistilno napravo Velenje, 5. maja - Mestna občina Velenje je na svoji spletni strani objavila Javni razpis za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za gradnjo malih komunalnih čistilnih naprav v mestni občini Velenje v letu 2015. Višina sofinanciranja bo tisoč evrov na stanovanjski objekt. Sredstva lahko dobijo samo fizične osebe in le za čiščenje komunalnih odpadnih vod iz gospodinjstva. Vloge bodo sprejemali do vključno 31. avgusta. Lažji za 8.600 kilogramov Šoštanj - Seštevek šoštanjskega spomladanskega čiščenja: 400 udeležencev in 8.600 kilogramov odpadkov. Skupna ugotovitev pa, da je smeti v naravi sicer manj kot pretekla leta, kljub temu pa je še veliko takega, kar tja ne sodi. a mkp Občanom pomagajo pri financah Šoštanj - V teh časi se marsikdo s financami težko znajde. Ne samo, da jih ni dovolj, s tistim, kar je, je treba po pameti. V Občini Šoštanj so se odločili, da gredo občanom naproti. Vsako sredo od 16. do 17. ure jim nudijo finančno svetovanje. a mkp Za najem stanovanj prejeli 65 vlog Šoštanj - Na razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, objavila ga je Občina, je do roka prispelo 65 vlog. Komisija sedaj pridobiva podatke po uradni dolžnosti. Ko jih bo zbrala, bodo začeli ocenjevati in pri nekaterih vlagateljih izvajati tudi oglede bivalnih razmer. Prioritetna lestvica naj bi bila izdelana do konca junija. a mkp Konec podružnice na Lepi Njivi? Mozirje - Na nedavni seji sveta so svetniki Občine Mozirje sprejeli med drugim sklep o zaprtju podružnične osnovne šole na Lepi Njivi. Odločitev velja za šolsko leto 2015/2016, o nadaljnji usodi šole pa se bodo v lokalni skupnosti znova odločali na osnovi vpisa za šolsko leto 2016/2017. V tem šolskem letu jo obiskuje 9 učencev od 2. do 5. razreda, za prihodnje šolsko leto pa vpisanih ni bilo. a Tp Knjige za celjsko bolnišnico Šmartno ob Paki - Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki je pred nedavnim pripravil Bukvarnico - samosvojo knjižnico, v kateri knjige menjajo lastnike. Najpogosteje zato, ker so jih ti že prebrali ali so jih želeli oddati iz drugih razlogov. Kar nekaj pa je bilo takih, ki so knjige zamenjali za drugo čtivo. Odziv občanov je bil odličen. Ob koncu akcije je ostalo 270 knjig, ki so jih podarili Splošni bolnišnici Celje. Bukvarnico so prvič izvedli lani, ideja zanjo pa se je porodila direktorici omenjenega javnega zavoda Mirjam Povh. Ta je ob obiskih v bolnišnici spoznala, koliko otrokom pomenijo knjige, kako jim zgodbe, ki jih preberejo sami ali jim jih preberejo drugi, prijetno krajšajo trenutke v bolniški postelji. a Tp Predsednik združenja mestnih občin Bojan Kontič zahteva odgovore vlade Pešpot v Logu Šmartno ob Paki - Občina Šmartno ob Paki se je lotila ureditve priljubljene pešpoti v Logu. Traso celotne poti nameravajo pomakniti bliže železniški progi in izvesti nujne ukrepe za preprečitev tako imenovanih »črnih« ter nevarnih prehodov preko železniških tirov. Dosedanja ozka pot je bila asfaltirana, tokrat bo makadamska, posuta s peskom in bolj prijazna sprehajalcem, pravijo na občinski upravi. Hkrati bodo uredili tudi odvodnjavanje s tega območja in dostop do pomožnih nogometnih igrišč. Ukrepi bodo pripomogli k precej večji urejenosti območja, ki je bilo v preteklosti pogosto divje odlagališče raznih materialov. Ureditev pešpoti v Logu sodi v okvir projekta Hodimo in kolesarimo po občini Šmartno ob Paki. Prednostno pa so se je lotili zaradi izgradnje vodovoda na tem delu vaških skupnosti Rečica ob Paki in Šmartno ob Paki. a Tp V ospredju kultura in turizem Šmartno ob Paki - V letošnjem proračunu Občine Šmartno ob Paki je za sofinanciranje dejavnosti društvom in organizacijam v lokalni skupnosti na voljo dobrih 15.800 evrov, od tega je po pravilniku predvidenih za kulturna in turistično društvo 60 odstotkov denarja, preostanek ostalim društvom v občini in zunaj nje. Na razpis je prispelo 30 vlog, šmarški svetniki pa so na zadnji seji občinskega sveta soglašali, da prejme 5.400 evrov Kulturno društvo Šmartno ob Paki, 2.200 šmarško turistično društvo, 1.800 evrov pa Kulturno društvo Gorenje. Zneski ostalih upravičencev se gibljejo od dobrih 65 do nekaj manj kot 500 evrov. a Tp Mira Zakošek Mestne občine so se zaradi novega načina financiranja znašle v negotovem finančnem položaju. Zato je predsednik združenja mestnih občin Slovenije Bojan Kontič na- slovil na predsednika vlade Mira Ceraija zahtevo, da država zagotovi dovolj sredstev za izvajanje izvirnih nalog (tistih, ki so zakonsko predpisane). »Menimo, da je zmanjševanje sredstev mestnim občinam za financiranje njihovih zakonskih nalog protiustavno, saj gre za obliko neposrednega odvzemanja finančnih sredstev mestnim občinam za opravljanje zakonskih nalog in poseg v njihovo avtonomijo,« je med drugim zapisal Kontič, ki poudarja, da se je država s sedanjo ureditvijo protipravno izognila zagotavljanju dodatnih sredstev finančne izravnave iz državnega proračuna in s tem nedopustno znižala razpoložljiva sredstva za financiranje zakonskih nalog občin. Od vlade pričakuje realno oceno finančnih in drugih materialno ovrednotenih učinkov že sprejetih ukrepov. Le tako bodo namreč lahko objektivno ocenili dejansko vrednost morebitne stroškovne razbremenitve mestnih občin in njihove dejanske možnosti za nemoteno izvajanje predvidljivih nalog. Posnemanja vredne rešitve Velenje sta obiskala predsednik državnega sveta Mitja Bervar in državni svetnik Peter Vrisk Mira Zakošek Velenje, 5. maja - Predsednik Državnega sveta Mitja Bervar in državni svetnik Peter Vrisk, ki sta skupaj s sodelavci iz kabineta državnega sveta obiskala Mestno občino Velenje, sta bila presenečena nad naborom Med pogovorom z občinskim vodstvom. Obiskali so tudi Muzej premogovništva Slovenije. inovativnih socialnih rešitev. »Neverjetno je, kakšen poseben socialni čut imate tukaj in številne ideje. Še posebej tiste, ki veliko vplivajo na dobro počutje občanov, finančno pa ne predstavljajo prevelikega bremena, so vsekakor vredne po- snemanja,« je bil navdušen Bervar. Ob vprašanju o nerazrešenih vprašanjih o obeh energetskih kolektivih pa je poudaril, da je predvsem pomembno, da vse slabe stvari, ki so se morda zgodile, čim prej razčistijo ustrezni organi, kar bo vse- kakor osnova za uspešno nadaljnjo razvojno pot tega strateškega področja. Oba sta tudi poudarila pomen čimprejšnje izgradnje hitre ceste (to vprašanje Bervar, ki je doma iz Koroške, tudi sam osebno zelo dobro pozna). a Savinjsko-šaleška naveza Tudi v maju ni vse ena sama ljubezen Nam sosedje le vračajo? - V Velenju »zaneten spor« med ministroma - Celjska nesnaga in UE - Salamijada vseh salamijad - Pogled po Sloveniji in okoli nje Čeprav seje delovno kolesje, pri tem štejem tudi večino političnega - če ne štejem proslav - prejšnji teden precej ustavilo, se različno dogajanje seveda ni. Ljudje so predvsem ob prazniku dela vendarle imeli tudi več možnosti razmišljati o dogajanju pri nas. Predvsem takem, kije tudi povezano z delom oziroma delovnimi mesti. Spomnili so se na naša propadla podjetja in delavce na cesti, mnogi so se ob tem spomnili tudi prevzemov nekaterih naših družb. Saj se mnogi še vedno bojijo za službe v »pohrvatenem« Mercatorju, tudi v Žitu, kije prav tako »splavalo preko Kolpe«. Med ljudmi je čuden občutek, če podjetja iz držav, ki naj bi bila dolga leta »za Slovenijo«, zdaj kupujejo naše bisere. Tudi naše hotele ob morju, čeprav že tako in tako imamo le nekaj metrov obale. So seveda tudi taki, ki menijo, da nam Hrvati le vračajo, kar smo mi začeli. Le da pri tem nismo vedno tako uspešni. Tudi v naši nadškofijski aferi smo lahko slišali, kako so njihovi Zvonovi zvonili po Hrvaški. Od Zagreba do Zadra in vmes. Dokler jim ni odzvonilo. Sosedom gre tudi v nos, da imajo Slovenci pri njih toliko nepremičnin. Neke vrste slovensko-hrvaški spor je tudi na oglaševalskem področju, ko gre za to, kdo je v naši deželici največji slovenski trgovec. Po Agrokorjevem prevzemu Mercatorja so v celjskem Tušu menili, da se s tem nazivom lahko ponašajo oni. Pa so od tega reklamnega gesla morali odstopiti, ker je naša oglaševalska zbornica stopila na »tujo« stran. Ker da je Mercator registriran v Sloveniji in naj bi bil tako še vedno slovensko podjetje. Do novega slovensko-hrvaškega spora pa je prišlo tudi po posredni »zaslugi« naše regionalne televizije oziroma izjavi ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca na njej. Njegovi hrvaški kolegici Vesni Pusic se njegova izjava o pričakovanjih odločitve evropskega arbitražnega sodišča ni zdela poštena in so celo pisali »v Evropo«. Na spletnih straneh pri južnih sosedih pa smo znova lahko brali žaljivke na naš račun. No, mnogi Slovenci za to niso imeli časa, ker so lepo dopu-stovali na hrvaški obali. Slovenija pa se ne »sooča« le s Hrvaško, tudi z Evropo. Znano je, da seje zaradi onesnaženega okolja naša država znašla na zatožni klopi Sodišča EU. Ne le enkrat, ne le zaradi ene same zadeve. Nekaj pa se je začelo na naši strani le premikati glede odlagališča odpadkov v celjskem Bukovžlaku. Vlada je pred zadnjimi prazniki sklenila, da mora resorno ministrstvo - za okolje in prostor - do konca prvega meseca drugega polletja pripraviti ukrepe za sanacijo tega odlagališča. Ali bomo s pravimi ukrepi res prehiteli sodišče, ki nam pripravlja težke denarne kazni, dokler stvari ne uredimo, bomo šele videli. Pa še k malo prijetnejšim temam. Na Sladki Gori so v sklepni fazi priprave na prireditev »salamijada vseh salamijad«. Konec prihodnjega tedna bo namreč tamkajšnje turistično društvo Skriti biser pripravilo finalno prireditev vseh slovenskih salamijad. Pred strokovnimipokuševal-ci bodo najboljše salame iz vse države. Za to, da so dobili organizacijo te prireditve, gre verjetno zasluga tudi odlično pripravljeni Salamijadi, ki sojo pripravili lani. Samo osrednjo slovensko salamijado bodo popestrili z bogatim spremljevalnim programom. In še nekaj besed o posebnem dosežku na Žu-smu, o katerem smo na kratko pisali že prejšnji teden. O posebnem razglednem stolpu, Stolpu ljubezni. Ob pomoči mnogih krajanov in raznih organizacij so ga zgradili člani planinskega društva Žusem. Do vrha le malo manj kot 26 metrov visokega stolpa vodi 116 stopnic, vmes je 22 »postaj«. Vzpon na vrh je poplačan z lepim razgledom po Sloveniji vse do Triglava, pa tudi po treh sosednjih državah: Hrvaški, Madžarski in Avstriji. Na vrhu so namestili tudi »zvon želja«. Pa še to: kako dobro je, če so pravi ljudje na pravem mestu. Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je med zadnjim obiskom v (svojem) Obsotelju obljubil, da bodo nekdanje Vonarsko jezero spet oživili. Za to seje vneto (neuspešno) zavzemal že, ko je bil še direktor Term Olimia. a k a NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega Izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena Izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor In v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 14. 5. 2015, barve: CM K, stran 15 14. maja 2015 OB PRAZNIKU 3 Solidarnost in enotnost na preizkušnji Milena Krstič - Planine Graška gora, 1. maj - V prvomajsko jutro smo se v Šaleški dolini prebudili ob zvokih budnic pihalnih orkestrov Premogovnika Velenje in Zarje Šoštanj in takoj začeli pogledovati v nebo. Bo vreme zdržalo? ski zbor Kajuh in pihalni orkester Premogovnika Velenja. S Premogovnika je bil tudi slavnostni govornik, predsednik podjetniškega sindikata SPESS (Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije) Ferdinand Žerak. Razmišljal je o vlogi sindikata v podjetjih, imela za preživetje ... Sindikat mora skrbeti za vse svoje člane in ne sme biti orodje v rokah ozkega kroga posameznikov, ki zavajajo sodelavce z neresnicami ter lažnimi obljubami,« je dejal. »Če bi ob zdajšnjih nizkih cenah električne energije ter proizvodnih rezultatih govorili o po- Šaleško-savinjski sindikati, ki so organizirali tradicionalno srečanje na Graški gori, so se z njim »dogovorili« za tri ure, pa so potem na samem srečanju podaljšali. A je marsikoga s prireditve odneslo prej, kot je mislil, da ga bo. Veter na gori zna biti zoprn, da je kaj. Tisti bolj zgodnji, avtobusi so začeli voziti že ob 8. uri, in tisti, ki so šli peš, so težko čakali golaž. Da se okrepijo in ogrejejo. Podarila ga je Mestna občina Velenje. Potem so se lahko malo pogreli na trim pohodu na Jesenjakov hrib ali pa ob družabnih in športnih igrah in plesu. Tokrat je igrala Rosa. V kulturnem programu sta nastopila moški pev- v katerih se soočajo, podobno kot v Premogovniku, z velikimi težavami. V takšnih okoliščinah se spremenijo tudi osnovne smernice delovanja sindikatov. Njihova naloga v takih razmerah je, da se zaposlenim omogoči kar največ pravic, da pa s tem ne ogrozijo obstoja podjetja in posledično tudi obstoja delovnih mest. »Žal se je včasih treba začasno odreči kakšni že pridobljeni pravici, da podjetje preživi in da ni odpuščanj,« je dejal. Ob tem se je dotaknil egoizma, ki ga je v družbi vse več. Pojavlja se tudi med člani sindikata, ko nekateri zase želijo več. »Ni jim pomembno, ali bo sodelavec jutri še imel delo ali bo njegova družina večanju pravic in ne nazadnje tudi o povečanju plač v Premogovniku, bi bili nerealni. Vsi si bomo morali odrezati manjši kos kruha, da bomo po končanem poslovnem in finančnem prestrukturiranju zopet lahko živeli bolje,« je ocenil. Veijame to. »Premog in blok 6 imamo v Šaleški dolini. Ne enega ne drugega ni mogoče prestaviti v Ljubljano. Biti pa moramo preudarni in enotni. V nasprotnem smo in bomo samim sebi največji sovražnik,« je ocenil. Na Graški gori so bile tudi letos izpolnjene tri osmice, ki jih terja praznik dela. Bil je govor, bil je golaž, bil je ples. Naj živi 1. maj! a Na Pristavi so se družili pod šotorom Daleč naokoli je dišalo po slastnem golažu - Smeh ni veliko počival Šoštanj - Na Pristavi, stisnjeni med Gaberke, Velunjo in razvaline gradu Forhtenek v Zgornjih Ravnah, so domačini že pred leti uredili prireditveni prostor. Na njem je živahno večkrat, tradicionalno živo in polno pa na prvomajskih srečanjih, ki jih prireja Turistično društvo Pristava. Nič drugače ni bilo letos. Organizatorjem je prišel prav šotor, ki so ga postavili dva dni prej v strahu, da ga pokvari vreme. Predsednik društva Bernard Kamenik je povedal, da je marsikoga privabil tudi vonj, ki se je širil iz kotla. Posebnost, ki so jo znova obudili, je, da golaž kuhajo na kraju samem. Zanj so porabili 70 kilogramov mesa in prav toliko čebule, je povedal Marko Jevšnik iz Laz, ki je vrtel ta veliko kuhalnico. »Začeli smo ob sedmih, čebulo pa spražili dan prej.« Točno do opoldne, ko se je srečanje začelo, je bil golaž kuhan, pozdravi najavljeni, ansambel Smeh pa ogret. Zagreti in družabni so bili tudi obiskovalci. Marsikdo, ki ni iz ravenskih krajev, pa se je povzpel kakšen kilometer više do razvalin gradu Forhtenek. a Smeh ni veliko počival, plesalci pa tudi ne. i Dan je bil hladen, srečanja pa topla. « Slavnostni govornik Ferdinand Žerak: »Tako opevanai in znani rudarska solidarnost in enotnost sta danes na veliki preizkušnji.« ►► Prvomajskega srečanja brez golaža ni. Šmarški prvi maj Šmartno ob Paki - V počastitev 1. maja so v občini Šmartno ob Paki na predvečer praznika zagoreli številni kresovi, na sam praznični dan pa je občane prebudila prvomajska budnica, ki so jo pri Tišlarjevi lipi v Rečici ob Paki zaigrali godbeniki Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj. Organizatorja dogodka sta bila Kulturno dru- štvo Šmartno ob Paki ter Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Velenje. Priložnostni kulturni program so pripravili člani šmarškega Gledališča pod kozolcem. Preostanek prazničnega dne so občani preživeli na domačih piknikih, precej manj kot minula leta se jih je podalo na dobrih 730 metrov visoko priljubljeno planinsko točko Goro Oljko. Namere je mnogim preprečilo predvsem slabo vreme. a Tp Gora Oljka je bila letos precej manj obljudena kot na minulih prvomajskih srečanjih. Zvečer kres, zjutraj budnica Staro Velenje, 1. maja - V KS Staro Velenje so na predvečer praznika dela na gradu pripravili kresovanje. Krajane, ki so se vabilu na kresovanje odzvali v lepem številu, so pogostili z brezplačnim golažem in pivom. Druženje je bilo prijetno, noč pa kratka, saj je že ob 6.30 v Starem trgu za budnico poskrbel pihalni orkester Premogovnika Velenje. Naš čas, 7. 5. 2015, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO »»^AS 7. maja 2015 Savinjska regija oblikuje razvojne prednosti Do leta 2020 v Savinjski regiji 16 projektnih področij s 167 predlogi - Subregija Saša nosilka energetske oskrbe Tatjana Podgoršek Celje, 25. marca - »S trajnostnim razvojem regije do splošne blaginje« je kratko sporočilo razvojnega programa Savinjske regije v obdobju 2014-2020. »Visoke besede, ki pa jim bomo morali slediti,« je ob prestavitvi omenjenega razvojnega programa dejal direktor Razvojne agencije Savinjske regije (RASR) Franc Jazbec. Po njegovih besedah so pri pripravi programa izhajali iz analize stanja na področju naravnih in človeških virov ter tradicije regije. Na osnovi tega so oblikovali štiri razvojne prednosti regije, in sicer predelava in obdelava materialov (kovine, les, umetne mase in steklo), pre- hranska oskrba, trajnostni turizem ter energetsko oskrbo. Znotraj teh področij so verificirali 16 projektnih področij, ki vsebinsko združujejo 167 ožje evidentiranih projektnih predlogov. Njihovo vrednost so ocenili na blizu 1,5 milijarde evrov, uresničitev pa naj bi omogočila 1550 novih delovnih mest. Prioritete regije - je zagotovil - so tiste, ki jih kot prednostne opredeljujeta tudi država in Evropa. Realno ali ne? Na naše mnenje, da papir marsikaj prenese in da se samo po sebi vsiljuje vprašanje, ali so pričakovanja realna, pa Jazbec pravi: »Razvojnega programa nismo pripravljali na RASR-u, ampak so ga pisali lju- dje v 31 občinah Savinjske regije. Vsak zase s podpisom projektnega predloga jamči, da misli resno. Re- rekli so ) Franc Jazbec glede projektov, ki jih izpostavljajo v subregiji Saša: »Najbolj izstopa področje energetike, kjer naj bi bila subregija nosilka udejanjanja razvojnih prioritet. Glede na razprave in pomisleke gre za pogumno odločitev. Je pa dejstvo, da gradimo v Savinjski regiji samooskrbno energetsko regijo, kajti tudi v drugih njenih občinah med razvojne cilje postavljajo obnovljive vire energije. Sicer pa ni mogoče posebej izpostaviti projektov ali razvojnih področij, ker se ti med sabo prepletajo tako na področju turizma, prehranske samooskrbe, podjetniškega okolja ...« Franc Jazbec: »Razvojnega programa nismo pisali na agenciji, ampak ljudje v 31 občinah Savinjske regije. alno ali ne? V luči današnjega dne, ko krize še ni konec, so pričakovanja optimistična, a ne nerealna. Če ima regija vizijo, v kateri se prepozna in se z njo poistoveti veliko ljudi in če se jih bo v projektih prepoznalo še več, je načrtovani cilj pravi.« Dodal je še, bodo s projektnimi predlogi kandidirali na razpisih za pridobitev evropskega denarja, poskusili pa bodo uveljaviti tudi nov poslovni model. Novo finančno obdobje je morda tudi večja priložnost za več vlaganj v obliki javno-zaseb-nega partnerstva. Manj denarja za občine V novi finančni perspektivi je za lokalne skupnosti predvidenega manj denarja v primerjavi z zasebnimi pobudami. Za nameček med prednostnimi projekti tudi ni predvidenega sofinanciranja za izvedbo največjih potreb, ki jih imajo občine v komunalni infrastrukturi -izgradnja kanalizacijskih omrežij. Po zagotovilih Franca Jazbeca so o tem že razpravljali na ministrstvu za okolje in prostor. »Občine, ki so se teh vlaganj že lotile, bodo lahko kandidirale za evropski denar za njihovo dokončanje. Ne bo pa denarja za ureditev manjših kanalizacijskih sistemov, kar pomeni, da bodo morale občine poiskati druge vire sofinanciranja. Odprto pa ostaja vprašanje, ali bodo prizadevanja glede očiščenja in varovanja okolja dosežena leto prej ali kasneje,« je še dejal Franc Jazbec. a Gorenje je bilo lani uspešno Potem, ko se je nadzorni svet Gorenja, sredi marca 2015, seznanil z nerevidiranimi računovodskimi izkazi Skupine Gorenje in matične družbe v letu 2014, je pred prvomajskimi prazniki potrdil revidirano letno poročilo za leto 2014. Skupina je kljub izjemnemu in nepričakovanemu poslabšanju razmer v Ukra- jini in Rusiji leto 2014 zaključila z boljšimi rezultati kot leta 2013, ko so izkazali izgubo. Nadzorni svet je ocenil, da je bilo poslovanje Skupine, še posebej glede na težke okoliščine ob koncu lanskega leta, dobro. Prihodke so povečali za 0,4 odstotka, dosegli so jih v višini 1,24 milijarde evrov. Prihodke so poveča- li na nekaterih evropskih trgih, tudi v Rusiji, kjer pa velikih pričakovanj zaradi tečajnih razlik (drastičen padec rublja) niso dosegli. Prihodke so povečali tudi izven Evrope, in sicer v primerjavi z letom 2013 za 10,7 odstotka in s tem delno ublažili nižje prihodke na nekaterih drugih trgih. Prihodki ustvarjeni na neevropskih trgih, so tako dosegli že dobrih 10 odstotkov prihodkov osrednje dejavnosti. Povečali so obseg prodaje aparatov v višjih cenovnih razredih, tako da so pre-mijski aparati predstavljali že 16,4 odstotka vseh prodanih velikih gospodinjskih aparatov. GOSPODARSKE novice Klasje v stečaju Celje, 23. aprila - Stečajni upravitelj Kristijan Anton Kontarščak je 99 delavcem razdelil odpovedi. Proizvodnjo so nadaljevali še do 28. aprila, potem pa so v Klasju ohranili le še brezglutenski program, za katerega je zanimanje. V tem programu naj bi delalo 19 delavcev. Da je finančna situacija v Klasju slaba, je Kontarščak večkrat opozoril, ko je vložil kar nekaj ugovorov proti vodenju postopka prisilne poravnave. Najbolj problematična je bila po njegovem 4,2-milijonska terjatev Klasja do večinskega lastnika Toming Consultinga Tomaža Ročnika. To podjetje je v prisilni poravnavi. Stečajni upravitelj razmišlja o vložitvi odškodninskih tožb. 20 izdelkov, 20 medalj Arja vas - Mlekarna Celeia iz Arje vasi je tudi letos poslala na mednarodni kmetijski sejem v Novem Sadu v ocenitev nekatere svoje izdelke. Od 20 so bili nagrajeni vsi, od tega jih je 14 prejelo veliko zlato, preostalih 6 pa zlato medaljo. Poleg tega je ocenjevalna komisija sadnemu jogurtu z okusom borovnice dodelila naziv šampion. Mlekarna bo medalje prejela na sejmu sredi tega meseca. Direktor mlekarne Marjan Jakob je povedal, da so bili ocenjevalci navdušeni nad njihovimi izdelki, medalje pa so jim dobra popotnica na srbskem trgu, kjer so marca letos prav te izdelke začeli tudi prodajati. Poleg jogurtov so se odlični odrezali še siri mlekarne, na kar so prav tako zelo ponosni. Razprava o GSO a tp Ljubljana - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v javno razpravo dalo osnutek zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih organizmov (GSO), kar Sloveniji omogoča pred kratkim sprejeta direktiva EU. Osnutek predvideva možnost geografske izključitve Slovenije iz dovoljenja za pridelavo GSO ali njeno prepoved. Zanimivo, da vsi naši strokovnjaki niso tako nasprotni uvajanju GSO, kot to želijo prikazati nekateri pridelovalci in ministrstvo in kot trenutno o tem razmišlja javnost. Je pa gotovo dejstvo, da se bodo posledice uvajanja takšnih rastlin v našo prehrano poznale šele čez desetletja. Zdravilišča zadovoljna z obiskom Topolšica, Dobrna - Po podatkih Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč v Termah Topolšica za letošnje prvomajske praznike niso beležili večjih odstopanj glede na enako lansko obdobje. Prevladovali so domači gostje. V Termah Dobrna so v vseh prenočitvenih zmogljivostih - v hotelih Vita, Park in Vili Higie - beležili povprečno 70-odstotno zasedenost oziroma za 5 odstotkov več gostov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Med gosti je bilo največ Slovencev, Italijanov, Nemcev in Avstrijcev. a mz a Pločevina je vse tanjša, reklamnih letakov je vse več Prevzete količine železa in barvnih kovin na Dinosu upadajo, naraščajo pa količine papirja Milena Krstič - Planine Velenje - Dinos, družba za pripravo surovin, d. d., je v Sloveniji prisotna že skoraj sedemdeset let. Ustanovljena je bila leta 1946 z imenom Odpad. Današnje ime je dobila leta 1963. Predstavlja kratico, izpeljano ljudi. Regijsko sodijo pod enoto Celje, pristojni pa so za območje od Mislinje do Logarske doline. Količine upadajo V Velenju prevzemajo in odkupujejo odpadne surovine - železo, barvne kovine, papir. »Opažamo pa, da zadnja leta količine upadajo,« pravi vodja Boštjan Vranc. Lani so na primer zbrali blizu 5,7 tisoč ton železa, pet let pred tem več kot 6 tisoč ton. Manjše so tudi količine barvnih kovin. Le pri papirju je drugače. Poznajo se količine embalaže in reklamnih letakov, ki > Poskrbijo, da odpadne količine ne končajo na deponijah ali celo v naravi, ampak se ponovno koristno uporabijo. iz »Dajmo industriji nazaj odpadne surovine«. Njihovo osnovno poslanstvo je zbiranje oziroma odkup in predelovanje odpadkov ter prodaja surovin. Velenje je Dinos dobilo leta 1964. Ves čas je na isti lokaciji v Stari vasi. Danes je v njem zaposlenih sedem riale nadomeščajo z lažjimi in tanj-šimi. Tak primer je pločevina. To lahko vidite tudi sami po izdelkih, ki jih imate doma. Če boste primerjali tistega izpred dvajsetih let in da- našnjega, bo slednji gotovo lažji in tanjši.« Količine jim upadajo tudi zaradi »sivih« in »črnih« trgovcev, ki se ukvarjajo z enako dejavnostjo kot jih je doma vedno več. V letu 2014 so odkupili 2,2 tisoč ton papirja, leta 2009 pa denimo 2 tisoč ton. Razlogi za upadanje količin so različni. Na eni strani se pozna, da industrija ni več to, kar je bila, tudi toliko, kot je je bilo včasih, je ni več. »Poleg tega v industriji težje mate- Z mlinom v podjetje Ena od storitev, s katero se ukvarjajo že nekaj časa, je uničenje listin. Ta s pomočjo mlina postane neberljiva. Največkrat »meljejo« poslovno, davčno in zdravstveno dokumentacijo. Lani so odkupili 5,7 tisoč ton železa, kar je manj kot pred petimi leti. > Bakreni žlebovi ne končajo pri njih. Boštjan Vranc: »Država ne prisluhne predlogom po uvedbi enotne obdavčitve, kar je slabo tako za nas kot zanjo.« Dinos. »Država ne prisluhne predlogom po uvedbi enotne obdavčitve vseh, čeprav bi bila ta boljša tudi zanjo. Recimo, da bi davek znašal 10 odstotkov. Tako pa količine do 88 evrov niso obdavčene, obračunana je le dohodnina. Ljudje pa so iznajdljivi. Pripeljejo količine, ki na-nesejo do 88 evrov, pa naslednjič spet do 88 evrov ...«. Kakšne so cene? Med barvnimi kovinami, navaja Vranc, je denimo trenutna cena za kilogram bakra 4 evre. Cena pa se spreminja, ker so vse barvne kovine vezane na borzo. Železo odkupujejo po 12 do 18 centov, odvisno od kakovosti. Časopis po 6 centov, kartonsko embalažo po 4 cente. Baker ima ceno, kar tatovi vedo. Tudi mi vsake toliko časa v modro--beli kroniki pišemo o tem, kako je spet kakšna streha ostala brez bakrenih žlebov ... Na Dinosu zagotavljajo, da ne konča pri njih. »Če posumimo, da je stvar sumljiva, odklonimo. Konec koncev nam lahko tak material zaplenijo, mi pa smo plačali zanj,« pravi. »Poleg tega mora vsak, ki k nam pripelje surovine v odkup, predložiti osebni dokument in davčno številko, mi popišemo vse, tudi količine in vrsto. To pa pomeni, da ima tisti, ki je prišel do surovin nepošteno, zelo veliko možnosti, da ga policija dobi.« Naš čas, 7. 5. 2015, barve: CM K, stran 5 7. maja 2015 «»SÜAS GOSPODARSTVO 5 Compaco skrbi za varnost motoristov Ekskluzivni zastopnik čelad Nolan - Opremljajo tudi policiste in reševalce - Motoristi se vse bolj zavedajo pomena varne opreme Bojana Špegel Velenje, 30. aprila - Zgodba s prodajo kvalitetnih italijanskih motorističnih čelad Nolan seže v leto 1993. Takrat je direktor velenjskega podjetja Compaco Boris Kompare sprejel izziv in ponudbo, da postane njihov zastopnik za vso Slovenijo. »Posla smo se takoj lotili resno, vsa leta pa ostajamo majhno podjetje. Že od začetka smo v njem zaposleni štirje, vsi navdušeni nad motorji,« izvemo. Vsa leta prodajajo in servisirajo le čelade Nolan, v tem času so postali tudi zelo strokovno podkovani. Doslej so prodali vsaj 100 tisoč čelad. »Lahko rečem, da je za nami 20 let specializacije, saj se vsa leta dodatno izobražujemo. Pri nas motoristi dobijo več kot v splošnih trgovinah z motoristično opremo, tudi tistih v tujini. Dobijo strokoven nasvet in servis, velikokrat pa tudi nižjo ceno kot v tujini,« pripoveduje direktor, ki vse od ustanovitve ni spreminjal sedeža podjetja. Od prvega dne delujejo v prostorih nekdanjega Rudarskega doma ob Koroški cesti. Sedaj so njihovi prostori že pretesni; želijo si večje, da bi lahko povečali trgovino in prostor za servis. Čeprav že nekaj časa iščejo novo lokacijo, ki bi bila motoristom lahko dostopna, je še niso našli. To je eden od njihovih ciljev v bližnji prihodnosti, že sedaj pa vedo, da bodo ostali v Velenju. Direktor Boris Kompare: »Opažam, da je mlajših motoristov vedno manj.« Signalne barve so »in« Da čelada ni samo čelada, je jasno. »Najprej motorista varuje pred poškodbami v prometnih nesrečah. Če je pravilno izbrana, polepša dan na motorju. Res pa je, da lahko v čelado vgradimo tudi komunikacijske naprave, da se voznik in sopotnik med vožnjo lahko pogovarjata ali pa poslušata glasbo,« pripoveduje Kompare. Njihove stranke so v večji meri stalne. Pogosto se ustavijo pri njih le zato, da jih pozdravijo, vsaj enkrat letno pripeljejo čelado v pregled. Ponavadi več servisov opravijo v mrtvi sezoni, od oktobra do konca marca, ko motorji počivajo na toplem. Aprila pa se začne. Glavna sezona prodaje čelad traja vsaj do polovice oktobra, šele potem je v podjetju čas za dopust. Poletja so vedno najbolj delavna, takrat ustvarijo tudi glavnino prihodkov. Čez zimo pa svoje stranke povabijo na preventivni pregled in servis čelad, ki je za njih povsem brezplačen. Motoristi v zadnjih letih bolj skrbijo za svojo varnost. Vse več je čelad v signalnih (fluorescentnih) barvah, ki so bile pred leti večini nepojmljive, saj so res močno vpadljive. Signalno obarvane čelade v žareči rumeni barvi bodo kmalu nosili tudi slovenski policisti na motorjih in reševalci. Oboji so že dolga leta njihova stalne stranke. Zaposleni v podjetju Compaco gredo pogosto med ljudi. »Ob vikendih, ko se vrstijo motoristični zbori, gremo s stojnico in šotorom, tudi servisom, po vsej Sloveniji. Tam skušamo svetovati, pomagati motoristom.« Ob tem Kompare pove, da število motoristov v zadnjih letih žal upada. »Tik pred začetkom krize leta 2008 je bil porast števila motoristov velik. Kriza pa je terjala svoj davek. Opažam tudi, da je med motoristi vse manj mladih. Naše stranke so stare v povprečju 50 let, ponavadi gre za par, ki je že poskrbel za svojo eksistenco in otroke, sedaj pa želijo le še uživati. Motor pa ponuja fantastične užitke,« pove naš sogovornik za konec. Seveda govori tudi iz lastnih izkušenj, pa čeprav je postal motorist šele pred nekaj leti. Nova hala, novi produkti Podjetje Podkrižnik z Ljubnega gospodarske krize ne čuti - Letos od 15 do 20 odstotkov več prihodkov Tatjana Podgoršek Podjetje Podkrižnik z Ljubnega je oktobra lani od podjetja Vario 2000 v stečaju odkupilo 25 tisoč kvadratnih metrov zelenih in 13 tisoč kvadratnih metrov pokritih površin na območju nekdanjega Glina v Nazarjah, kjer je potekala proizvodnja Gorenja Notranja oprema. Objekt obnavljajo, po predvidevanjih naj bi proizvodnja v njih povsem stekla do konca tega leta. Novi izdelki, manjši stroški Po besedah lastnika in direktorja Iztoka Podkrižnika je razlogov za 6 milijonov evrov vredna vlaganja več. Razvili so vrsto novih izdelkov, za proizvodnjo katerih potrebujejo dodatne površine. Že danes proizvodni proces poteka v treh enotah. »Srečujemo se s prostorsko stisko. Prvotno smo jo nameravali rešiti z izgradnjo novih hal, a smo spoznali, da bi lahko v treh, štirih letih izgradnje izgubili veliko del. Z združitvijo enot pod eno streho bo nadzor nad dogajanjem v tovarni boljši, logistika umnejša, manjši bodo tudi stroški. Vlaganja bodo pomenila razvojni korak oziroma lažje uresničevanje zastavljenih ciljev.« Podkrižnik je dejal, da veliko stavijo na razvoj. Lastna razvojna skupina se ponaša z več patenti, v zadnjem času se na veliko ukvarja z razvojem pogonske tehnike, kjer želijo izdelovati izdelke s še višjo dodano vrednostjo. Predvsem pa je pomembno, meni sogovornik, da niso vezani le na eno gospodarsko panogo. Pogonsko tehniko lahko tržijo v avtomobilski industriji, medicini, beli tehniki, robotiki, energetiki. So sistemski dobavitelji za številne svetovno prepoznavne gospodarske družbe, možnosti se kažejo za poslovno sodelovanje še z novimi velikimi in manjšimi kupci. »Povpraševanje po naših izdelkih je veliko in vsega v tem trenutku ne moremo narediti. Z novo pridobitvijo jih bomo lažje.« Z bankami glede možnosti izvedbe naložbenega programa nimajo težav, zaradi lastne razvojne skupine tudi posledic gospodarske krize ne čutijo. Rastejo vsako leto in v prihodnje nameravajo tako nadaljevati. Obstoječih proizvodnih prostorov za zdaj ne bodo oddali ali prodali. Ob takšnem razvoju in povpraševanju na trgu znajo biti še potrebni. Iztok Podkrižnik: »Tudi v prihodnje načrtujemo veliko novih produktov.« Letos še za 15 do 20 odstotkov več Lansko poslovno leto je bilo za podjetje Pod-križnik zelo uspešno. Podjetje s 132 zaposlenimi je ustvarilo blizu 10 milijonov evrov prihodkov, 520 tisoč evrov čistega dobička so namenili za nadaljnje posodabljanje tehnologije. Letos načrtujejo za 15 do 20 odstotkov višje prihodke, do leta 2020 jih želijo imeti blizu 20 milijonov evrov. Na vprašanje, ali je idejo o izgradnji prestižnih kampusov opustil, pa je Iztok Podkrižnik odgovoril: »To ostaja ena od želja za prihodnje.« a Podjetniški center Standard V Mestni občini Velenje si s številnimi ukrepi prizadevamo za ugodne pogoje za razvoj podjetništva. Različna podjetja imajo različne potrebe. Mlada podjetja ali mladi posamezniki, ki se želijo podati na pot podjetništva, potrebujejo predvsem celovit podjetniški »ekosistem« za lažji razvoj in obstoj na trgu. Ključna in najtežja so prva leta, v katerih tudi največ start-upov propade. IS Naložba v vašo prihodnost ' Operacijo delno financira Evropska unija Evropski sklad za regionalni razvoj Z zagotavljanjem ugodnih prostorskih pogojev, ustvarjalnega okolja, s podpornimi storitvami strokovnjakov in mentorjev ter z olajšanim dostopom do semenskega kapitala in nepovratnih sredstev pomagamo mladim k realizaciji njihovih idej ter prodaji teh idej oz. izdelkov nadaljnjim interesentom. Mestna občina Velenje je že leta 2007 prvič prijavila projekt Poslovna cona Rudarski dom in s pomočjo evropskih sredstev odkupila opuščen kompleks bivše šivalnice (bivši M club). Kompleks je preuredila v pisarniške in proizvodne prostore za inovativna podjetja. V teh prostorih danes deluje 10 podjetij, ki skupaj zaposlujejo več kot 40 ljudi. Potrebe po tovrstni infrastrukturi naraščajo, zato je prioritetna naloga Mestne občine Velenje, da s takšnimi projekti pomaga vsem mladim podjetjem in mladim talentom in jih tako tudi spodbuja, da ostanejo v našem mestu, tukaj ustvarjajo in delajo. Lani decembra smo odprli tudi prve co-working prostore v mestu, v katerih sedaj deluje 5 mladih podjetnikov. Že poleti 2014 smo se skupaj še z nekaterimi pobudniki pričeli sre- čevati na petkovih Štart-up večerih, ki od takrat potekajo redno, in sicer vsak drugi petek v mesecu v co-working prostorih v Rdeči dvorani. Namen teh srečanj je predstavljanje podjetniških idej, predstavitev uspešnih zgodb in nadgradnja znanja s področja podjetništva. Pred kratkim smo organizirali tudi Podjetniški vikend Velenje, ki je pokazal, da imajo mladi veliko odličnih idej z velikim potencialom na globalnem trgu. S ciljem, da še povečamo število prostorov za mlada podjetja, smo začeli pripravljati projekt Podjetniški center Standard, ki smo ga prijavili na 8. javni poziv »Razvoj regij«, ki ga je razpisalo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Edino merilo razpisa je bil čas oddaje in veseli smo, da smo preko tega poziva dobili preko 1.300.000 evrov nepovratnih sredstev za odkup in prenovo objekta. Najzahtevnejša je bila priprava dokumentacije in izpolnitev pogoja razpisa, da imamo za vsa predvidena dela pravnomočne sklepe o izboru izvajalcev. Brez teh sklepov o izbiri izvajalcev bi bila naša vloga nepopolna in ne bi pridobili sofinanciranja. Vsi sklepi o izbiri izvajalcev so bili izdani v skladu z zahtevami MESTNA OBČINA VELENJE Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter dodatnim »odlo-žnim pogojem«, da če operacija ne bo sofinancirana iz EU sredstev, brez posledic odstopamo od vseh poslov. Prav zaradi tega so bili vsi postopki javnega naročanja izvedeni pred oddajo vloge za razpisana nepovratna sredstva. Naročili smo elaborat cenitve objekta pri sodno zapriseženem cenilcu, ki je ocenil vrednost objekta na 900 tisoč evrov, kar je bilo za 400 tisoč evrov manj od prodajne cene Mercatorja. Obenem smo se s prodajalcem dogovorili, da je vse stroške posla nosil sam ter na svoje stroške poskrbel, da se je do 20. aprila 2015 (kar je bil tudi dogovorjen datum za prevzem objekta) večina najemnikov izselila iz objekta (to je bil naš pogoj). Ker je nakup objekta ena od aktivnosti in upravičen strošek operacije, smo ga kupili šele po podpisu pogodbe o sofinanciranju operacije in zagotovilu Mercatorja, da bo lahko večino najemnikov izselil iz objekta. Kupoprodajno pogodbo smo podpisali 23. 12. 2014, objekt je bil prevzet in vpisan v zemljiško knjigo 20. 4. 2015. Sanacija Podjetniškega centra Standard je razdeljena na tri sklope: • gradbeno-obrtniška dela bo izvajalo podjetje Esotech, d. d.; vrednost del znaša 384.057,12 evra; • obnovo električnih instalacij bo izvajalo podjetje Elektro Jezer-nik, d. o. o.; vrednost del znaša 82.249,62 evra; • obnovo strojnih instalacij bo izvajalo podjetje Krevzel instalacije, storitve, d. o. o., vrednost del znaša 202.653,14 evra. Ker gre za investicijsko-vzdrže-valna dela in ne spreminjamo zunanjosti objekta niti ne posegamo v skupne dele, ni bilo potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov (15. člen Stanovanjskega zakona). V sklopu predvidenih del se bo izvedla sanacija strojnih in elek-tro instalacij ter opravila manjša gradbena dela. Predvidena je ureditev pisarniških prostorov v okviru poslovnega inkubatorja, prostorov podjetniškega inkubatorja in Centra ponovne uporabe (CPU) s spremljevalno-servisnimi prostori. V vzhodnem krilu pritlične etaže bo v sklopu ureditve poslovnega inkubatorja urejenih devet samo- stojnih enot namenjenih pisarniški dejavnosti. Zahodno krilo je vsebinsko razdeljeno na tri enote. V prvem delu, ki ima dostop iz srednje pasaže in se lahko navezuje na poslovni inkubator, je predvideno sodobno urejeno delovno okolje za mlade podjetnike - t. i. co-working prostori. Osrednji del bodo zasedli poslovni prostori SAŠA inkubatorja, ki bodo imeli samostojen vhod s Šaleške ceste. Skrajni zahodni del pa bo namenjen prostorom CPU, v sklopu katerih bodo urejeni raz-stavno-prodajni prostori in priročne delavnice za manjša popravila in skladišče. Glede na dejstvo, da ni dovoljeno posegati v zunanji videz objekta, smo se odločili za ohranitev obstoječe enoslojne zasteklitve in izvedbo dodatne zasteklitve z notranje strani s PVC stavbnim pohištvom z dvoslojnimi izolacijskimi stekli. Dodatno bomo z notranje strani s kombi ploščami izolirali tudi strop pritličja. Pred začetkom del smo vse predstavnike vhodov objekta Standard povabili na javno predstavitev projekta in jih seznanili s predvidenimi deli, terminskim planom ipd. Projekt so pohvalili in pozdravili pobudo, da pomagamo mladim podjetjem. Dogovorili smo se, da režima parkiranja ne spreminjamo, le v času izvedbe del bomo za potrebe izvajalcev zasedli 4 parkirišča. Lastnikom in najemnikom poslovnih prostorov v pritličju smo osebno vročili obvestila z opisom posegov ter vsebino, saj ti nimajo dostopa do oglasnih desk za stanovalce. Za vse stanovalce smo pripravili obvestila, ki jih je upravljavec objekta nalepil na oglasne deske v vseh vhodih. V obvestilih je podrobneje predstavljena bodoča vsebina objekta, ki je za stanovalce najbolj pomembna. Po sanaciji bo v prostorih zaživel podjetniški inkubator, ki bo vsem mladim podjetnikom, co-worker-jem, start-upovcem nudil ugodne pogoje za delo, predvsem po ugodni najemnini in s podpornimi aktivnostmi, saj si vsi skupaj želimo in prizadevamo, da bi pospešili nastajanje, rast in razvoj podjetij ter tako prispevali k odpiranju novih delovnih mest. Gre torej za mirno dejavnost, kar je v skladu z željami stanovalcev. Vse stanovalce tako ponovno prosimo za potrpežljivost in strpnost v času sanacije, ki bo zaključena najkasneje 30. septembra 2015. Potrudili se bomo, da bo sanacija potekala mirno, hitro in čim manj moteče. Žal smo morali zaradi del začasno odklopiti banko-mat na vhodu, verjamemo pa, da to ne bo povzročalo večjih težav, saj je v neposredni bližini kar nekaj bankomatov. Naš čas, 7. 5. 2015, barve: CM K, stran 6 6 UTRIP »»^AS 7. maja 2015 OD SREDE do torka Mojca Štruc Sreda, 29. aprila Spodbudna vest je prišla od vlade, v kateri so določili delovno skupino, katere naloga bo priprava bele knjige o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bo osnova za javno razpravo. Istega dne je ista vlada potrdila besedilo nacionalnega reformnega programa za leti 2015 in 2016 ter dopolnjenega programa stabilnosti, ki bo poslano Evropski komisiji. V ljubljanski sodni palači so se ukvarjali z bombnim preplahom. Izkazalo se je, da brez potrebe. izpod ruševin po vseh teh dneh rešili še kakšnega posameznika. V ZDA ni bilo videti konca protestom proti policijskemu nasilju. Po večdnevnih protestih v Balti-moru zaradi nepojasnjene smrti temnopoltega Freddieja Greya so se protesti širili tudi v druga ameriška mesta. Petek, 1. maja Ob 1. maju, prazniku dela, so po državi potekale številne prireditve. Goran Lukič iz ZSSS je poudaril, da imamo slepo varčevalno politiko in vse več revščine. Bombni preplah je bil (tudi tokrat) lažen. Predsednik vlade Miro Cerar je državnemu zboru poslal predlog kandidatur za novi ministrici: Maja Makovec Brančič na bi prevzela izobraževanje, Andreja Katič pa obrambo. Na ministrstvu za zunanje zadeve so bili kritični, ker se je 60 Slovencev kljub drugačni možnosti odločilo ostati v popotresnem Nepalu. Japonski premier Šinzo Abe je med zgodovinskim govorom v ameriškem kongresu izrazil večno soža-lje vsem ameriškim žrtvam druge svetovne vojne. Madžarski premier Viktor Orban je napovedal razpravo o morebitni ponovni uvedbi smrtne kazni, kar je takoj sprožilo burne odzive v Evropski uniji. Getrtek, 30. aprila Na večer so po državi zagoreli kresovi. Predsednik republike Borut Pahor se je odločil, da bo na njegov predlog in ob strinjanju premierja Mira Cerarja Slovenijo na slovesnosti (ne na paradi) ob koncu druge svetovne vojne v Moskvi 9. maja zastopal zunanji minister Karl Erjavec. Zaznamovali smo prvi maj. Praznovali smo ga manj. Na obisk v Slovenijo je prišel nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier, ki je s kolegom Karlom Erjavcem potrdil dobre odnose med državama. Sicer pa so zborovanja ob prazniku pripravili tudi drugod po svetu - ponekod so jih spremljali protesti. Najbolj napeto je bilo v Turčiji in Nemčiji, kjer je morala posredovati policija. Izgredi so izbruhnili tudi v Milanu, in sicer po odprtju svetovne razstave Expo. Približno petsto italijanskih in tujih skrajnežev je v središču mesta razbijalo izložbe, metalo petarde in dimne bombe. V Kremlju so potrdili, da je severnokorejski voditelj Kim Džong Un odpovedal obisk Moskve in udeležbo na slovesnosti ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne. Sobota, 2. maja Na drugi dela prosti dan v okviru praznika dela je bilo aktivno naše vladno letalo falcon; iz bolnišnice v Nurnbergu je v Slovenijo prvič pripeljalo srce za presaditev. Z osrednjo slovesnostjo, imenovano »Na svoji zemlji«, so se v Ajdovščini spomnili prve slovenske vlade po drugi svetovni vojni, to so jo ustanovili 5. maja pred 70 leti. V Siriji je bilo v letalskih napadih koalicije pod vodstvom ZDA ubitih najmanj 52 civilistov, med njimi sedem otrok. Nekatere je presenetil nemški predsednik Joachim Gauck, ki je ob 70. obletnici osvoboditve izpod Žabja perspektiva Nemški strojevodje so začeli stavko. nacionalsocializma načel vprašanje poplačila odškodnin za vojne zločine in omenil, da bi si Grki morda res zaslužili poplačilo za zločine, ki so jim jih povzročili nacisti. V več mestih ZDA se je policija spopadla s protestniki, ki so razbijali izložbe. Združeni narodi so opozorili, da bi lahko nadaljevanje preiskave prineslo nova razkritja o spolnih zlorabah otrok francoskih in drugih vojakov v Srednjeafriški republiki. Nedelja, 3. maja Slovesnosti ob 70. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Dachau se je udeležilo okoli 130 preživelih, ki so delili svoje zgodbe. Tam je bila tudi kanclerka Angela Merkel, ki se jim je za to posebej zahvalila in zbrane opozorila pred novim antisemitizmom. Ponedeljek, 4. maja V medijih se je vila vojna okrog dokumentov, ki naj bi razkrivali, da sta se Matjaž Kovačič in Janez Janša dogovarjala o tem, da bi NKBM kupil časopisno-založniško podjetje Večer. Vrstili so se tudi odzivi vseh vpletenih strani. Francoska desničarska stranka Nacionalna fronta, ki jo vodi Marine Le Pen, je suspendirala ustanovitelja stranke Jean-Marieja Le Pena. Po dolgoletnem sporu med dvema skupinama vernikov se je v Skopju zgodil verski udar; približno 50 oboroženih mož je zavzelo sedež islamske skupnosti. Nemški strojevodje so začeli sedemdnevno stavko. Kot so izračunali pri tamkajšnji gospodarski zbornici, naj bi ta nemško gospodarstvo stala 500 milijonov evrov. Torek, 5. maja Angela Merkel se je preživelim zahvalila za njihova pričevanja. Italijanska obalna straža je sporočila, da so z ladij ob obali Libije v zadnjih dveh dneh rešili skoraj 3700 beguncev. V Zagrebu je na shodu z naslovom »Srečanje enotnosti 100-odsto-tno za Hrvaško - Skupaj do zmage« zbralo okoli 10 tisoč ljudi, ki so zahtevali odstop premierja Milanovica. Na Poljskem so se nogometni navijači spopadli s policijo, potem ko je ta enega od njih zadela z gumijastim nabojem. 27-letnik je utrpel hude poškodbe in je kasneje v bolnišnici umrl. V spopadih s policijo je bilo poškodovanih 14 policistov. Iz Nepala so sporočili, da so več kot teden dni po uničujočem potresu reševalci izpod ruševin potegnili še tri preživele. Tisoči so medtem še ostali pogrešani. Doma ni bilo slišati dobrih novic; potem ko se je hiša Hospica že dlje časa soočala s hudo finančno stisko, so od tam sporočili, da bodo morali zapreti svoja vrata. Oborožene skupine v Srednjeafriški republiki so se zavezale, da bodo izpustile vse otroke vojake in tiste, ki jih imajo za spolne sužnje ali hlapce. Pred obalo Italije so (spet) utonili pribežniki - tokrat jih je bilo okoli 40. Na italijanskem notranjem ministrstvu ocenjujejo, da bo letos skušalo Italijo doseči okoli 200.000 beguncev. Prvič v zgodovini so džihadisti Islamske države prevzeli odgovornost napad na ozemlju ZDA. Potrdili so, da so krivi za nedeljski napad na tekmovanje v risanju karikatur preroka Mohameda v Teksasu. Predsednik se je odločil, da bo v Moskvo odpotoval zunanji minister. Nemški mediji so razkrili, da je njihova državna obveščevalna agencija BND v imenu ameriških obveščevalcev vohunila za visokimi predstavniki Evropske komisije in Francije. Izraelska policija je v okupiranem vzhodnem Jeruzalemu aretirala in zaslišala šestletnega palestinskega dečka in njegovega 12-letnega brata. Ob neizmerni katastrofi, ki jo je povzročil potres v Nepalu, so žarek sreče prinašale vesti, da so reševalci Grozljivih prizorov iz Nepala ni zmanjkalo. Novorojeno princeso Charlotte je prvič obiskala prababica kraljica Elizabeta II. Britanska kraljica je prvič obiskala svojo novo pravnukinjo Charlotte, ki se je sicer rodila 2. maja - njena starša sta ob obisku babice tudi uradno registrirala rojstvo princese. Prvi maj % Kaja Avberšek Ne vem, zakaj so si Primorci izmislili "mali" in "veliki" kapučino. V Italiji (in tam so kapučino bojda iznašli) je ene, standardne velikosti, no, v taki skodelici, kot jo poznamo iz vseh naših kafičev! Na Primorskem pa naročiš kapučino in kelnerpripo-mne: "Glede na vaš dialekt sklepam, da želite velik kapučino?" "Ja, ja, pa že..." Ne pozabita torej, če bosta na Primorskem naročila "kapučino", bosta dobila mini openjeni kavni špljutek in nikar se zaradi tega ne razburjajta, saj sem vaju pravočasno opozorila. V Izoli je hotel Delfin specializiran za starejše državljanke in državljane. Postavljen je tik ob marino in babi zadnja leta sem prihaja na septembrski tedenski paket. Kadar jo obiščem, greva na velik kapučino v kafiček poleg in z drevja vedno padajo mušice. Lani naju je povabila še na večerni refoškov ples z one-man terasnim šlager bendom, pa sva morala ujeti trajekt za Vis. Gotovo bi bilo špasno! Jutri je prvi maj, vreme, kot se spodobi, je aprilsko. Sedim za kavarniško mizico pred hotelom Delfin, skodelica z velikim kapučinom je že prazna. Ravno ko sem hotela zapisati, da tokrat sem pa sama, mi je mala lulčasta živalica (kiji ne morem reči več fižolček, kaj šele kalček) zabrbotala in zaregljala po trebuhu. Nikoli nisem sama, tudi če bi hotela. Pa saj nočem biti. Vesta, kaj sem?Hermafrodit oziroma dvospolnik! Moje telo namreč vsebuje ženske in moške spolne organe. Kaj refoškov ples v hotelu Delfin, to je šele špasno, ha! Prvi maj je danes in včeraj smo slavnostno večerjali. (Medprejšnjim in temle odstavkom je malo podeževalo, malo popihalo in izmed oblakov malo posvetilo.) Jaz pravim, da primorske ženske dobro kuhajo. Za predjed široki rezanci s tartufl ("Ma, ne stoj jih zaj**** s parmezanom, mona!", opozori Fabio), za glavno jed pečena rebrca po madžarsko (kuharica je Slovenka, pa vendar pol Italjanka, pol Madžarka in rebrc do tehle rebrastih kraljev zaradi tistih belih trakcev sploh nisem marala), pečen krompir, bučke in korenček pa prva košnja svetlo zelenega hrskajočega radiča z vrta. Med tem belo za moške, črno za ženske (en do dva glaža za kri, samo zdravje!). Za sladico domače krem-šnite z grenkočokoladnim oblivommm ... Vmes smo skozi okno na vzpetinici zagledali majčken kres (je bil pač daleč), prisluhnili tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru Pinko Tomažič ("Ma sem mogu cede prišvercat iz Trsta, pri nas je prepovedano!", se reži Marjan) ter si od blizu ogledali ladje, ki jih slednji navdušeno in s strastjo izdeluje, odkar se je priključil modelarskemu krožku tretje univerze, za kar ga je le stežka prepričala njegova žena. Neizogibno je beseda padla tudi na temo "Trst je naš" ("Ma, kej, boljše, da ni! Zdej kej bi meli, propadlo luko in en kup starih crkavajočih Trieštinov, mona!", Fabio slikovito pokomentira), potem pa smo šli vsak na pot proti svoji postelji. Zjutraj sva z mamo našli mini moški zborček starejših občanov z nageljčki v gumbnicah. Zapeli so eno, opevajoč nadkrasno žensko, kije nobena ne more zamenjati (imeli so rahle režave z besedilom in v resnici so, kajpada, peli o domovini), potem pa še tisto, katere kitica gre: " Širna polja smo zorali / prepojili jih s krvjo / dobro seme smo sejali / bojevali se srčno."(Ah, najbrž je bolje, da vas veliko ne more videti, kako grozovito seje "dobro seme" izrodilo... "a smo se zato borili?", bi pripomnil marsikdo od vas...). Nič, spravili sva se nazaj na kolo, občudovali sre-brnkasto morje, v katerem so se zrcalili nizki oblaki, in se zgražali nad vsemi odprtimi trgovinami in lokali na praznik dela. Nič več ni sveto, nič zares pomembno, vse je "kar nekaj". No, saj imamo vladarja sveta: Kapitalismus über alles, kajne, nič pretirano globoko mi ni bilo treba kopati, da sem prišla do tako očitne krilatice in niti prevajati je ni potrebno. Ce bi vsaj kje nageljčkeprodajali. "Saj smo tudi mi notri", pravi moj brat. "Saj smo tudi mi šli zjutraj kupit sadje!" Saj res. Neophodno (všeč mi je beseda naših ju-bratov). To je ta človeška brezhrbteničnost - če veš, da lahko, boš vzel. Fertik z načelnostjo! In potem sem celo popoldne delala knjižni oglas! Prvi maj je bil včeraj. Prijatelj mi je prinesel za frtaljo divjih špargljev, lobodike in bljušča - vse je nabral v grmičastem gozdičku blizu Hrasto-velj, kjer obnavlja kamnito hiško. Njegov oče je zadnjič na istrski poseki slučajno naletel na štiri tartufe in to brez specializiranega prašička! V Galebu še vedno prodajajo sladoled po petdeset centov, zoprna novost pa je ta, da ne dajejo več kepice pol-pol. "Naslednjič bom eno tutti-rifiu-ti*!", pravi moj brat in vsi se režimo. Maj je, torej, in nima črke R, kar pomeni, da se lahko usedemo v travo brez skrbi, da bi nam volk zlezel v rit. Okoli oči imam rdečkaste izpuščaje, najverjetneje od kakšne strupene alergene zračne mešanice. Dokler bom znala v na prvi pogled banalnih podrobnostih najti lepoto, hecnost ali čudnost, me nima kaj skrbeti. Sploh pa, saj vendar glicinije cvetijo in po pravljicah dišijo! Živel prvi, drugi, tretji, vsi maji! *besedna igra: "tuttifrutti" (italijansko)pomeni "vse sadje". Največkrat se besedna zveza uporablja v pomenu "sladoled, namešan iz vseh okusov". "Rifiuti"pa pomeni "odpadki". 107,8i Naš čas, 7. 5. 2015, barve: CM K, stran 7 7. maja 2015 ""^Jis AKTUALNO 7 Kaj storiti, da Šaleške doline v prihodnje ne bo zeblo? Kar dvakrat v zadnjem času se je zgodilo, da je bila motena dobava toplotne energije v Šaleški dolini, nazadnje na velikonočni ponedeljek. Takrat je bilo še posebej hudo, saj je bilo mrzlo, stanovanja so se hitro ohladila, uporabniki pa so ostali tudi brez tople vode. Gospodarstvo večinoma ta dan ni delalo, je pa ta izpad povzročil veliko težav v domovih za varstvo odraslih in seveda turističnih in gostinskih objektih. O tem smo vprašali nekatere najbolj odgovorne. Mira Zakošek Dobava toplotne energije iz TEŠ ne bo več zanesljiva Direktor TEŠ dr. Matjaž Eberlinc Doslej je bila toplotna oskrba Šaleške doline zelo zanesljiva, kako bo s tem v prihodnje. Zadnji dogodki kažejo, da je sistem bolj ranljiv? »Pri odgovoru na to vprašanje je treba ločiti vsaj dve obdobji obstoja TEŠ. Prvo obdobje zaznamuje dejstvo, da je bilo v TEŠ v obrato- zanesljivost zagotavljanja toplotne energije zaradi manjšega števila hkrati obratujočih blokov je nižja.« Kdo pa je potem odgovoren za zanesljivo oskrbo s toplotno energijo? »Komunalno podjetje Velenje je javna gospodarska služba, katere namen je jasen. V okviru svoje dejavnosti skrbi tudi za zagotavljanje zanesljive oskrbe s toplotno ener- zavedali, kako pomembna je oskrba Šaleške doline s toplotno energijo tako za industrijo kot gospodinjstva, zato smo imeli v primeru samo enega obratujočega bloka vedno v pripravljenosti drugi blok, ki je lahko začel oddajati toplotno energijo v zelo kratkem času. Zakaj se tokrat strokovno pomoč, da bo še v prihodnje zagotovljena neprekinjena dobava toplotne energije šaleškim uporabnikom.« Kako pa je s ceno? Kolikšno povišanje predlaga termoelektrarna Šoštanj in kako gledate na ta predlog kot nekdanji direktor TEŠ? »Sedanje vodstvo TEŠ še ni podalo uradnega predloga za povišanje cene. Strinjam se, da realna cena mora pokrivati vse proizvodne stroške, ki so ključni za proizvodnjo toplotne energije, skupaj s ceno premoga. Glede na to, da bo v prihodnosti največ deloval blok 6 z dosti boljšim izkoristkom kot obstoječi bloki 1-5 in da je mogoče iz vseh medijev razbrati kako sedanji vod- in tudi že nekajkrat prej zelo neprijetno presenetil. Gostov namreč ne moremo pripraviti na tovrstna presenečenja. Pripombe so se pojavljale v praktično vseh segmentih poslovanja. Tako storitve medicine kot tudi wellnessa in bazena so bile opravljene samo z dobro voljo, brez ustreznih pogojev. Gostje ne tolerirajo mrzlih prostorov in hladne vode (bazeni, tuši) v nobenem segmentu našega poslovanja. Večina gostov je izrazila nezadovoljstvo s pripombami na recepciji ob plačilu storitev, določen delež se je odločil za predčasni odhod, nekaj jih je grozilo z negativno promocijo zaradi doživetega razočaranja, nekaj pa je bilo konkretnih zahtevkov vanju 5 blokov, ki so vsi lahko napajali dve toplotni postaji in skrbeli za zadovoljevanje potreb po toplotni energiji. Poleg tega so tržne cene dovoljevale, da je bilo spoštovano nenapisano pravilo, da sta vedno v obratovanju najmanj dva proizvodna bloka, s čimer se je zagotovila 100-odstotna zanesljivost preskrbe s toplotno energijo. V zadnjem obdobju pa se soočamo z vsaj dvema spremembama. Število obratujočih blokov v TEŠ se zmanjšuje. Trenutno so zaustavljeni že trije bloki (1 do 3), konec letošnjega leta pa je načrtovano, da se zaustavlja še blok 4, blok 5 po trenutnem planu ostaja v obratovanju. Po 1. januarju 2016 bo v TEŠ torej v rednem obratovanju blok 6, občasno tudi blok 5. Pri tem bodo na voljo 3 toplotne postaje, saj je bila v okviru bloka 6 zgrajena nova toplotna postaja s kapaciteto pokrivanja konic moči. Toplotna postaja 1 pa bo tudi počasi zaustavljena. V tem obdobju nikakor ne smemo pozabiti tudi nizkih tržnih cen električne energije, ki vsaj čez vikende in praznike ne omogočajo ekonomsko upravičenega obratovanja več blokov TEŠ. Trenutno, na osnovi navedenega, čez vikende in praznike običajno obratujemo samo z enim blokom, kar v primerjavi s prejšnjim obdobjem pomeni potencialno manjšo zanesljivost dobav toplotne energije, še posebej če upoštevamo, da je blok 6 še vedno v fazi zagonskih preizkusov in kot tak še ni dosegel normalne zanesljivosti obratovanja.« Sliši se, da nove tehnološke rešitve ne zagotavljajo nemotene toplotne oskrbe oziroma da bodo potrebne dodatne naložbe? »Nove tehnološke rešitve v celoti zagotavljajo možnost pokrivanja vseh potreb po toplotni energiji, le Na področju regulative s toplotno oskrbo bo prišlo do velikih sprememb - za cenovno politiko (ali morda še za kaj) naj bi bila zadolžena agencija za energijo - kako daleč so te aktivnosti in kaj to pomeni za TEŠ in Šaleško dolino? »Res je. Svet Agencije za energijo je na seji 10. aprila letos sprejel nov Akt o metodologiji oblikovanja cene toplote za daljinsko ogrevanje. Po novi metodologiji bo ceno toplotne energije iz Termoelektrarne Šoštanj potrjevala Agencija za energijo.« Kako pa je pravzaprav s ceno? Po neuradnih podatkih v TEŠ pravite, da je prenizka. Je to res? »V zadnjem obdobju se je pri proizvodnji toplotne energije spremenilo kar nekaj dejavnikov, ki vplivajo na spremembo cene. Naj omenimo samo nekaj glavnih: naložba v novo toplotno postajo 3, povišanje cene premoga za proizvodnjo električne energije, obveznost plačila trošarin za lastno rabo za proizvodnjo toplotne energije itd.« »TEŠ mora dobavljati toplotno energijo neprekinjeno« Direktor Komunalnega podjetja dr. Uroš Rotnik Dobava toplotne energije je postala nezanesljiva, kar dvakrat v zelo kratkem času se je zgodilo, da je izpadla. To se v preteklosti ni dogajalo. Glede na to, da dobro poznate Termoelektrarno Šoštanj, kaj seje dogajalo? »TEŠ je obratoval samo z enim blokom, ki pa je izpadel zaradi tehnične okvare. V preteklosti smo se ni zgodilo tako, ne vem, je pa zame nedopustno. Morda je odgovor v tem, da sedanje vodstvo TEŠ ni iz Šaleške doline in verjetno se ne zaveda, kako velik ekološki in gospodarski prispevek je imela v preteklosti oskrba s toplotno energijo.« Najbrž se kot direktor Komunalnega podjetja, ki zagotavlja toplovod v Šaleški dolini, ne boste kar tako strinjali, da bi bil vir energije nezanesljiv? »Vsekakor ne. Komunalno podjetje se zaveda, da mora neprekinjeno dobavljati toplotno energijo porabnikom. Prav zaradi tega imamo s TEŠ podpisano pogodbo o dobavi toplotne energije, v kateri je zelo jasno zapisano, da je obveza TEŠ dobavljati toplotno energijo neprekinjeno.« Kako boste ukrepali? »Ukrepamo vedno takoj, ko pride do težav z dobavo. Imeli smo že tudi nekaj sestankov z vodstvom TEŠ z namenom, da rešimo težavo nedobave toplotne energije. TEŠ že tudi išče tehnično-tehno-loške rešitve, da bi bila dobava ves čas zanesljiva. Komunalno podjetje Velenje želi pri tem konstruktivno sodelovati in tudi nuditi vso stvi tako v TEŠ kot Premogovniku Velenje znižujeta stroške, bi bilo pričakovati, da bo cena toplotne energije nižja. Če pa bo kljub temu TEŠ zahteval višjo ceno za toplotno energijo, bo Komunalno podjetje transparentno prikazalo, za koliko se je dvignila cena toplote zaradi dviga cene premoga in za koliko zaradi dviga stroškov v TEŠ. Pred določitvijo končne cene pa se bomo o njej še zagotovo pogajali.« Pa še nekaj; menda tehnološke rešitve na bloku 6 niso ustrezne za zagotavljanje toplotne energije. Je to res? »Na bloku 6 je bila načrtovana nova, najsodobnejša toplotna postaja TP3. Bila je že preizkušena, pri preizkusih je sodelovalo tudi Komunalno podjetje. Rezultati so takšni, kot so bili načrtovani in dokazujejo, da bo v prihodnje blok 6 brez težav oskrboval odjemalce v Šaleški dolini s toplotno energijo, ko bo obratoval.« Gostje Term so bili razočarani Direktorica Term Topolšica Lidija Fijavž Si predstavljate, da si po dolgem času privoščite nekaj dni zaslužene- življenje« ga dopusta, za katerega ste pridno varčevali, potem pa vas v zdravilišču, kjer bi vas morali dobro pregreti, presenetijo z mrazom. Bi bili pripravljeni sprejeto opravičilo sicer prijaznega osebja, ki se na vse načine trudi, da bi problem omililo. Natančno to so doživljali v Termah Topolšica, kjer so imeli med velikonočnimi prazniki polno. »Resnično nas je izpad ogrevanja med velikonočnimi prazniki se tehnične težave ponavljajo, a to naših odjemalcev ne zanima. Plačajo račune in zato zahtevajo kakovostno storitev,« pravi župan Kontič, ki poudarja, da bodo o tem ustanovitelji Komunalnega podjetja resno razpravljali in tudi ukrepali. Prepričan je, da bodo s skupnimi močmi našli rešitev, ki bo tudi zanesljiva. Očitno pa jih čakajo tudi trda pogajanja o bodoči ceni toplotne energije. »Jaz razumem, da gre ta cena mnogim »v nos«, češ da je najcenejša v Sloveniji. A se morajo tisti, ki o ceni odločajo, tudi zavedati vseh posledic, ki jih je to okolje zaradi dosedanje proizvodnje doživelo (migracije, odkopavanja, izginila so cela naselja ...). Mi smo dobili takrat, za znižanje cene,« pravi direktorica Term Topolšica Lidija Fijavž Špeh, ki jo še najbolj skrbi nezadovoljstvo tistih, ki od njih po takšnih dogodkih mirno odidejo, a nato z objavami preko različnih medijev (na primer booking.com) širijo negativne ocene o njihovih storitvah, sami pa se tudi ne vrnejo več. Na Komunalno podjetje Velenje so naslovili pritožbo, na katero odgovora še niso prejeli, o nadaljnjih korakih se bodo odločili, ko ga bodo dobili. »S šestim blokom je bilo obljubljeno bolj kakovostno ko smo se odločali o bloku 6, zagotovila, da bo ta blok pomenil tudi kvalitetnejše življenje v dolini, pod tem zagotovilom pa vsekakor pričakujemo tudi zanesljivo toplovodno oskrbo. Pred mnogimi leti smo že razmišljali, da je treba nadomestiti vir za ogrevanje, a zaradi garancije, da je ta iz TEŠ do leta 2054 zagotovljen, nismo ukrepali,« pravi župan Kontič, ki napoveduje trdo pogajanje o ceni. Kolikšno naj bi bilo to povišanje, uradno ni znano, govori pa se celo o več kot 50 odstotkih. »Upravičeni smo do nižje cene« Župan Občine Šoštanj Darko Menih »Tehnične pomanjkljivosti, ki povzročajo nepredvidene okvare in posledično prekinitve dobave toplotne Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič »Upam, da so tole, kar se zadnje čase dogaja v zvezi z dobavo toplotne energije, poporodni krči, povezni z blokom 6. Doslej smo bili namreč vajeni na zanesljivo oskrbo. Me pa to toliko bolj skrbi, ker naj bi bila ta akcija, vsaj ob prvem izpadu, namerna in usmerjena. Zdaj energije, so naše občane močno prizadele,« pravi župan Šoštanja Darko Menih, ki upa, da bodo z dialogom našli ustrezne rešitve. Kar pa se cen tiče, je prepričan, da je dolina, ki je degradirana v dobro cele Slovenije, upravičena do nižje cene toplotne energije. Seveda pa se bo treba na to temo temeljito in argumentirano pogovarjati in dogovoriti. Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 8 8 AKTUALNO ««WAS 7. maja 2015 Velenje bo satelit celjskega urgentnega centra Pravilnik o nujni medicinski pomoči v obravnavi do 20. maja 1. 1 * - - jm L — k Jože Zupančič: »Pri nakupu novih reševalnih vozil sodelujejo vse tri občine, največ - 100.000 evrov - bo prispevala Mestna občina Velenje.« Milena Krstič - Planine Velenje - Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je konec aprila javnosti predstavila reorganizacijo in oblikovanje nove mreže nujne medicinske pomoči oziroma predlog pravilnika, ki bo urejal to področje. Nova organiziranost naj bi v celoti začela delovati leta 2019. Neprekinjeno jo bo izvajalo 12 urgentnih in 18 satelitskih urgentnih centrov. Izgradnja urgentnih centrov je trenutno največja naložba v zdravstvu v Sloveniji. V višini 30 milijonov evrov se financira iz evropskih sredstev, z okoli 5,3 milijona evrov pa iz proračuna. Velenje bo v novi organizaciji nujne medicinske pomoči satelit celjskega urgentnega centra. »To pomeni njegova dislocirana enota, ki bo imela v svoji sestavi eno popolno ekipo (zdravnik z dvema reševalcema) in eno ekipo v sestavi dveh re- ševalcev. Opremljena bo z dvema urgentnima voziloma in vozilom za urgentnega zdravnika ter opremo v satelitskem centru, ki je definirana v pravilniku,« pojasnjuje direktor Zdravstvenega doma Velenje Jože Zupančič. >Dva dispečerska centra - Ljubljana in Maribor - bosta glede na klice na številko 112 mobilne enote in reanimobile razporejala po terenu. Predvideva se, da bo v Sloveniji v novo mrežo nujne medicinske pomoči vključenih skupaj 60 nujnih reševalnih vozil ter 35 reanimobi-lov. Dva dispečerska centra, eden v Ljubljani in eden v Mariboru, pa bosta glede na klice na številko 112 razporejala mobilne enote in reani-mobile po terenu. »V Velenju nabavljamo dve novi urgentni vozili z vso potrebno in nekaj dodatne opreme, s čimer bomo zadovoljili kriterijem za tako imenovani satelit,« pravi Zupančič. Pri tem brez finančne pomoči lokalnih skupnosti ne bo šlo. Na enem mestu vsi zdravniki in oprema »Namen reorganizacije je dober. Urgentni centri v bolnišnicah prinašajo službi nujne medicinske pomoči precejšnjo dodano vrednost za paciente, ki so potrebni takojšnje obravnave, in to je napredek. Na enem mestu jim bodo na razpolago vsi specialisti in vsa tehnična oprema z usposobljenim zdravstvenim delavcem, ki bo ob sprejemu ocenil stopnjo nujnosti,« razlaga Zupančič. »Kaj nova organiziranost pomeni za otroke, pa ni povsem jasno. V pravilniku tega, kako bodo obravna- vani v urgentnih centrih, nismo zasledili. Na moje pismo, naslovljeno na ministrstvo, so odgovorili le, da bodo tudi to v prihodnosti rešili.« Po njegovem bi bilo najbolj optimalno, da se nova organiziranost uvede, ko bodo za to dani vsi pogoji. »Kadrovski, tehnični, prostorski. Prej pa naj se uvede prehodno obdobje, v katerem bi nov sistem preizkusili v praksi.« Dodatna usposabljanja, dodatni zdravniki? Zelo skeptični do reorganizacije pa so v bolj oddaljenih krajih. »Kaj zanje reorganizacija pomeni, se iz pravilnika ne da razbrati. Na ministrstvu zagotavljajo, da bo vse dobro,« pravi direktor Zdravstvenega doma Velenje, ki razmišlja tudi o kadrih. »Tukaj naj bi delali urgentni zdravniki, teh pa ni. Predvideni so zdravniki družinske medicine, ki bodo morali biti usposobljeni po kriterijih, ki jih pravilnik prinaša, potrebni bodo še dodatni zdravniki, ki pa jih tudi ni.« Do 20. maja je pravilnik v javni obravnavi. Do takrat se bodo vrstili obiski, srečanja in posveti. Eden bližnjih, organizira ga Ministrstvo za zdravje, bo 8. maja na Brdu pri Kranju. Nanj so povabljeni izvajalci nujne medicinske pomoči, to je zdravniki in reševalci ter strokovna združenja. Kdaj se bodo dotaknili stroškov, ki jih prinaša nova organiziranost? »Tega pa še nihče ne ve, čeprav bi bilo modro imeti že na začetku, ko smo se lotili sprememb, tudi kakšno sliko o tem. Vemo samo, da bo precej dražje.« 36 milijonov evrov za dobro vodo Kazalniki projekta: na novo zgrajeni dve čistilni napravi za pripravo pitne vode, razširitev in posodobitev obstoječe na Grmovem vrhu, izgradnja 43,5 kilometra dolgega magistralnega in primarnega vodovodnega omrežja ter daljinskega nadzora s hidravlično analizo. Projekt bodo končali pred rokom - Pridobljena že prva uporabna dovoljenja - Večja vlaganja končana Tatjana Podgoršek Občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki so si v sodelovanju s Komunalnim podjetjem Velenje zadale zahtevno nalogo: do leta 2015 zagotoviti kakovostno vodovodno infrastrukturo, za približno 45 tisoč prebivalcev pa kakovostno in nemoteno oskrbo s pitno vodo. Projekt, ocenjen na več kot 41 milijonov evrov, sodi med največje v komunalni infrastrukturi v zgodovini Šaleške doline in je tudi največji skupno odobren vodooskrbni projekt v državi v finančni perspektivi 2007-2013. Se kaže, da so napovedi o končanju projekta realne? Kakšen bo njegov okoljski in gospodarski pomen? Bo od zdaj vlaganj v komunalno infrastrukturo za vsaj naslednja tri desetletja konec? To je le nekaj vprašanj, ki smo jih vprašali vodjo projekta Natašo Ribizel Šket. Nanje pa je takole odgovorila: Lahko konec aprila rečete, da so napovedi o končanju fizično in finančno zahtevnega projekta realne? " »So. Projekt, razdeljen v tri sklope, je v zaključni fazi. Sklop daljinskega nadzora s hidravlično analizo ter zasnovo za daljinsko odčitavanje števcev je že končan, naprave za pripravo pitne vode s poskusnim obratovanjem morajo biti dokončane do ■ konca letošnjega avgusta, zgrajeno je tudi že vodovodno omrežje. V tem trenutku zaključujemo aktivnosti za pridobitev uporabnih dovoljenj zanj. Ta moramo pridobiti do 11. maja. Za zdaj kaže, da nam bo uspelo. Finančne obveznosti moramo zaključiti letos in s tem bomo izpolnili še zadnji pogoj upravičenosti do sofinanciranja.« Po podpisanih pogodbah bo projekt vreden manj od vrednosti, zapisane v odločbi. »Vrednost projekta po podpisanih pogodbah je 35,8 milijona evrov z DDV-jem. Od tega znaša delež občin 18,55 odstotka ali 5,46 milijo- na evrov brez DDV-ja, vse ostalo (81,45 odstotka) financirata evropska skupnost in država, davek na DDV pa se poračuna.« Kakšni so cilji projekta, kakšen je njegov okoljski in gospodarski pomen? »Kazalniki in cilji so zapisani v odločbi o dodelitvi pomoči iz Ko-hezijskega sklada. Kazalniki določajo izgradnjo 43,5 kilometra vodovodnega omrežja, izgradnjo dveh novih naprav za pripravo pitne vode (Čujež in Mazej), dograditev ter obnovo naprave na Grmovem vrhu in izgradnjo telemetrije. Cilji pa so zmanjšanje vodnih izgub z več kot 30 na 25 odstotkov, priključitev novih občanov na to omrežje, zagotavljanje varne vodooskrbe vsem prebivalcem v Šaleški dolini ter pri- ključitev prebivalcev občine Šmartno ob Paki na vodooskrbni sistem Šaleške doline.« Koliko prebivalcev bo na celovit vodooskrbni sistem priključenih na novo? »Predvidenih je približno 1.200 prebivalcev. Občine sočasno z izvedbo kohezijskega projekta gradijo še sekundarna omrežja, ki niso financirana iz sredstev kohezije, temveč jih financirajo same. V krajevni skupnosti Ravne v občini Šoštanj so sekundarno omrežje že zgradili, prav tako v mestni občini Velenje na območju Hrastovca in Cirkovc. Ta mesec naj bi začel delati na terenu izbrani izvajalec za območje Vinske Gore. V vlogi je predvideno večje število novih priključkov, ker je bil pri tem upoštevan naravni prirast. Danes ugotavljamo, da ta ne bo takšen.« Ste se na terenu srečevali z veliko težavami? »Več težav je bilo do pridobitve odločbe o sofinanciranju, pri pridobivanju potrebne dokumentacije, s postopki na ministrstvih. Aktivnosti smo začeli leta 2007, tri leta so bila potrebna, da smo dobili odobrena sredstva. Prvo pogodbo smo podpisali šele leta 2011, leto kasneje pa se lotili izvedbe. Za fizično izvedbo nam je ostalo zelo malo časa in vseskozi je obstajala bojazen, da projekta v obdobju, ki nam je bilo določeno, ne bomo uresničili. Danes te ni več, kajti z izvajalci in dobrim timom na komunali in občinah bomo projekt končali pred rokom.« Tovrstnih projektov se lotevajo tudi drugje po Sloveniji. So se morebiti že obrnili na vas in prosili za nasvete? »So. Z nekaterimi sodelujemo že nekaj časa, drugi pokličejo za nasvete. Na področju projektiranja širimo dejavnost ven iz meja Šaleške doline. Na osnovi lastnega znanja in izkušenj smo za koroške občine sprojektirali več kot 100 kilometrov dolgo vodovodno omrežje. S projektom se bodo te sedaj prijavile na razpise za sofinanciranje naložbe.« Kaj bi se zgodilo, če šaleške občine na razpisu ne bi bile uspešne? »Vlaganja so bila nujno potrebna, kdaj pa bi jih lahko brez približno 23 milijonov »težkega« deleža EU in države uresničili, pa je v času gospodarske krize težko reči. Občine v sodelovanju z velenjskim komunalnim podjetjem zagotovo ne bi bile sposobne uresničiti tako velikega zalogaja v tako kratkem času, kar pomeni, da bi se vlaganja v infrastrukturo raztegnila na daljši čas, s tem pa tudi potrebe gospodinjstev glede zanesljive, kakovostne in nemotene oskrbe z zdravo pitno vodo. V prihodnje nas čaka še kar nekaj dela. Upam, da bomo še uspešni na kakšnih razpisih.« Vlaganja v vodovodni sistem s tem še niso končana? »Večja da, saj smo na novo zgradili veliko omrežja, zgradili sodobno opremljene naprave za pripravo pitne vode. Potrebnih pa bo še nekaj vlaganj v obnovo primarnega in sekundarnega omrežja in na sistem priključiti občane, ki nanj še niso priključeni.« Koliko je takih? »Še približno 1.500. Prav tako obstaja možnost širitve vodooskrbne-ga sistema na sosednje občine Šaleške doline. Zmogljivosti so zado- stne, tudi omrežje je tako pripravljeno.« Kakšne so potem zmogljivosti omrežja in kakšna je trenutna poraba vode? »Lani smo prodali 3 milijone 500 tisoč kubičnih metrov pitne vode. V Šaleški dolini imamo tri glavne vodne vire: zajetje Ljubija, Toplica v Paki ter Mazej v Topolšici. Poleg teh pa je še 15 ostalih virov. Zmogljivosti so zadostne. Čistilni napravi Grmov vrh in Čujež prečistita 120 litrov pitne vode na sekundo, manjša Mazej pa 30 litrov na sekundo. Z novimi napravami za pripravo pitne vode lahko zagotovimo dovolj le-te, tudi če pride do izpada katerega od virov.« Se bodo cene vodarine zaradi novo zgrajenega vodooskrbnega sistema dvignile ali morda znižale? »Treba je povedati, da je cena storitve vodooskrbe sestavljena iz dveh delov, in sicer vodarine (ta je prihodek komunalnega podjetja in pokriva stroške obratovanja in rednega vzdrževanja vodovodnega sistema) ter omrežnine, ki je fiksni strošek in v pretežni meri zajema najemnino, ki jo občine zaračunavajo komunalnemu podjetju. Kar se tiče vodarine ocenjujemo, da se cene ne bodo bistveno spremenile. Na eni strani se bodo nekoliko povečali neposredni stroški proizvodnje pitne vode zaradi zagotavljanja višje ravni kakovostne pitne vode, vendar pa bomo po drugi strani zaradi izgradnje novega omrežja, zmanjšanja vodnih izgub ter bolj ekonomičnega upravljanja znižali stroške obratovanja in vzdrževanja.« Za projekt Celovita oskrba Šaleške doline s pitno vodo bosta EU in država prispevali blizu 24 milijonov evrov, lokalne skupnosti pa: Mestna občina Velenje 3,7 milijona evrov, Občina Šoštanj 1 milijon ter Občina Šmartno ob Paki 0,7 milijona evrov brez DDV-ja. Nataša Ribizel Šket: »Potrebnih je bilo zelo veliko aktivnosti, časa za izvedbo tako zahtevnega projekta pa je zelo malo. Menim, da smo skupina, zadolžena za ta projekt tako na komunali kot na občinah, le te-ga izpeljali pravilno, kakovostno, da smo v to vložili veliko časa, energije in znanja.« Cilji projekta: zagotavljanje varne, zanesljive in trajnostne oskrbe s pitno vodo za približno 45.000 prebivalcev Šaleške doline, povečanje števila priključenih prebivalcev na omrežje za oskrbo z vodo v projektnem območju za 1730 občanov, zmanjšanje vodnih izgub iz več kot 30 na manj kot 25 odstotkov, zmanjšanje števila prebivalcev, ki so neposredno izpostavljeni neustrezni pitni vodi (za 3800 občanov na območju Šmartnega ob Paki), medsebojna povezava treh obstoječih sistemov oskrbe z vodo v en sam integrirani sistem, ki bo učinkovitejši in cenejši v delovanju in vzdrževanju. Naš čas, 7. 5. 2015, barve: CM K, stran 9 7. maja 2015 «»SÜAS KULTURA 9 Več kot le mladinski klub Klub eMCe plac je stičišče ustvarjalnosti in druženja mladih Šalečanov - Od letošnje zime dalje odprt vse dni v letu - Poleti prireditveno dejavnost preselijo na teraso Bojana Špegel Velenje, 24. aprila - Jutri zvečer bo pred velenjskim Klubom eMCe plac zaživela terasa. Saj ne, da ni bila že doslej polna, sploh ob lepih sončnih dnevih. Pa tudi ob večerih. A odslej bodo nanjo prenesli tudi dogajanje, ki ga v toplejših mesecih leta težko izvajajo v notranjih prostorih, ker imajo težave z ventilacijo. Na terasi se bodo vse do septembra vrstili koncerti, stand-up nastopi in še marsikaj. O tem in še marsičem smo se pogovarjali z direktorjem Kluba eMCe plac Jankom Urbancem. Klub eMce Plac je mladinski kulturni klub, ki ga upravlja zavod z istim imenom. V njem se družijo predvsem mladi, od dijakov do študentov in tudi tistih starejših, ki jim je blizu alternativna kultura. »Programe v našem klubu izvajajo vsa velenjska mladinska društva, nosilca pa sta Šaleški študentski klub in Mladinski center Velenje. Pri nas lahko programe pripravljajo in izvajajo vsi mladi, ki so ustvarjalni. Vse leto se dogajajo koncerti, galerijski večeri, uprizoritvene dejavnosti in vse, kar mlade v prostem času privablja.« Kar nekaj let je bil klub poleti odprt od 13. do 24. ure, čez zimo pa le od četrtka do nedelje. Druge dni v tednu so prostor oddajali mladim glasbenih skupin, da so lahko vadili v njih. »Ko smo lani dobili Hišo bendov, smo se odločili, da vrata kluba odpremo vsak dan. Letos pozimi smo to naredili prvič, saj smo želeli, da se imajo Janko Urbanc: »Notranjost kluba spreminjamo s pomočjo domačih umetnikov. Nobena stena ni dolgo enaka. mladi kam dati. Izkazalo se je, da je bila odločitev prava, zato bomo sedaj odprti vse dni v letu,« razloži Urbanc. Lansko leto je zaznamovala izdaja kompi-lacije velenjskih glasbenih skupin Lignit 3. »Kompilacija je dokaz več, kako ustvarjalni so naši glasbeniki. Predstavitveni koncert smo imeli julija v letnem kinu ob Škalskem jezeru. Lahko pa rečem, da predstavitev tega projekta še kar traja, po zvrsteh smo jo predstavili na več radijskih postajah, tudi nacionalnih.« Ob tem Janko poudari, da veliko sodelujejo tudi z drugimi mladinskimi klubi po Sloveniji: »Trudimo se, da bi mladinska klubska scena zaživela. V zadnjih letih smo namreč ugotovili, da se vsi klubi ukvarjamo s podobnimi težavami. Zato sodelujemo pri oblikovanju zakonodajnih predlogov državi, pri menjavi programskih vsebin, glasbenih skupin. Učimo se drug od drugega.« Pri tem pravi, da so programsko zelo široki, v Velenju so v zadnjih letih gostili različne glasbene skupine, tudi iz Azije in Amerike. »Zaradi bližine je najbolj zastopana »balkan« scena, pogosto gostimo skupine iz držav bivše Jugoslavije. Na veliko podpiramo tudi neuveljavljene slovenske glasbene skupine, pri tem pa stremimo k temu, da s svojim programom mladim ponujamo še neslišane glasbene vsebine. Trudimo se tudi, da tuje glasbene skupine, ki so na turneji po Evropi, pripeljemo v Velenje, saj so v takih primerih njihovi nastopi poceni, mladi pa prav pri nas spoznajo marsikaj novega. Na koncerte gledamo kot na pedagoško-kulturološko vzgojo. Veseli smo, da se redko zgodi, da bi bilo na koncertih manj kot 40 ljudi, pa četudi gre za pri nas neznane tuje skupine.« Tudi zato, ker vse leto pripravljajo različne koncerte, so uvedli svoj koncertni abonma. Z njim za 30 evrov omogočijo imetnikom obisk vseh koncertov v koledarskem letu. Lani se je v eMCe placu zvrstilo kar 49 koncertov, zato je jasno, da je to več kot ugodno in za mlade dostopno. Letos so izdali več kot 60 abonmajev. Vedno nekaj novega V eMCe Placu imajo tudi svojo galerijo. Razstave v njej praviloma menjajo enkrat mesečno. »Možnost dajemo predvsem mladim ustvarjalcem, tistim, ki morda še niso dobili priložnosti za prikaz svojih del ali pa so še v začetni fazi ustvarjanja. Največkrat pri nas razstavljajo študenti umetniških akademij, po ključu, da domačemu ustvarjalcu sledi razstava ustvarjalca od drugod. Želimo prikazati čim več nekonvencional-nih umetnosti, zato ne delamo le klasičnih slikarskih razstav, ampak tudi prostorske inštalacije, porisavo sten ...,« pripoveduje Janko. Poudari, da odlično sodelujejo s članicami KUD Koncentrat, ki pomagajo tudi pri spreminjanju notranjosti in zunanjosti kluba. »Ta klub je kot živi organizem. Ko ga uredimo od dvorane do hodnika in zunanjih poslikav, pridejo nove ideje in gremo spet od začetka. Na leto do dve zamenjamo vse poslikave, naši ustvarjalci pa vanje vložijo veliko truda. Skrbimo, da se klub vizualno nenehno spreminja.« ■ Ko igrive misli postanejo knjige Osnovnošolki predstavili knjižna prvenca Bojana Špegel Velenje, 29. aprila - V velenjski Knjižnici sta ob svetovnem dnevu knjige svoja knjižna prvenca predstavili Pija Lucija Kralj in Zoja Jenko Hribernik, obe učenki velenjske osnovne šole Gorica. Petošolka Zoja je napisala simpatično zgodbico o Mucku Filipu, osmošolka Pija Lucija pa najstniški roman v obliki dnevnika, ki ga je naslovila Nikogaršnja. Ob predstavitvi slednje so pester kulturni program pripravili tudi učenci te šole. Zgodba o hmelju ne bo pozabljena Še ena zgodba o zgodovini Vinske Gore in tamkajšnjih ljudi - Čeprav sojo napisali otroci, so vsa dejstva v njej preverjena mačij, bo ostal. Po zaslugi podmladka Turističnega društva Vinska Gora in številnih sodelujočih pri nastajanju knjižice »Hmelj je tudi v Vinski Gori pisal svojo zgodbo«, ki so jo v kraju prvič predstavili na spomladanskem sejmu prejšnji ponedeljek. Uredniški odbor sta sestavljali mentorici Anica Drev in Tina Belina. Slednja je knjigo tudi oblikovala. Da je izšla, sta Zoja Jenko Hribernik je sama poskrbela tudi za ilustracije. Navdih ji je bil njen nadležni maček Mucek Filip je knjiga, ki je izšla že lani. Ne bi je bilo, če ne bi Zoji na pomoč priskočil očka Matej, ki je poskrbel za izdajo. Zoja pravi: »Zgodbo sem napisala, ko sem bila stara 10 let. V šoli smo dobili domačo nalogo, da napišemo zgodbico o mačkah. Ker imam doma tri, ena pa je zelo nadležna, sem verjetno dobila navdih za glavnega junaka v knjigi. Zoja je zgodbo najprej predstavila sošolcem. »Lepo so jo sprejeli,« doda, kot tudi, da bo še pisala. »Sedaj obiskujem konjeniški klub in se navdušujem tudi nad konji. Zato bom takoj, ko bom imela čas, napisala nekaj o njih.« Zoja, ki je svojo prvo knjigo tudi sama ilustrirala, veliko bere. Najraje pravljične, domišljijske zgodbe. »Pisanje bo vedno ostalo z menoj« Pija Lucija je svojo prvo knjigo pisala kar nekaj časa. »Vesela sem, da je moje ljubiteljsko pisanje že tako zgodaj pripeljalo do tega, da v rokah držim svojo prvo knjigo. Vsak dan sem napisala novo poglavje, ko se je nabralo že veliko gradiva, sem ga pokazala svoji mentorici Vesni Penec. Pomagala mi je, da je zapis z interneta postal priročna žepna knjiga. V knjigi je veliko monologov, saj pišem v prvi osebi. Nizam misli, sporočila, saj knjiga govori o razcepljeni osebnosti. Sprašujem se, kdo je dekle, kam spada, kar sem prikazala že z naslovom. Pišem tudi o svojih doživljajih, zato lahko rečem, da je Nikogaršnja najstniška knjiga, ki pa jo bodo verjetno z lahkoto prebrali tudi starejši.« Da je knjiga izšla, ji je pomagala šola, ki je odkupila 200 izvodov. 120 so jih financirali še starši. »Knjigo bom poslala tudi v knjižnice, na izposojo bo tudi v velenjski knjižnici. Na odzive še čakam, saj sem jo pred to predstavitvijo dala v branje le mami in moji dobri prijateljici. Obe sta bili navdušeni kot tudi moja mentorica, zato upam, da bo všeč tudi drugim,« iskreno pove Pija Lucija. Že prihodnje leto bo izdala drugo knjigo. Piše prozo in dramska besedila, poezija je za zdaj ni pritegnila. Želi pa si, da bo pisateljica tudi, ko odraste.« Knjiga je tudi lepa, za kar je z oblikovanjem naslovnice in risbami, ki krasijo notranjost, poskrbela dijakinja ŠCV Saša Šižgorič. na pomoč priskočila tako KS Vinska Gora kot MO Velenje. Anica Drev, ki je zagotovo motor pri delu z mladimi turističnimi delavci, nam je o nastajanju knjige povedala: »Žal nam je, da danes hmelja v kraju ni več, je pa dejstvo, da je dolga leta prinašal blaginjo tukajšnjim kmetom. Prvi podatek o pridelavi hmelja v Vinski Gori imamo iz leta 1937, zgodba pa je trajala celih pet desetletij. Zato bi bilo škoda, da bi ta del zgodovine kraja utonil v pozabo.« Ideja, da zgodbo obudijo, ni čisto nova, saj so z mladimi turističnimi delavci že pred leti naredili »mini hmeljarčka«, sedaj pa jih je k nadaljnjemu raziskovanju in pisanju knjige spodbudila tudi krajevna skupnost. »Ni bilo lahko, ker so raziskovali otroci, ki niso nič vedeli o hmelju. Bilo pa je zelo vabljivo, sploh, ker smo si postavili tisoč in eno vprašanje, potem pa smo brskali in brskali, da smo dobili odgovore,« pripoveduje Anica. Iz knjige izvemo, kako je hmelj prišel v Slovenijo, kje v svetu se je najprej gojil, šele potem povzame zgodovino hmeljarstva v Vinski Gori. »Obiskali smo veliko hiš, v katerih so hmelj nekoč gojili in je spomin na to še živ. Zanimalo nas je, kako velike so bile njive, koliko so ga pridelali, kakšna orodja so uporabljali. Spoznali smo izraze, povezane s hmeljem, pa stare votle in plo-ščinske mere, ki smo jih zapisali tudi v knjigi. Veliko smo se naučili, hkrati pa poskrbeli, da nič ne bo šlo v pozabo. V knjigi so spomini zapisani »po otroško«, pa vseeno znanstveno preverjeno, zapisali smo tudi nekaj zgodb starejših obiralk in pridelovalcev. Dejstvo je, da so bila hmeljišča na ravninskem delu kraja in rahlih obronkih, kjer so lahko zemljo obdelovali s konji, višje pa ne,« še izvemo. Da je bila predstavitev knjige še bolj pristna, so s pomočjo »mačka«, orodja za podiranje hmeljevk, podrli tisto, ki so jo prav za predstavitev postavili v središču kraja, potem pa so otroci skupaj s starejšo obiralko obrali hmelj. In če se sprašujete, ali so hmelj v Vinski Gori gojili v istem času kot v Velenju, kjer je bilo največ polj na ravninskem delu proti Šaleku, je odgovor pritrdilen. Hmeljišča so se takrat »vlekla« vse od Šmartnega ob Paki. Danes jih v Šaleški dolini ni več. rfevna Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA »»WAS 7. maja 2015 V multikinih obisk upada, v manjših kinih raste Petletnica združenja Art kino mreže Slovenije - Kinematografi se spet odpirajo -Nacionalni projekt filmske vzgoje za mlade Bojana Špegel Velenje, 29. aprila - Art kino mreža Slovenije - združenje kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma Slovenije (AKMS), v letošnjem letu praznuje peto obletnico svojega delovanja. Združenje, ki danes šteje 27 kinematografov iz vse Slovenije, je bilo ustanovljeno 5. marca 2010 v Velenju, kjer je aprila letos potekala tudi slavnostna seja. Na njej so člani združenja zaslužnim posameznikom in organizacijam podelili priznanja za njihov pomemben prispevek k ustanovitvi mreže, domačim in tujim distributerjem pa so predstavili pismo o nameri, ki naj bi v prihodnje vodilo k podpisu kodeksa dobre prakse. Srečanje so člani združenja naslednji dan nadaljevali v Termah Topolšica z okroglo mizo »Kaj je Art kino«. O delovanju Art kino mreže smo se pogovarjali s podpredsednikom združenja, Ve-lenjčanom Petrom Groznikom. »Pet let je kratko obdobje, a ocenjujemo, da smo v njem s skupnim, povezanim delovanjem, naredili veliko. Zato je bil čas, da se spet srečamo v Velenju, v mestu naše ustanovitve. Ni slučaj, da smo bili ustanovljeni prav v Velenju, saj smo bili predstavniki velenjskega kina v vseh letih priprave na ustanovitev in v celotnem obdobju delovanja v združenju zelo aktivni. Na skupščini smo pregledali svoje dosedanje delo in se ozrli v prihodnost. Na srečanju smo hitro ugotovili, da je naša moč prav v povezovanju. Na ustanovni skupščini nas je bilo 17, danes je v Art kino mreži že 27 kinematografov, številka pa se bo zagotovo še višala. Tudi zato, ker smo v tvornem dialogu z vsemi akterji slovenske filmske pokrajine dosegli kar nekaj tektonskih premikov. Prvi večji ska sredstva. Kot tudi, da v multiki-nih po Sloveniji trenutno beležijo upad obiska kino predstav, v Art kino mreži pa rast, verjetno prav zaradi aktivnega pristopa k filmski vzgoji. »Film je umetniška zvrst, ki zaposluje 6 mladih sodelavk, ki na področju celotne Slovenije izvajajo program filmske vzgoje, preko katerega otroci in mladostniki v sodelovanju z vrtci in šolami spoznavajo film in posebnosti kinematografske i. ifS jf k-M ïïff1 - 1 ti ■V Podpredsednik Art kino mreže Peter Groznik (drugi z leve): »Vpetih letih smo za film naredili ogromno.« projekt je bil proces digitalizacije, v katerega smo bili prisiljeni zaradi sprememb nosilcev filmskega zapisa. Digitalizacija je bila ključna za obstoj kinematografske dejavnosti. Združenje je v sodelovanju z ministrstvom za kulturo in Slovenskim filmskim centrom uspelo zagotoviti sredstva za prehod na digitalno tehniko, ki bi bila za posamezne kinematografe prevelik zalogaj. Ob državni podpori pa je danes digitaliziranih že 21 slovenskih mestnih kinematografov,« pripoveduje naš sogovornik. Trenutno vsaj še 4 kinematografi odpirajo svoja vrata. S pomočjo Art Kino mreže so v kar nekaj krajih namensko odprli kinematografe v nekoč že zaprtih dvoranah, sodelujejo pa tudi s slovensko kinoteko. Peter Groznik poudarja, da je pomembno tudi, da člani Art Kino mreže vstopajo v evropske povezave preko Europa Cinemas, kjer za delovanje pridobivajo tudi evrop- združuje vse ostale umetniške zvrsti. Danes, ko so mladi obkroženi s kopico avdio-vizualnih vsebin, je poznavanje filma in njegovih izraznih sredstev ključnega pomena za razvoj senzibilnega, kritičnega in aktivnega medijskega občinstva. Pomembno je, da znajo ločiti med ka- izkušnje. Vanj bomo do konca tega šolskega leta vključili 15 tisoč otrok, program pa teče v 23 kinematografih. Projekt ima dobre možnosti, da se nadaljuje,« pove Peter Groznik. V Velenju teče projekt preko Kina Velenje, odziv velenjskih šol in vrtcev je odličen. »Že v lokalnem progra- > Število gledalcev v Art kino mreži je lani poraslo za skoraj 4 %. Našteli so 351.777 gledalcev. kovostno in nekakovostno produkcijo, kar pa jim lahko približamo le skozi filmsko vzgojo.« Kulturna vzgoja že žanje sadove Prav na področju filmske vzgoje je bilo prelomno lansko leto, ko so na razpisu ministrstva za kulturo dobili sredstva za izvajanje pilotnega nacionalnega projekta filmske vzgoje. »Naše združenje zato danes mu kulture smo v MO Velenje velik pomen pripisali kulturni vzgoji. Prvi koraki so usmerjeni k izgradnji čvrste partnerske mreže med vzgojnimi in kulturnimi institucijami v mestu. Velenje je eno prvih mest v državi, ki je že vzpostavilo dobro delujočo mrežo kulturnih koordinatorjev na naših šolah. Programe pripravljajo skupaj z našimi javnimi zavodi s področja kulture,«še izvemo. Promenada ob sedemnajstih poživila utrip Velenje, 4. maja - Ves mesec maj bodo v Velenju na različnih lokacijah potekali številni dogodki v počastitev 70. obletnice konca 2. svetovne vojne. Prvi dogodki so stekli v začetku tedna, ko je amfiteater velenjske promenade spremenil podobo. Sodelavci Festivala Velenje so ga prelepili z asociacijami na besedo »Zmaga«, ki simbolično povzemajo vrednote in dosežke, zaznamovane z dogodki pred 70 leti, pa vse do danes. To pa je bil hkrati začetek sklopa dogodkov »Promenada ob sedemnajstih«, ki se bodo končali danes popoldne. V torek, točno ob sedemnajstih, je v amfiteatru lepo majsko popoldne pričaralo petje moškega pevskega zbora Kajuh, ki ga vodi energična Metka Smirnov. Fantje in možje so si pripeli tudi rdeče nageljne, njihove partizanske in borbene pesmi pa so dobro zvenele. Ljudje so se ustavili in prisluhnili. Včeraj so člani literarnega društva Hotenja tam brali poezijo in dokazovali, da je tudi knjiga orožje. Danes bodo pripravili ustvarjalnico za najmlajše, ki bodo ustvarjali cvetice s sporočilom Nagelj miru. a bš ALTERNATOR Modna revolucija Nataša Tajnik Stupar Zadnji teden v maju se je splet polnil z raznimi posnetki socialnih projektov in ostalih zapisov na temo 'Fashion Revolution' - modne revolucije. Projekt 'Fashion Revolution'je bil zasnovan globalno in z aktivisti iz posameznih držav dosegal različno ciljno javnost. Slovenci, razen nekaj osamljenih, posameznih akcij peščice modnih oblikovalcev, nismo kaj dosti slišali o njem. Namen projekta je bilo osveščanje javnosti o izvoru in načinu nastanka oblačil, ki jih potrošniki pogosto izbiramo glede na njihovo cenovno (pocensko) vrednost. Oblačila, ki nastajajo v vzhodnem delu sveta, so zaznamovana z otroškim delom, nehumanim izkoriščanjem delovne sile in zelo močno onesnaževalno obremenjenostjo okolja. Vsa ta zapisana tematika se nam zdi zelo oddaljena od nas. V surovem bistvu pa je naš telesni, saj oblačila nosimo na naših telesih in se, kolikor vem, skoraj nikoli ne vprašamo o njihovem izvoru, sestavinah (no, to še pogledamo, ali je bombaž ali kaj drugega ...) in surovinah, ki so bile uporabljene v postopku izdelave. Nevednost in nezanimanje tako posledično omogočata nemoteno kapitalistično verigo svetovnih velikanov - proizvajalcev oblačil, velikih blagovnih znamk, ki s svojo cenovno ugodnostjo praznijo naše denarnice. Že osnovna naravna surovina (priljubljen bombaž, lan ali pima) je pridelana s pomočjo močnih pesticidov in herbicidov, ki omogočajo pridelek z dobičkonosno dodano vrednostjo, da o kasnejših postopkih, sploh obdelavi z barvili in sodobno 'print' tehnologijo, ne govorim oz. pišem. Nikoli še nisem zasledila, da bi bila na oblačilih označena barvila, s katerimi so pobarvana, in kot slikarka vam lahko zagotovim, da je večina kemično pridobljenih barvil, ki se uporabljajo v industriji, visoko toksična, tudi nekatera barvila, ki so mineralna (torej naravna), so našim telesom neprijazna. Cink, kadmij, mangan, kro-mov oksid in še kaj so glavni vezivni členi pisane mavrice barv, ki jih vsakodnevno nosimo z oblačili, tu so še fosfoiji in fluori, ki so tako lepo 'florestenčni' in priljubljeni sploh med mlajšo populacijo. Zagotovo ste že videli posnetke in fotografije kitajskih tekstilnoin-dustrijskih mest, ki imajo rdeče, modre ali turkizne reke, delavce iz 'božičkovih tovarn', ki so celo leto božično rdeči. Nam tukaj na varnem, na sončni strani Alp, se pa zagotovo ni treba ukvarjati še s tem, boste rekli, mar ne? Vendar se mi glavno sporočilo 'Fashion revolution' zdi malo mimo usekano. Po mojem mnenju bi moral biti glavni moto tega projekta ravno toksičnost oblačil, ki jih nevedni potrošniki zaupljivo kupimo, sistem preverjanja kakovosti pa zataji, saj kontrole nad barvili, kolikor vem, v EU ni. Verjetno bi se potrošniki prej zganili v strahu za svoje zdravje kot pa za zdravje 12-letne deklice, ki v Kambodži 16 dni šiva T-shirte za dolar na dan. V zadnjem času obvladuje trg z barvili kitajska industrija, zelo uspešen pa je tudi afriški barvni trg, nad katerim pa ni nikakršne kontrole. Tako barve vsebujejo težke kovine in ljudem neprijazne kemične snovi, ki dnevno z nošnjo oblačil obremenjujejo naše zdravje. Najbolj problematične so (grobo, laično rečeno) črne, zelene, rumene in vsa barvila, ki vsebujejo flour in fosfor. Ne vem, če bomo dočakali označbe oblačilo oz. tekstilnih materialov, na katerih je zapisana uporaba in vrsta posameznih barvil. Moja kritika pa leti tudi na znane slovenske (tudi lokalne) modne oblikovalce, ki propagirajo 'eko in bio', za svoje kolekcije pa tako vsi ostali gredo na globalni market surovin in tako čisto po 'sra-čje - samo da se sveti' - izbirajo materiale za svoje kolekcije, hkrati pa govorijo in pišejo o 'Fashion Revolution'. Mogoče pa je ravno v tem priložnost za nov izziv, za novo idejo, katere produkt bo dražji od HM T-shirta. Vendar se ga slovenski modni oblikovalci zagotovo ne bodo lotili, saj ne bi prinesel dobičkonosne dodane vrednosti. Tisočletna znanja o naravnih barvilih, izdelavi tkanin iz naravnih materialov se bodo izgubila in pozabila v nekaj generacijah. Mi pa se bomo šli še naprej in še vedno kupovali T-shirte za 2 evra in tako spodbujali globalno tekstilno mrežo. Ali pa tudi ne. Mogoče se bomo le odločili in kupili T-shirt za 5 evrov iz organske surovine, obdelane z naravnimi barvili. Ali pa naročili in kupili svoje novo oblačilo pri lokalnem modnem oblikovalcu, ki se je pred kratkim odločil, da bo za svoje kolekcije uporabljal le naravne materiale in naravna barvila. Utopija? Hmmm, verjetno. Modna revolucija pa naj se začne pri koreninah, pri nas potrošnikih. tf_l\_il £_l\. S\j\ juh—tj» j j> jv JJ7A Pravi naslov za uspešno reklamni ■ Naš čas, 7. 5. 2015, barve: CM K, stran 19 7. maja 2015 «»SÜAS 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Ne gledam več na uro Sem te zmotila sredi priprave kosila?, sem pobarala po minulih praznikih našega »svežega« upokojenca Marjana Slapnika. »Ne. Jem takrat, ko sem lačen. Na uro praktično ne gledam več, ker me čas ne priganja,« se je odzval. Priznal pa je, da se na nove razmere še ni povsem privadil. Še vedno vstaja zgodaj zjutraj in se sprašuje, ali mora v službo ali ne. Ob torkih in četrtkih pa ve, da je na njegovem urniku dežurstvo na Radiu Velenje. Sije izbral omenjena dneva v tednu iz določenih razlogov? Seveda, izvemo. Takrat, se mu zdi, se največ dogaja. Ob torkih je lestvica, ob četrtkih so zdravniški nasveti in oddaja za mlade, s katerimi zelo rad dela. Od vsega dela, ki ga je opravljal kot tonski tehnik, najbolj pogreša montaže, pripravo novinarskih in drugih prispevkov za radijske oddaje. Med upokojence, ki pravijo, da nimajo časa, za zdaj še ne sodi. Dolgega časa pa prav tako ne pozna. Krajša si ga z urejanjem okolice hiše v Spodnjih Krašah v Šmartnem ob Dreti, v vrtu je treba postoriti marsikaj, veliko več si ga vzame zase, kar je bilo prej izjema kot pravilo. Obiskuje sorodnike, prijatelje, za katere prej ni bilo časa. Ne razmišlja več toliko o drugih, ampak bolj o sebi. Njegovi trije Andrej, Vesna in Vasja tega, da je oče odsoten le dva popoldneva v tednu, niti ne zaznajo preveč. So toliko odrasli, da ga ne potrebujejo več. Vesna in Andrej sta velikokrat tudi čez vikend v Mariboru, Vasja ima svoja pota. »Nisem več tako obremenjen, kot sem bil.« Marjanu želimo, da bi ga v prostorih Radia Velenje v Starem trgu v Velenju še dolgo srečevali in da bi mu Milka čokoladice še dolgo služile za posladek. ■ tp Marjan Slapnik ostaja ob torkih in četrtkih popoldan naš radijski sodelavec. GLASBENE novice Znana imena slovenske evrovizijske žirije Tinkara Kovač, Andrej Šifrer, Sandra Feketija, Miha Gorše in Alex Volasko so glasbeniki, ki bodo letos sestavljali slovensko evro-vizijsko žirijo. V njihovih rokah bo polovica odločitve, kako se bodo razdelile slovenske točke po posamičnih državah v drugem polfinalu in finalu. Tovrstni sistem odločanja o končnem zmagovalcu je v veljavi od leta 2009. Strokovna žirija si že pred prenosom ogleda generalko in na podlagi teh nastopov izoblikuje svoje mnenje. Poleg Tinkare ima od članov žirije izkušnje z evrovi-zijskim dogajanjem še Sandra Feketija, ki je na Evroviziji nastopila trikrat v vlogi spremljevalne pevke. Umrl je pevec uspešnice Stand By Me janih skladb 20. stoletja. Skladbo je sprva napisal za drugo skupino, nakar jo je posnel sam. Prvič je izšla leta 1961, a je nato doživela še veliko priredb in se pojavila v več različicah v različnih žanrih. Stand By Me je postala četrta najpogosteje predvajana skladba na ameriških radijih in televizijah v 20. stoletju -zavrtela naj bi se več kot sedemmi-lijonkrat. Navdihnila je tudi film z enakim naslovom iz leta 1986, reži-ral ga je Rob Reiner. Vrhunci letošnjega Schengenfesta V Vinici v Beli krajini bo med 27. julijem in 1. avgustom potekal festival Schengenfest. Med vrhunci organizatorji omenjajo britansko skupino Rudimental, nemško zasedbo Guano Apes ter energične Britance Asian Dub Fundation. Rudimental, dobitniki nagrade brit leta 2014 ter najboljši festivalski band leta 2013 po izboru britanskega BBC, v Slove- David Hasselhoff spet poje David Hasselhoff, nekdanji zvezdnik serij Obalna straža (Baywatch) in Vitez za volanom (Knight Rider), je predstavil novo skladbo. Danes 62-letni ameriški zvezdnik je kot pevec doživel vrhunec slave na prelomu 80. v 90. leta. Med njegovimi najbolj znanimi skladbami so Looking For Freedom, Crazy for You in Do The Limbo Dance. Priljubljen je bil predvsem v Švici, Nemčiji in Avstriji, pa tudi pri nas. V ZDA je minuli četrtek v 76. letu starosti umrl znan soul pevec Ben E. King, ki se je v zgodovino vpisal predvsem z uspešnico Stand By Me. Ta je bila ena najbolj predva- Po prekinitvi igralske in glasbene kariere je sodeloval v različnih re-sničnostnih šovih, precej časa pa je imel tudi težave z alkoholom. Davidova nova skladba nosi naslov True Survivor in je bila posneta za film Kung Fury. Film je poklon 80-im letom, je mešanica komedije, kung--fuja in časovnega potovanja. Najbolj popularni video ob desetletju YouTubaje Gangnam Style Med množico glasbenih videov, ki so dostopni na spletnem portalu YouTube od njegove ustanovitve pred desetletjem, je za najbolj gledanega obveljal Gangnam Style južno-korejskega glasbenika Psyja. Video je dosegel 2,3 milijarde ogledov. Ko je zabeležil 2,15 milijarde ogledov, se je porušil števec ogledov. Uporabniki so video po doseženi meji še lahko predvajali, števec pa tega ni beležil, zato so bili skrbniki portala prisiljeni uporabiti novo kodo za štetje. Na drugo mesto se je uvrstil video skladbe Baby Justina Biebeija in raperja Ludacrisa z 1,15 milijardami ogledov. Katy Perry je zasedla tretje in četrto mesto s skladbama Dark Horse in Roar. Prvi je zabeležil 917 milijonov ogledov, Roar pa 889 milijonov. Na peto mesto se je s 856 milijoni klikov uvrstil video Party Rock Anthem elektronske plesne zasedbe LMFAO. nijo prihajajo v sklopu svetovne turneje. Guano Apes se lahko pohvalijo z nekaj milijoni prodanih plošč po vsem svetu, s svojo nalezljivo energijo pa bodo obiskovalce osvajali Asian Dub Fundation. V goste prihaja tudi Gramophonedzie, ki je leta 2010 z uspešnico Why Don't You osvajal klubske lestvice. Med vrhunci bo tudi nastop skupine S.A.RS., ki podira rekorde na koncertih po nekdanji Jugoslaviji. Med slovenskimi izvajalci organizatorji izpostavljajo skupino Siddharta, ki ob 20-letnici delovanja po štiriletnem zatišju pripravlja dvojni studijski album. Nov album bodo predstavili tudi Elvis Jackson ter Magnifico. PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. DITKA- Ne spreminjaj me 2. HILARY DUFF - Sparks 3. SAN DI EGO - Julija Mlada koroška pevka Ditka, ki je lani prijetno presenetila z zgoščenko Ne bodi kot drugi, je pred kratkim predstavila novo skladbo z naslovom Ne spreminjaj me. Avtorja glasbe sta Ditka in Gorazd Čepin, besedilo je napisal Feri Lainšček, aranžma pa je delo Gorazda Čepina in Dejana Dimca. Skladba je bila posneta februarja letos v studiu Puzzle. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Ansambel Rosa - Pravi prijatelj 2. Ansambel Franca Miheliča - Pojdi z menoj na Limbarsko goro 3. Ansambel Golte - Poleti lastovka 4. Fantje izpod Lisce - Za vedno 5. Modrijani - Me imaš še sploh kaj rada 6. Ansambel Biseri - Ne bom se poboljšal 7. Podkrajski fantje - Zemlja moja mati moja 8. Ansambel Vrisk - Regratova lučka 9. Jože Antonič s prijatelji - Šmentana reč 10. Kvartet grče - Domača hiša www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO 2CELLOS Smola za 2Cellos. Član dua Stjepan Hauser si je konec aprila na koncertu v New Yorku poškodoval vrat, zato sta morala z Luko Šulicem odpovedati 12 preostalih koncertov po Kanadi in ZDA. Vsi koncerti so bili sicer razprodani. MARAAYA Letošnja slovenska predstavnika na Pesmi Evrovizi-je sta pesem Here for you skupaj z vokalno zasedbo Perpetuum Jazzile preo-blekla v preobleko povsem vokalnega orkestra in tako poskrbela za prvo tovrstno različico evrovizijske pesmi. Videospot so posneli v radovljiški graščini. VLADO KRESLIN & ARIEL CUBRIA Vlado Kreslin je leta 1988 posnel svojo legendarno pesem Tista črna kitara, ki je zdaj dočakala zanimivo priredbo. Avtor latino priredbe je mladi kubanski glasbenik Ariel Cubría, ki že nekaj let živi in ustvarja v Sloveniji. Predelava je bila Vladu všeč in skupaj z mladim Kubancem sta pesem posnela v salsa preobleki. LAIBACH Skupina Laibach je na portalu za množično financiranje Indiegogo zagnala kampanjo za zbiranje sredstev za prihajajočo severnoameriško turnejo. Laibach so nazadnje v Severni Ameriki nastopili leta 2008, za uresničitev letošnje turneje pa jim primanjkuje 60.000 dolarjev. ELI IN ZLATKO Eli je slovensko javnost že navdušila s singli Grem naprej in Vztrajam, tokrat pa je navdušila tudi raperja Zlatka, s katerim sta posnela duet To je to. Pesem je pisana na kožo simpatični Eli, saj jo v glasbenem smislu definira predvsem urbani pop s primesmi r'n'b-ja. Naš čas, 30. 4. 2015, barve: CM K, stran 12 12 7. maja 2015 ^^ »Nekaj se sliši, da ne boš direktor Zdravstvenega doma,« se je na Petra Dermola, bivšega prvega »tešovca«, obrnil Gašper Škarja iz Komunalnega podjetja Velenje. »Jaz pa slišim, da ti ne boš prvi komunalec,« mu ni ostal dolžan Dermol. Nasmešek pove, da vesta kdo bo. Čvek pa tudi. Posodobljena cesta Hrastovec-Cirkovce (manjka še del od križišča za Skale) je še zlasti navdušila nekatere hitrosti željne lastnike železnih konjičkov na dveh in štirih kolesih. Ob veselju zaradi pomembne pridobitve sta zaradi nesreč v zadnjem času podpredsednica in predsednik KS Škale-Hrastovec Petra Bevc in Božidar Repnik tudi zaskrbljena. Morda celo razmišljata, da bi morala to pridobitev še s policaji. Ali mislita na ležeče ali prave, dvonožne, Čveku ni uspelo zvedeti. Je pa Repnik Čveka takoj želel "podkupiti", da to še ne pride v javnost. Franc Špegel je neutrudni turistični de. . lavec. Vsako priložnost izkoristi za navezovanje novih stikov. »Čuj, a naj dam tvojo telefonsko sam v mojega mobija, al bo bolje, če me kar pokličeš«,« je vprašal močno zainteresiranega obiskovalca spomladanskega sejma v Vinski Gori. Telefon ni zazvonil. Pa takšna tehnika. A številki sta si vseeno izmenjala. ZANIMIVOSTI Pametna ura ne mara tetovaž Ameriško podjetje Apple je pred kratkim začelo s prvimi dostavami novih pametnih ur Apple Watch. Gre za najbolj personalizirano napravo doslej, z dovršenim funkcijskim zaslonom na dotik. Poleg neverjetne natančnosti pri prikazovanju trenutnega časa je njenim uporabnikom na voljo tudi klicanje in sprejemanje klicev, SMS in elektronskih sporočil. Prav tako lahko naprava opravlja nalogo kreditne kartice. Lastniki lahko na blagajnah z vgrajenim »brezstičnim« plačilnim sistemom z njo poravnajo račun že z enostavnim gibom nad blagajno. Ura lahko služi tudi kot osebni strokovnjak za fitnes, ki uporabnika spomni, kdaj mora telovaditi, pošlje zdravstveno poročilo za pretekli teden in določi nove cilje. Povrh tega lahko nadzira srčni utrip in telesne aktivnosti, zaradi česar je lahko dober pripomoček pri vzdrževanju telesne kondicije in ohranjanju zdravja. Cene ur se gibljejo od 350 do 10 tisoč dolarjev, za zdaj pa so na prodaj v ZDA, Kanadi, Veliki Britaniji, Franciji, Nemčiji, Avstraliji, na Japonskem in v Hongkongu. A tudi težko pričakovana ura Apple Watch očitno ni tako popolna, kot se zdi - uporabniki tako že sporočajo, da ure ne delujejo na zapestjih, ki so potetovirana, saj senzorji zaradi temne barve ne morejo pravilno brati nekaterih podatkov. Skoraj polovica svetovnega prebivalstva brez službe Ste vedeli, da je pred dobrimi dvesto leti na svetu živela manj kot milijarda ljudi? Danes je znano, da nas je že več kot sedem milijard, število pa se iz leta v leto povečuje (nekateri izračuni kažejo, da naj bi nas bilo leta 2050 več kot 10 milijard). Trenutno je uradno brezposelnih približno 430 milijonov ljudi, če pa tem prištejemo še otroke, ki so premladi za delo, bi lahko sklenili, da dejansko dela le polovica svetovnega prebivalstva. Zaposlenih je 3,9 milijarde ljudi, od tega 1,4 milijarde v kmetijstvu (torej se s kmetijstvom še vedno preživlja vsak peti Zemljan), skoraj pol milijarde ljudi je podjetnikov. V Sloveniji številke niso bistveno drugačne: med dvema milijonoma Slovencev jih je brez dela dobra polovica; okoli 300 tisoč jih je namreč mlajših od 15 let, zato še ne morejo delati, nekaj manj kot 500 tisoč jih je starejših od 60 let in so upokojeni, potem pa so tu še dijaki in študenti ter nekaj več kot 122 tisoč tistih, ki bi lahko delali, a dela zanje ni. Med delovno aktivnimi Slovenci se jih večina preživlja z delom v storitvenem sektorju, medtem ko jih v proizvodnji dela le ena petina. S kmetijstvom se ukvarja le vsak 63. Slovenec. Več kot 54 tisočakov za 22 km/h preveč Zares ni nič prijetno, ko dobimo kazen zaradi (pre)hitre vožnje. Tudi, če so zneski nizki. In očitno pri nas v glavnem so - vsaj glede na novico iz Finske, kjer so policisti ustavili 61-letnega voznika Reimija Ku-islija, kije namesto dovoljenih 80 km/h vozil 102 km/h. Odmerili so mu kazen v višini 54.024 evrov! Ne, ni pomota. Finska zakonodaja namreč za premožnejše predvideva višje kazni, podjetnik Kuisla pa je milijonar. Izgubljeno vsoto bo očitno vseeno pogrešal, saj je na spletu objavil celo serijo fotografij, kaj vse bi si lahko kupil za omenjen denar. Najbolj zdravi so Belgijci Nedavna raziskava o zdravju na svetu je ovrgla nekatere stereotipe in pokazala, da so na lestvici 175 narodov najbolj zdravi Belgijci, sledijo jim Islandci, Nizozemci, Francozi, Pomerili so se v enem najtežjih izzivov na svetu V Veliki Britaniji so se pogumne-ži pomerili v skoraj 20 kilometrov dolgi preizkušnji Tough Mudder, ki velja za enega najtežjih izzivov na svetu. Pri tem so imeli možnosti za soočenje z različnimi strahovi: premagati je bilo treba več kot 25 ovir, med drugim poldrugi kilometer dirjati skozi blato, v katerega so se pogrezali do kolen, na t. i. »terapiji z elektrošokom« so se prebijali skozi zaveso električnih žic, morali JOB. Švicarji, Avstrijci, Švedi, Italijani, Norvežani in Avstralci. Prebivalci ZDA, ki v zdravstvene namene porabijo največ srestev na svetu, so na 17. mestu; nič bolje pa se niso izkazali Nemci, ki za zdravstvo prav tako porabijo velike vsote. Sodeč po raziskavi, je povprečna življenjska doba na svetu od 65 do 70 let, le v Afriki je padla. Najmanj zdrava država na svetu je Sierra Leone, ki se je znašla na 175. mestu lestvice. so preskakovati odprti ogenj in skakati v mrzlo vodo, po kateri so še vedno plavali kosi ledu ... Zmagovalcev ni bilo oziroma so to bili vsi, ki jim je uspelo premagati preizkušnjo. Prek poligona se je uspešno prebilo 78 odstotkov tekmovalcev. frkanje » Levo & desno « Zmagovalni šopek Na dan zmage bodo na Titovem trgu naredili velik svojevrsten šopek. Tu bo namreč v soboto cvetlični sejem. Brez pregona Ob letošnjem svetovnem dnevu svobode medijev pri nas niso proti novinarjem zaradi pisanja ali poročanja vložili nobene ovadbe. Bila je nedelja. Tesno in široko Našemu Premogovniku gre zadnji čas vse bolj na tesno. Zato bodo morali prodati tudi vilo Široko. Praznična dneva Slovenija sodi med res redke države, v katerih-praznik dela slavimo kar dva dni. Spomin na čas, ko je bilo dela dovolj in je delo pri nas še kaj veljalo, je pač zelo močan. Evropa nas greje Evropa nam daje precej denarja za energetsko obnovo objektov. Lahko bi rekli, da nas greje. Občasno nas pogreje tudi s kakšnimi posebnimi zahtevami ali ukrepi. Enakost Čeprav je tudi med Slovenci precej bogatašev, mnogi pravijo, da smo si v večini vse bolj enaki v revščini. Nekdanje obljube nekaterih, da bomo kmalu enaki v bogastvu, so visoko v oblakih. Vsak po svoje Hrvati vse bolj zavzemajo naša podjetja. Mi jim ne ostajamo dolžni: vse bolj zasedamo njihove plaže. Počasi, počasi Okoli naše hitre ceste se nekaterim res nič kaj ne mudi. Mnogi pa zaradi tega zaostajajo. Postavljanje Nekoč so mlaje na ročni pogon postavljali - fantje pa so se s plezanjem po njih pred dekleti postavljali. 7. maja 2015 Kupili bi jo Šoštanjčani želijo, da vila Široko postane »njihova« vila Široko Naš čas, 7. 5. 2015, barve: CM K, stran 13 NAŠI KRAJI IN LJUDJE 13 Prostovoljstvo bogati dušo in srce Društvo upokojencev Velenje išče nove prostovoljce - Dobiš več kot daješ - Lani opravili blizu 6.000 prostovoljnih ur Milena Krstič - Planine. Šoštanj - V Šoštanju želijo ohraniti vilo Široko v takšnem ambien-tu in s takšno namembnostjo, kot jo ima danes. Zato bodo, ko bo Premogovnik Velenje (tudi) ta objekt s pripadajočim zemljiščem kot po- Celotno območje je veliko dobrih 10 hektarjev in razdeljeno na tri stavbna območja. V njih je načrtovana gradnja 34 stanovanjskih stavb, podana je možnost dogra-dnje novega objekta k že obstoječi vili, 160 parkirnih mest za osebna vozila ter 4 parkirna mesta za av- zaslužek.« Verjetno ni prebivalca Šaleške doline in širše, ki te vile ne bi poznal. V tridesetih letih prejšnjega stoletja sta jo zgradila Herbert in Malvina Wosshnagg, člana šoštanjske usnjarske družine. Predstavlja enega redkih primerov nekdanje primestne Tatjana Podgoršek Društvo upokojencev Velenje se ponaša z zelo razvejano dejavnostjo. Pri tem še posebej izstopa skrb za pomoči potrebne. »Zato naslavljamo na soobčane poziv, naj se nam kot prostovoljci pridružijo v prizadevanjih za čim lepšo jesen življenja starejših, ki pri tem potrebujejo pomoč. V društvu imamo v tem trenutku 10 prostovoljcev, na področju njegovega delovanja pa 1.400 starejših občanov, ki jih obiskujemo in jim po svojih močeh pomagamo,« nam je dejal predsednik velenjskega društva upokojencev in naj občinski prostovoljec v svoji kategoriji za leto 2013 Črt Urbašek. Pomagati drugim, pravi, je dejavnost »za srce in dušo«. Iz svojih dolgoletnih izkušenj na tem področju trdi, da dobi več kot daje. »Ko nekomu pomagaš, čeprav le z lepo besedo in toplim stiskom roke ali s tem, da ga pozorno poslušaš, si opravil dobro delo. Počutiš se bogatejšega, izpopolnjenega. Zadovoljstva, ko te stara mamca poboža s tresočo roko in ti reče: »Hvala, ker ste prišli«, ne odtehta noben denar.« Po besedah sogovornika si želijo prostovoljcev, ki bi bili pripravljeni obiskovati starejše, z njimi poklepetati, jim pozorno prisluhniti, kaj jih tare ter njihovo težavo nato prenesti do koordinatorja (v tem trenutku je to Bojan Rožič). Dolžnost slednjega je poiskati ustrezno pomoč zanjo, bodisi pri strokovnih službah (center za socialno delo, patrona-žna služba ...) ali v lastnih vrstah. »Vse, ki želijo postati prostovoljci in za katere ocenimo, da so primerni za delo z ljudmi, usposabljajmo, jih seznanimo z njihovimi pravicami in pravicami tistih, ki jim pomoč nudijo. Varovanje podatkov je še posebej izpostavljeno poglavje.« Lani blizu 6.000 prostovoljnih ur Lani so s tistimi, ki jim pomagajo pri izvedbi projektov na področju socialnega delovanja, opravili blizu 6.000 prostovoljnih ur. V projektu Starejši za starejše so obiskali blizu 1200 ljudi. Združenje z njimi so zapolnili s sprehodom, družabnimi igrami, pomočjo pri hišnih opravilih, opravili so prevoze k zdravniku in podobno. S pomočjo projekta Slovenska banka hrane so razdelili 9.800 kilogramov pomoči. 60 upravičencev oziroma več kot 180 oseb na teden so razveselili z artikli iz programa Viški hrane. Ogromno je bilo opravljenega družbeno koristnega dela. Pri tem je Črt Urbašek še posebej izpostavil razumevanje Mestne občine Velenje, tukajšnjega centra za socialno delo, patronažne službe, humanitarnih organizacij, s katerimi pri reševanju težav, ki jih zaznajo prostovoljci na terenu, tvorno sodelujejo. »Prepričan sem, da so med soob-čani v mestu Velenje ljudje, ki kljub razmeram v družbi niso ravnodušni do starejših, pomoči potrebnih. Na sedežu društva bomo veseli vsakogar, ki je pripravljen deliti srčnost in voljo ter zgraditi most, ki pomeni za pomoči potrebne lepši jutrišnji dan,« je sklenil pogovor Črt Ur-bašek. slovno nepotrebno premoženje »poslal« v prodajo, sodelovala, so povedali na Občini Šoštanj. »Veliko zanimanje Občine je povezano z Občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN) za območje vile Široko, ki je v sklepni fazi sprejemanja. Podrobno definira razvoj in nadgradnjo tega prostora,« pripoveduje podžupan Viki Drev. OPPN temelji na ohranitvi obstoječega gozda z vilo v njenem osrčju. Vila je osrednji biser, ki se mu mora podrediti ves koncept. tobuse in 4 za av-todome za potrebe hotela ter športne komplekse vzho-dneje. »Zato bo Občina z velikim interesom sodelovala. Vilo bi radi ohranili tako, kot je, in s tako vsebino, kot jo ima. Nekaj posebnega je. Tako jo obravnava tudi Zavod za spomeniško varstvo Celje. Močno narobe bi bilo, če bi prišla v roke komu, ki mu je interes samo Viki Drev: »OPPN temelji na vili, ki se mu podreja ves koncept.« vile. Premogovnik jo je kupil po uspešno rešenem denacionalizacij-skem postopku in jo temeljito prenovil v reprezentančno restavracijo. Vse se vrti okrog cest V počastitev krajevnega praznika več dogodkov - Denar bodo imeli na voljo v jeseni Tatjana Podgoršek 9. maj je praznik krajevne skupnosti (KS) Topolšica. Ob tej priložnosti se bo zvrstilo nekaj dogodkov. Danes (v četrtek) bo zgodovinar Damjan Kljajič na predavanju predstavil, kaj seje dogajalo maja leta 1945 v kraju, jutri (v petek) bo v zdraviliškem parku prireditev ob 60-le-tnici tamkajšnjega taborništva. Dobršen del sobote bodo popestrila športna srečanja in velika proslava. Zacelijo bodo ob 18. uri. V nedeljo KS skupaj s Turističnim društvom podeželje in lončarstvom Bahor pripravlja sejem urbanega vrtnarjenja, ob 15. uri pa izbor najlepšega petelina in razstavo pa-semske perutnine. Petra Lipičnik, nova predsednica sveta KS, je povedala, da je sedemčlanski svet KS takoj po izvolitvi začel delati »na polno«, glavnino aktivnosti pa so usmerili v boljše poti. »Vse se vrti okrog cest. Urejanja nekaterih cestnih odsekov smo se že lotili, drugi nas še čakajo.« V sodelovanju z Občino Šoštanj urejajo Petra LipiaBk: Dela smo se lotili takoj po izvolitvi.« kanalizacijo na vzhodnem delu Toma, cesta do nove čistilne naprave na Tomu čaka na asfaltiranje. Prav tako čakajo na začetek obnovitvenih del na vodovodnem omrežju čez Tom, kjer naj bi asfaltirali tudi cesto. V letošnjem delovnem programu so predvideli še predstavitev ekološkega otoka pri domu krajanov, ureditev najemne pogodbe s tamkajšnjo bolnišnico za športno igrišče ter skladiščnih prostorov v rekreacijski dvorani v tamkajšnjem domu krajanov. Z lokalno skupnostjo se dogovarjajo o postaji za izposojo koles, iščejo tudi rešitev za postavitev bankomata, ki ga v kraju sedaj nimajo. V letošnjem občinskem proračunu je za KS Topolšica predvidenih 104 tisoč evrov, skupaj s sredstvi, ki jih pričakujejo ob podpisu sporazuma s Tešem. Ker ta še ni podpisan, bodo imeli denar - dodaja Lipičnikova - na voljo v jeseni. Skozi lase Prve dni po vojni je bilo tudi v Velenju vse pijano od zmage nad okupatorjem. Z njim so pobegnili domači izdajalci, ki so povzročili veliko gorja. Pri tem so bili najbolj aktivni velenjski nemčurji, ki so pripravili spiske zavednih Slovencev, za katere so ocenili, da bi lahko zavirali ponemčevanje. Pomagali so jim zavedeni domači posamezniki, okupator jim je obljubljal boljše življenje. Sledilo je nasilno izseljevanje predvsem v Srbijo, bolj sumljivi so morali na prisilno delo v Nemčijo, še bolj sumljive, ki so morda simpatizirali s komunističnimi idejami, pa je pot vodila v taborišča smrti. In ko so se začele partizanske aktivnosti, je okupator začel moriti talce. V Velenju stoji spomenik petindvajsetim. Ko se je po zmagi še oblikovala lokalna oblast, so nas nekaj petnajstletnih fantov zbrali, da bi varovali osnovno šolo, ki so jo smatrali za strateško stavbo, čeprav je bila nekoč le grajska konjušnica. Peljali so nas v 'Tajnšekovo' hišo sredi trga, kjer smo dobili puške in po pet nabojev. V sosednem večjem prostoru smo videli nekaj domačinov in okoličanov, ki so jih obdolžili sodelovanja z okupatorjem. Ne glede na težo krivde, mogoče je kdo tam sedel le zaradi osebne zamere, je pretehtalo maščevanje, odpeljali so jih na bližnji Koželj, od koder se niso vrnili. Prvič v življenju smo imeli petnajstletniki v rokah vojaško puško. Eden od vodnikov nas je na kratko poučil, kako se z njo rokuje. Hitro smo obvladali, kako se polni in prazni, kako se meri na cilj in pritiska na petelina. Skozi zaprto okno smo imeli za tarčo bližnje drevo. Zdelo se je, da smo že dobro napredovali v spretnosti, ko se je zgodilo. Boris je ustrelil nad mano, ko sem ravno vstajal. Puška ni bila prazna, krogla je poletela skozi moje goste lase in me rahlo oplazila po glavi, da sem od preplaha omahnil. Počilo je veliko močneje kot na prostem in v bobničih je zaskelelo. Onemeli in obledeli smo in trajalo je kar nekaj časa, da smo prišli k sebi in se osvestili. Tisti dan pušk nismo imeli več v rokah, doma pa nisem nikoli natančno povedal, kako blizu sva si bila s svinčenko. Po nekaj letih, precej pred odhodom na služenje vojaške roka, ko je še stala stara velenjska šola, sem hodil mimo nje in obudil spomin na nepozabni dogodek. Stopil sem k oknu, skozi katerega je nekoč poletelo smrtonosno zrno. Tudi ostarela jablana je bila še tam, dobrih deset metrov stran. Na deblu sem opazil zarastlino in ko sem od zarastline pomeril v okno, sem se prepričal, da je bil prijatelj Boris, četudi začetnik, nadarjen strelec. Kadar grem dandanes po trgu mimo nizke Tajnšekove hiše, se skoraj vedno spomnim napo-vojne dneve in kroglo, ki mi je prizanesla. a Bojan Glavač a Bojan Rožič in Črt Urbašek (z leve): »Prostovoljca odlikuje urejenost, strpnost, prijaznost, sposobnost poslušanja, molčečnost, odprtost...« Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 14 14 NAŠI KRAJI IN LJUDJE "^AS 7. maja 2015 Dobro »vnovčili« znanje Povprečna ocena slabša, a zaradi zahtevne letine dobra Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 10. aprila - Na turistični kmetiji Fajfar v Slatinah v občini Šmartno ob Paki je tamkajšnje društvo vinogradnikov pripravilo enega najpomembnejših društvenih dogodkov - ocenjevanje v vinogradu v zadnjih desetih letih,« je povedal predsednik Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki Mihael Fajfar. Po besedah predsednika ocenjevalne komisije Antona Vodovni-ka so šmarški vinogradniki dobro »unovčili« pridobljeno znanje. Kot je dejal, so vinogradniki in kletarji vešči in usposobljeni. »Zelo so se potrudili v vinogradu in v kleti ter pridelali dobra vina. Izkoristili so tokrat neugodno ponudbo narave«. Med najpogostejšimi napakami, ki so jih ocenjevalci zaznali (tudi na dom toplejših dni pa tudi na temperature v kleti. Najboljši pridelovalci Najboljše ocene po sortah so prejeli: zvrst bela: Danilo Pokleka in Franc Viher (oba 18,10 točke); ši-pon: Ivan Goršek (17,36); zeleni silvanec: Danilo Pokleka (17,90); chardonnay: Jože Kugler (letnik 2013 - 18,28), Alojz Slemenšek (letnik 2011 - 18,22), Danilo Pokleka (18,18); sivi pinot: Alojz Slemenšek (17,52); kerner: Franc Viher (18,20); renski rizling: Zvone Na pomenku ob koncu ocenjevanja so člani komisije in društva ugotavljali, da so šmarški vinogradniki vešči, usposobljeni, njihov cilj je pridelati dobro vino. vin letnika 2014. Letošnje je bilo 19. zapored, ocenjevalna komisija pod vodstvom Antona Vodovnika iz Maribora pa je ocenila 61 vzorcev (lani 67). »Povprečna ocena, ki smo jo dosegli, je sicer nižja od lanske (17,79 točke), a je dobra, saj sta vzgoja in nega trte v vinogradu, še več pa delo v kleti zahtevali veliko znanja. Leto 2014 je bilo namreč eno najslabših drugih ocenjevanjih vin), je omenil bekser - žveplovodik - in etil acetat. Grozdje je bilo prizadeto in tega se skoraj ni dalo izločiti. Je za vinogradnika in kletarja skrbi za letnik 2014 sedaj konec? »Te ne bo konec do zadnje kapljice v sodih,« je dejal sogovornik in dodal, da je potrebno biti pozoren na vsebnost prostega žvepla, ki ščiti vino pred oksidacijo in drugimi nevšečnostmi. S priho- Šmon (17,74); sauvignon: Danilo Pokleka (18,24); rumeni muškat: Mihael Fajfar, Jože Kugler (oba 18,18); traminec: Mojca Praprotnik (18,10); zvrst rdeča: Danilo Pokleka (17,32); modra frankinja: Mihael Fajfar (18,24 - bariq letnik 2011), Leopold Pečnik (18,04); zweigwlt: Rajko Sotlar (17,70); modri pinot: Mihael Fajfar (18,00); žametna črnina: Jože Kovačič (17,26). a Osnovnošolci plesali 21. aprila je na OŠ Ljubečna potekalo področno šolsko plesno tekmovanje, imenovano Šolski plesni festival ŠPF. Tekmovanja so se udeležili tudi učenci nekaterih velenjskih šol in bili pri tem zelo uspešni. Najbolje sta se v posameznih plesih hip hop, pop in latino v kategoriji od 7. do 9. razreda odrezali učenki OŠ Antona Aškerca. Zala Jerčič je dosegla 3. mesto, Maša Kaiser pa je bila peta. Obe učenki sta se uvrstili na državno tekmovanje, ki bo predvidoma 1. junija. a Pomlad je prebudila tudi ribiče Šoštanj - Pomlad je prebudila tudi člane RD Paka Šoštanj. Konec marca so izvedli letno skupščino, ki je bila tudi volilna. Jedro družine je ostalo nespremenjeno. V delo se je vključilo nekaj mlajših članov. Pomlajevanju bodo tudi v prihodnje posvečali veliko pozornosti. RD Paka ima enega najbolj urejenih poligonov za ribolov ter kasting tekmovanj. Zato si želijo in bodo tudi v prihodnje veliko energije posvečali vključevanju mladih v to panogo ribolova. Ne glede na to, da so v zadnjih letih ogromno postorili okoli Šoštanj- skega jezera, jim dela ne zmanjka. Urejanju okolice bodo tudi v prihodnje dajali velik poudarek. V soboto, 11. aprila, je potekala prva delovna akcija letos. Takšnih bo čez leto še osem. Družina je zelo aktivna tudi na tekmovanjih. Med letom organizirajo sedem družinskih tekmovanj v vseh kategorijah in pet ostalih. Pri tem ne gre spregledati kastinga. Letos bodo za zaključek svetovnega pokala organizirali tekmovanje za pokal Alpe - Donava, ponosno pravi Marko Vertačnik, ki je vodja tekmovalne komisije in dela z mla- dimi ribiči. Funkcijo je prevzel v tem mandatu. Zaveda se, da dela ni malo, a s pomočjo tekmovalcev in ostalih članov družine se ne boji neuspeha. Sam je vpet v delo z mladimi tudi v domačem gasilskem društvu, v katerem je vodja mladinske komisije. Priznava pa, da to delo jemlje ogromno energije in prostega časa, a če delo opravljaš rad in s srcem, ni težko. S starejšim sinom bosta poskušala ponovno obuditi ribolovni šport, kasting, po katerem je bil Šoštanj že znan v preteklosti. L; r=i« % . n r : f r# i »«y p P * i is? t'1' ■ fr^grBl iJ i jff s ■ * Za sodelovanje z Novim selom Šmartno ob Paki, 21. aprila - Prihodnje leto bo minilo 40 let od podpisa listine o pobratenju med takratno krajevno skupnostjo Šmartno ob Paki in mestno skupnostjo Novo selo ter občino Vrnjačka Banja v Srbiji. Da bi v lokalni skupnosti preverili voljo za nadaljevanje in nad- ki »ni več klasično, ampak mednarodno«. Potekalo naj bi še naprej pod okriljem lokalne skupnosti, aktivnosti pa naj bi vodil koordinator, ki ga za zdaj še niso imenovali. Pri tem so udeleženci tudi poudarili, da se je treba dogovoriti o obsegu sodelovanja. Tega naj ne bi bilo preveč avtobus učencev in nekaj njihovih spremljevalcev iz osnovne šole v Novem selu že mudil na nekajdnevnem obisku pri vrstnikih v občini, prav tako so jim ti vrnili obisk še isto leto. Za njimi je tudi že delovni obisk delegacije iz Občine Šmartno ob Paki v omenjenih srbskih krajih, Z udeležbo na sestanku so pokazali voljo za nadaljevanje medsebojnega sodelovanja. Franc Malus (prvi z desne) je še edini živeči član delegacije in podpisnik listine o pobratenju pred 39 leti. gradnjo medsebojnega sodelovanja, zapisano v listini o pobratenju iz leta 1976 pri občanih, je bil prejšnji torek v galeriji Dile v šmarški Hiši mladih sestanek na to temo. Vabljeni so z udeležbo na njem pokazali, da obstaja volja za nadaljevanje medsebojnega sodelovanja, in tudi ne premalo. Izvedba je namreč povezana s stroški. »Menim, da je realno izvedljiva izmenjava vsaki dve leti. Zagotovo pa bomo v to obliko sodelovanja vključili naša zelo prizadevna društva,« je povedal šmarški župan Janko Kopušar. Dodal je še, da se je leta 2012 kjer so se na pogovorih z najvišjimi predstavniki zavzeli za sodelovanje z mladimi in spremljanje razpisov o čezmejnem sodelovanju. Spregovorili pa so še o možnostih gospodarskega sodelovanja. a Tatjana Podgoršek Slovenske kmetice v Škalah Društvo podeželskih žena Šaleška dolina ter Zveza kmetic Slovenije sta v torek, 24. aprila, organizirali srečanje pri 'mladi kmetici leta 2014' Darji Miklavžina, ki bo to ime nosila vsaj še do 26. septembra v Škalah, od koder so se pod vodstvom Darje Miklavžina iz Strževe domačije peš podale do nekaj minut oddaljene domačije Miklavži-novih. Na kmetiji so jih sprejeli domača družina predstavniki Škal ter zgodovino Škal z okolico, nastanek Škalskega in drugih jezer ter kulturne in krajevne zanimivosti, vključno z bogato dejavnostjo društva Revivas. Po prijetnem sprejemu ter nagovoru dr. Žerdina o zgodovini ru- Članice Zveze kmetic Slovenije obiskale Strževo kometijo v Škalah. Foto: Jože Miklavc letos, ko bo ob Velenjskem jezeru organiziran izbor »naj« mladega gospodarja in mlade kmetice leta 2015. Številne udeleženke, članice društev podeželskih žena, med njimi tudi nekdanje »mlade kmetice« po izboru časopisa Kmečki glas, so se v lepem spomladanskem vremenu zbrale pri krajevnem domu z MO Velenje podžupan dr. Franc Žerdin ter Mojca Kodrič iz Urada za okolje in prostor (ter kmetijstvo). Darja jim je najprej predstavila domačijo s kmetijsko in kulinarično dejavnostjo ter svojo družino, s katero skupaj uresničuje ambiciozne načrte na kmetiji. Krajanka Škal Elica Rednak je nato predstavila darjenja v Šaleški dolini so si slovenske kmetice ogledale Darijino »sladko« ustvarjalnico vse bolj znanega peciva, razgled na dolino in jezera, po pogostitvi dobrodošlice pa so v krajevnem domu v Škalah nadaljevale kulturni program in zabavo. a Jože Miklavc Praznik sv. Florjana v Belih Vodah V našem kraju radi ohranjamo stare šege in navade in se s tem, vsaj v mislih, vrnemo v stare dobre čase. Ena takih šeg je tudi pobiranje jajc na predvečer godovanja sv. Florjana, ko se neporočeni fantje odpravijo od hiše do hiše pobirat jajca. Dekleta jim pripravijo neparno število jajčk, če v naslednjem letu pri hiši še ne bo poroke. Letos so nas 1. maja naši mladi »ledig« fantje obiskali jih je bilo več kot kadarkoli doslej. Ko so pobrali jajca in spili ponujeno okrepčilo, so v pozdrav zapeli še Florjanovo pesem in s tem za letos zavarovali naše hiše in gospodarska poslopja pred ognjem. Zbrana jajca bodo prodali in organizirali »jajčerijo« za vse krajane Belih Vod. a Društvo Vulkan a Naš čas, 7. 5. 2015, barve: CM K, stran 19 7. maja 2015 «»SÜAS VI PIŠETE 15 Redna telesna aktivnost za krepko srce zdravnik svetuje Srčno popuščanje (SP) predstavlja zadnja leta tudi v Sloveniji vse večji zdravstveni, socialni in ekonomski problem. Nova zdravila in novi načini zdravljenja srčnih bolezni manjšajo umrljivost in podaljšujejo življenjsko dobo. Posledično imamo vse več starejših bolnikov z okvarjeno funkcijo srčne mišice in klinično sliko SP. Z napredovanjem bolezni se kakovost življenja močno poslabša. Preživetje bolnikov z najtežjo obliko bolezni je v prvem letu le 40 %, v povprečju pa bolniki s kroničnim SP preživijo le 5 let. Srce, ki popušča, ni sposobno prečrpati dovolj krvi in kri zastaja v venah. Vzrok SP so najpogosteje koronarna srčna bolezen in povišan krvni tlak, prirojene bolezni srca. Zmanjšan pretok skozi možgane pri številnih bolnikih povzroči zmedenost. Zelo zgodaj se pojavijo tudi motnje delovanja ledvic. Zaradi zastoja krvi se povečajo jetra in poslabša prebava, povečan hidrostatski pritisk pa povzroči prestopanje tekočine v izvenžilni prostor. Tekočina se začne nabirati v trebušni votlini, med pljučnima mrenama in v podkožju. Z zdravljenjem želimo preprečiti razvoj SP, izboljšati kakovost življenja in zmanjšati umrljivost. Bolnikom predpišemo zaviralce konvertaze ali zaviralce angiotenzinskih receptorjev, zaviralce adre-nergičnih receptorjev beta, diuretike, ivabradin, glikozide digitalisa in nitrate. Zelo pa so pomembni splošni ukrepi, ki jih morajo poznati tudi svojci. Bolniki morajo redno kontrolirati telesno težo in jo čim bolj približati idealni. Pomembno je omejevanje uporabe soli, ki naj preko dneva ne preseže 3 g. Dnevi vnos tekočine omejimo na 1,5 l. Bolniki naj opustijo kajenje in uavanje alkohola.spodbujati pa jih moramo tudi k redni telesni aktivnosti (TA). Vse do leta 1980 so kardiologi po vsem svetu bolnikom z SP odsvetovali TA. Danes je mirovanje svetovano le bolnikom v akutni fazi SP ali obdobju poslabšanja, vsem ostalim - stabilnim bolnikom, pa svetujemo redno, individualno prilagojeno TA v obliki aerobnih vaj. Predolga telesna neaktivnost povzroči propadanje skeletnih mišic, zmanjšanje telesne zmogljivosti, vensko trombozo, pljučne embo-lizme, preležanine in poslabšanje splošnega stanja. Redna TA zmanjša in stabilizira krvni tlak, izboljša dihalno funkcijo, poveča porabo kisika, zmanjša simpatično in poveča vagalno aktivnost. Dokazali so tudi pomembno izboljšanje biokemičnih ter histoloških lastnosti skeletnih mišic. Vsi ti momenti vodijo v zmanjševanje simptomov, kot so dušenje, utrujenost, motnje spanja, mišična slabost, izboljšajo bolnikovo telesno zmogljivost in vplivajo na kakovost bolnikovega življenja. Po redni TA ugotavljamo izboljšanje telesne zmogljivosti, povečan pretok v nogah in izboljšanje dihalnih parametrov. Ob rednem jemanju zdravil lahko izboljšamo telesno zmogljivost za 15-25 %. Poveča se ekstrakcija kisika v skeletnih mišicah, ob enaki obremenitvi pa je kislost krvi pomembno nižja. Ugotavljali so tudi izboljšanje maksimalnega srčnega iztisa, povečanje mišične mase, manj dihalnih nepravilnosti ter manjšo aktivnost živčno--hormonalnega sistema. S TA si bolniki izboljšajo kakovost življenja, dosežejo večjo gibalno sposobnost in boljšo socializacijo. Bolniki zmorejo večje napore, imajo manj dušenja, počasneje se utrudijo in vsakodnevno življenje teče lažje. Ponovno postanejo neodvisni, imajo pa tudi manj težav zaradi kroničnih bolezni. Depresivnost postopno izgine in poveča se občutek dobrega počutja. Nova Pred vključitvijo v program TA moramo določiti posameznikovo telesno zmogljivost ter opredeliti varno območje frekvence srčnega utripa. Testiramo le stabilne bolnike. Uporabljamo submaksimalni test 6-minutne hoje in prilagojeni obremenitveni test na tekočem traku ali kolesu (Ramp, Naugh-ton). Med testom merimo porabo kisika in izločanje ogljikovega dioksida. Poleg telesne zmogljivosti opredelimo tudi posameznikov odgovor na napor (krvni tlak, frekvenca srčnega utripa, simptomi, počutje), medikamentno terapijo, dejavnike tveganja, značajske lastnosti in posameznikove cilje. Vedno kombiniramo aerobni trening in vaje za moč. Vaje začnemo v stabilnem obdobju bolezni. Ob začetku treningov so bolniki zaradi slabe telesne pripravljenosti in šibkosti mišic močno utrujeni. Nekaterim se počutje prehodno celo nekoliko poslabša. Spodbujali jih bomo, da bodo kljub temu nadaljevali s TA. Le tako bomo presegli začetne težave in dosegli boljšo telesno zmogljivost, ob tem pa tudi večjo kakovost življenja. Vaje naj trajajo od 10 do 60 minut 3- do 7-krat v tednu. Začetno izboljšanje aerobne kapacitete in zmanjšanje simptomov dosežemo v 4 tednih. Čas, ki je potreben za doseganje maksimalnega telesnega in srčno pljučnega odgovora, znaša 16 do 26 tednov. Bolniki s kroničnim SP poleg kompleksnega me-dikamentnega zdravljenja potrebujejo redno individualno prilagojeno dosmrtno TA, saj jim ohranja krepko srce, na račun izboljšanja periferne žilne, mišične in presnovne funkcije pa pomembno izboljša telesno zmogljivost in zagotavlja večjo kakovost življenja. a Janez Poles Okvara sluha še ni konec življenja Šmartno ob Paki - Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje je prejšnji mesec pripravilo v dvorani Marof v Šmartnem ob Paki okroglo mizo z omenjenim naslovom. Kraj dogodka ni bil izbran po naključju, saj so omenjeno dvorano pred nekaj meseci opremili s slušno zanko. Maloštevilni udeleženci so z zanimanjem prisluhnili predavanju Anite Ka-stelic z ORL Ljubljana, ki je zanimivo, poučno in slikovito povedala, katere preiskave se izvajajo pri njih, kako ugotavljajo sluh pri otrocih, kaj pomeni kakšna preiskava, kako do slušnega aparata. Ob koncu predavanja so ji udeleženci postavili kar nekaj vprašanj v zvezi s slušnimi aparati in tudi s polževimi vsadki. Okroglo mizo smo nadaljevali še z informacijami o pravicah pri pridobitvi slušnih aparatov. V zadnjem delu pa je Adi pokazal še tehnične pripomočke, njihovo uporabo in delovanje. Oba predavatelja si zaslužita vso pohvalo. Prav tako se zahvaljujemo upravi Mladinskega centra Šmartno ob Paki in Občini. Tako počasi in vztrajno rušimo tabuje o sluhu, saj je še vedno marsikomu nerodno priznati, da ne sliši dobro. To danes ne sme biti več sramota. V društvu smo pripravljeni vsakemu pomagati z nasveti. a Franc Forštner Zanimivo predavanje, skromen obisk Dolgotrajen odboj kapljic Hitro sušenje Visok sijaj Priporočamo Premium pranje s sistemom ShineTecs let Za vaše vozilo le najboljše Prihajajo topli in sončni dnevi, ko bomo svojega jeklenega konjička večkrat odpeljali na izlete, polne nepozabnih dogodivščin. V sklopu vzdrževanja vozila nikakor ne smemo pozabiti tudi na čiščenje avtomobila ter od- stranitev soli, ki je ostala na podvozju še iz zimskih dni. Z nalaganjem umazanije na površini avtomobila namreč tvegamo, da lak vzcveti in pločevina začne rjaveti. Avtomobil potrebuje strokoven pristop in ustrezno nego, kar vam je na voljo v avtomatskih av-topralnicah na bencinskih servisih Petrol, kjer ekskluzivno v Sloveniji uporabljajo inovativno tehnologijo pranja podjetja WashTecs. Da bo vaš avto deležen najboljše nege, se odločite za PREMIUM PRANJE, ki vsebuje tudi tehnologijo ShineTecs, ki ustvari močan sloj, ki ščiti vaš avtomobil, dolgotrajno odbija vodne kapljice ter avtomobilu vrne prvotni sijaj. Vsebuje namreč formulo Acrylionic, ki je osnovana na enakih materialih kot površina avtomobila. Tako se med pranjem močno koncen- triran akrilni polimer vnese v površino avtomobila ter zapolni mikro poškodbe na površini. Poskrbite za ustrezno nego vašega avtomobila in se prepričajte o vrhunski izkušnji avtopranja - obiščite vam najbližji bencinski servis Petrol z avtomatsko avtopralnico. Naš čas, 7. 5. 2015, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT 7. maja 2015 Se jim že sanja o rdečih kartonih? Nogometaši Rudarja v predprejšnjem krogu v Domžalah že šestič končali tekmo z igralcem manj - Včeraj gostili Olimpijo, v soboto v gosteh pri Krki V prvi ligi postaja boj za prva tri, štiri mesta, ki zagotavljajo nastopanje v enem od pokalov Evropske nogometne zveze, vse bolj zanimiv. Za to so najbolj zaslužni nogometaši Celja, ki jih je streznil poraz z Rudarjem na njihovem igrišču v 27. krogu (1 : 3). Po njem so v naslednjih štirih tekmah kar trikrat zmagali in enkrat igrali neodločeno. Po tem sijajnem nizu so zaostanek za vodilnim Mariborom zmanjšali na pet točk. Aktualni prvaki so si namreč v prejšnjem, 31. krogu (včeraj so bile na sporedu tekme 32. kroga), 'privoščili' spodrsljaj v Novi Gorici. Čeprav so domači nogometaši že v 16. minuti ostali brez izključenega Matija Široka, so si priigrali pomembno točko v boju za osmo mesto, ki zagotavlja neposreden obstanek v ligi. Ne glede na izgubljeni dve točki pa najbrž red-kokdo (če sploh) dvomi, da Mariborčani ne bodo spet prvaki. Imajo največ izkušenj in najširši izbor igralcev. Skrbi glede uvrstitve nimajo več nogometaši Rudarja, ki bodo V 31. krogu sredi prejšnjega tedna so gostili Radomlje, ki so jih zelo namučile. Novinec v ligi, ki je Velenjčane premagal že na prvi tekmi drugega dela prvenstva, je vodil dvakrat. Na koncu pa je domačim le uspel preobrat z zmago s 3: 2. kljub velikim finančnim težavam mirno prebrodili letošnjo sezono. Lanske nadvse uspešne sezone, ko so osvojili tretje mesto in zaigrali v kvalifikacijah za ligo Evropa, sicer ne bodo ponovili, obenem pa tudi niso zaskrbljeni za obstanek. Že nekaj krogov ostaja njihov edini cilj končati prvenstvo v prvi polovici lestvice. Dosegljivo je peto mesto, na katerem je trenutno Zavrč, za njim pa zaostajajo za tri točke. Za vrat jim diha Koper s točko zaostanka na sedmem mestu. Nogometaši z Obale so v 31. krogu gostovali v Celju in izgubili z 2 : 3. Dvoboj tekmecev, ki se bosta 20. maja pomerila še na finalni tekmi pokala Slovenije, je bil nadvse razburljiv. Zlasti velja to za zadnje trenutke prvega dela igre, ko so gostje povedli že z 2 : 0. Še pred koncem prvega polčasa pa so gostje ostali brez dveh izključenih igralcev. Celjanom se je v nadaljevanju le uspelo iz prepada dvigniti do zmage, a so šele v 61. minuti prvič unovčili številčno prednost, do konca pa so dosegli še dva gola. Rdeče kartone že kar sanjajo verjetno tudi velenjski nogometni knapi. V 31. krogu so gostovali pri Domžalah. Pred to tekmo je bil zelo zanimiv pogled na lestvico. 30. krog je bil zanje v znamenju števila deset: deset zmag, deset neodločenih izidov, deset porazov. Na to gostovanje so odpotovali odločeni, da nadaljujejo niz petih tekem brez poraza, ali kot je dejal njihov najboljši strelec Dragan Jelič: »Igrali bomo na zmago. Ni nam vseeno, ali bomo na koncu peti ali šesti oziroma celo sedmi.« Tekmo so začeli zelo odločno in bili dobrih dvajset minut celo boljši tekmec. V tem obdobju so imeli dve veliki priložnosti za zadetek. V 4. minuti je domači vratar Nejc Vidmar s sijajno obrambo preprečil žogi (ki jo je z glavo močno udaril Dalibor Radujko) pot v mrežo in jo preusmeril v kot. Veliko priložnost za vodstvo je imel kmalu za tem še Klemen Bolha, a je z razdalje približno sedmih metrov vrat povsem neoviran žogo slabo zadel. Nato pa se je zgodila za rudarje usodna 23. minuta. Denis Klinar je napravil nespameten prekršek na levi strani v bližini zastavice kota nad De-janom Trajkovskim. Sodnik Matej Jug mu je pokazal rdeči karton. Takoj za tem je domači igralec Aladin Šišic grobo zaustavil prodor Aljaža Krefla. S komolcem ga je udaril po obrazu, da je pristal na tleh. Za grob prekršek bi vsekakor moral biti izključen, sodnik pa ga je na prese- nečenje Rudarjeve klopi kaznoval le z rumenim kartonom. Gotovo lahko očitajo sodniku, da ni imel enakega kriterija pri dosojanju prekrškov (takšne kritike so letele tudi na sojenje v Celju od Koprčanov). Številčno oslabljeni Velenjčani so nato povsem popustili in doživeli v nadaljevanju pravi potop ob Kamniški Bistrici. V nogometni kroniki pa bo zapisano, da je bil to že osmi rdeči karton Rudarjem v tej tekmovalni sezoni, od tega tretji Denisu Klinarju. Še bolj zanimiv pa je podatek, da so vse štiri zadnje tekme z Domžalami v tej sezoni končali z igralcem manj - lahko rečemo pet, če upoštevamo še zadnjo tekmo (33. krog) v lanskem prvenstvu, ko je bil izključen sedanji igralec Ivan Knezovic. To pa ni bila v dvoboju s tem tekmecem edina lanska izključitev. V 15. krogu je moral predčasno v slačilnico tudi sedanji igralec Domžal Mate Eterovic. V včerajšnjem 32. krogu je v Velenju gostovala Olimpija, v soboto pa bodo igralci Rudarja gostovali v Novem mestu pri predzadnji Krki. ■ S. Vovk Brez treninga 'petarda' v mreži gostij Nogometašice Rudarja-Škal želijo vsaj pokalni naslov V prvi ženski nogometni ligi je do konca tekmovalne sezone v rednem delu prvenstva le še en krog, nato bodo sledili še trije v končnici. V 17. krogu je bilo najbolj vroče v Mariboru, kjer so gostovale igralke Velesova. Gostiteljice, ki so z Rado-mljankami glavne kandidatke za tretje mesto, so bile na robu poraza. Gostje so do 69. minute, ko so domače dosegle prvi gol, vodile z 1 : 0. Šest minut za tem so domače priigrale prvo vodstvo. Njihovo prednost so Radomljanke izenačile v 87. minuti. Z golom v zadnji minuti so si gostiteljice le priigrale zmago in se na četrtem mestu približale Radomljan-kam na dve točki zaostanka. Nogometašice Rudarja-Škal so gostile vse boljše igralke Ankara-na-Hrvatinov. Prepričan, da jih gostje ne morejo presenetiti, je trener Dušan Uršnik dal svojim igralkam teden dni počitka. Da se - kot je dejal - odpočijejo od nogometa. Z dvema goloma Lare Prašnikar in s po enim Maruše Sevšek, Amele Fetahovic ter Tine Marolt so zmagale s 5 : 0. Pomurke so se z novo že petnajsto zmago (imajo vse možne točke) štiri kroge pred koncem pov- sem približale vnovični osvojitvi naslova. Rudarke s tremi porazi za njimi zaostajajo za devet točk, v zadnjem krogu (tretji tekmi končnice, 31. maja) se bodo zadnjič srečale v tem prvenstvu. Pred tem pa se bodo pomerili tudi 20. maja na finalni pokalni tekmi v Kopru. Morda pa jih rudarke v tem dvoboju le presenetijo in osvojijo tako želenega enega od naslovov. a vos rsulio It > ik^TI 88,9 Mhz www.radiovelenje.com 107,8 Mhz Dob zamenjal Krško na vrhu V zadnjih dveh krogih kroji vrh lestvice novinec Tolmin Še bolj kot v prvi ligi postaja zanimiv boj za najboljšega v drugi ligi, v kateri so do konca letošnje sezone le še štirje krogi. V 23. krogu so za novo veliko presenečenje poskrbeli nogometaši Tolmina, novinci v ligi. V pred-prejšnjem krogu so po štirih zaporednih porazih na svojem igrišču premagali Aluminij in mu preprečili, da bi se povzpel na prvo mesto. V tem krogu pa so zablesteli z zmago z 1 : 0 še v Krškem in si Prva liga Telekom Slovenije, 30. krog Rudar Velenje - Kalcer Radomlje 3:2 (0:1) Strelci: 0:1 Vrhunc (29.), 1:1 Firer (51.), 1:2 fiurkovic' (52.), 2:2 Jelic (61.), 3:2 Ko-cic (83.). Rudar: Rozman, Firer, Krefl, Trifkovic', Jelic', Klinar, Bolha (od 66. Kocic), Džinic, Radujko, Knezovic, Babic (od 84. Kašnik). Trener: Jernej Javornik Drugi izidi: Luka Koper - Gorica 2 : 0 (1:0), Maribor - Olimpija 4:1 (1:1), Domžale -Zavrč 2:3 (1:3), Krka - Celje 0:4 (0:2). Vrstni red: 1. Maribor 65, 2. Celje 58, 3. Domžale 56, 4. Olimpija 52, 5. Zavrč 43, 6. Rudar 40, 7. Koper 39, 8. Gorica 27, 9. Krka 25, 10, Radomlje 13. Prva liga Telekom Slovenije, 31. krog Domžale - Rudar 4:0 (2:0) Rudar: Rozman, Knezovic, Klinar, Džinic, Krefl (od 46. Jahic), Bolha, Radujko, Trifkovic, Firer, Babic (od 40. Dedic), Jelic (od 84. Kocic). Rdeči karton: Klinar (23.). Drugi izidi: Gorica - Maribor 1:1 (0:1), Celje - Luka Koper 3:2 (0:2), Zavrč - Krka 0:1 (0:0), Olimpija - Radomlje 3:1 (1:0). praktično že zagotovili obstanek v ligi, saj njihova prednost pred predzadnjo Dravinjo zdaj znaša deset točk. Krčani, ki so bili dolgo časa na vrhu lestvice, so po prvem porazu na svojem igrišču v aktualnem prvenstvu morali vodilni položaj prepustiti branilcu naslova Rolte-ku Dobu. Ta je gostoval pri nekdanjem prvoligašu Triglavu in zmagal s 4 : 1. Krčani so padli na tretje mesto, drugi je trenutno Aluminij. TAKO so igrali Vrstni red: 1. Maribor 66 (63:29), 2. Celje 61 (49:20), 3. Domžale 59 (41:18), 4. Olimpija 55 (50:24), 5. Zavrč 43 (30:42), 6. Rudar 40 (37:36), 7. Koper 39 (34:48), 8. Gorica 28 (30:42), 9. Krka 28 (29:49), 10. Radomlje 13 (18:73). 32. krog: Rudar - Olimpija (včeraj), 33. krog: Krka - Rudar (10. 5.) Druga liga, 23. krog: Šmartno 1928 - Šenčur 1:4 (1:2) Strelci: 1:0 Mišetic (3.), 1:1 Beganovic (24.), 1:2 Bukšek (45. ag.), 1:3 Gvardjančič (60.), Kokalj (78.) Šmartno 1928: Tetičkovič, Mrevlje (od 65. Sinanovic), Bukšek, Brezovnik, Tajnšek, Škoflek, Mišetič (od 76. Gačnik), Lenošek, Maze (od 76. Kompan), Kurež, Korošec. Trener: Simon Oblak Vrstni red: 1. Dob 44 (45:19), 2. Aluminij 43 (40:16), 3. Krško 43 (43:25) 4. An-karan-Hrvatini 36 (39:29), 5. Triglav 34 (38:34), 6. Veržej 34 (29:35), 7. Tolmin 32 (35:35), 8. Šenčur 28 (26:37), 9. Dravinja 22 (37:40), 10. Šmartno 8 (17:72). SŽNL, 17. krog Rudar Škale - Ankaran Hrvatini 5:0 (4:0 Strelke: Lara Prašnikar (14, 22), Maruša Sevšek (31), Amelka Fetahovic (33), Tina Tako imajo Krčani in Kidričani po 43 točk in za Dobom zaostajajo za eno. Šenčur si je z zmago v Šmartnem ob Paki s 4 : 1 zelo povečal možnosti za obstanek v ligi, iz katere izpadeta zadnje in predzadnje moštvo. Njegova prednost pred predzadnjo Dravinjo znaša šest točk, pred zadnjim Šmartnim pa kar dvajset. Marolt (67). Rudar Škale: Zilic, Gomboc, Lukek, Ber-dnik (od 29. Zagajšek), Bric, Jevtic, Sevšek, Marolt, Murič (od 64. Praprotnik), Fetahovic (od 75. Frankovič), Prašnikar. Trener: Dušan Uršnik. Drugi izidi: Maribor - Velesovo 3:2 (0:1), Teleing P. Beltinci - ŽNK Radomlje 11:2 (5:0), Jevnica - Preša Slovenj Gradec (gostje niso prišle na tekmo); prosta: Ajdovščina. Vrstni red: 1. Pomurje 15 tekem - 45 točk (177:7), 2. Rudar-Škale 15 - 36 (97:15), 3. Radomlje 15 - 30 (57:31), 5. Velesovo 15 - 18 (56:49), 6. S. Gradec 14 - 18 (48:41), 7. Ankaran-H. 15 - 16 (20:51), 8. Jevnica 15 - 6 (13:73), 9. Ajdovščina 15 - 3 (9:211). 1. A DRL, ženske (19. krog, zaostala tekma) Velenje - Krka 19:22 (8:10), zaostala tekma 19. kroga Velenje: Edita Amon (17 obramb), Pajic, Simic, Tomic 3, Tabakovic-, Ferenc 4, Nakic Milka 5 (4), Naglič 2, Nakic Branka, Amon Ines 1, Mičic 4. Trenerka: Snežana Rodic. Sedemmetrovke: Velenje 4 (6), Krka 5 (7). Izključitve: Velenje 12 minut, Krka 8 minut. ■ vos Naš čas, 7. 5. 2015, barve: CM K, stran 17 7. maja 2015 ""^Jis ŠPORT IN REKREACIJA 17 Postale pokalne podprvakinje Mlade šoštanjske odbojkarice ŽOK Kajuh Šoštanj so se izkazale Zadnjo aprilsko soboto je Šempeter v Savinjski dolini gostil 430 mladih odbojkaric in odbojkaijev. Za prvi mednarodni pokal Spodnje Savinjske doline se je pomerilo 40 ekip iz Slovenije in Hrvaške. Med njimi so bile tudi mlade šoštanjske odbojkarice, ki so med 24 ženskimi ekipami zasedle odlično drugo mesto. Športna sreča je bila tokrat na strani odbojkaric ljubljanskega Olimpa, ki so odločilni niz odigrale bolj zbrano in vodstvo Šoštanj-čank z 12 : 8 obrnile v svojo korist in zmagale z dvema točkama razlike (15 : 13). Kljub temu med mladimi Šoštanj-čankami ni bilo razočaranih obrazov, saj bodo novo priložnost za osvojitev pokala imele že naslednje leto. Organizatorja OK SIP Šempeter in Aliansa sta se namreč zaradi velikega odziva odločila, da bo turnir postal tradicionalen. Kdor je tokrat zamudil odlično igro odbojkaric Ženskega odbojkarskega kluba Kajuh Šoštanj, si jo lahko ogleda že 9. maja v Športni dvorani Biba Rock Šoštanj, kjer se bodo v 8. krogu državnega prvenstva borile za vstop v finale. a Andreja Moškon, foto: Peter Možič Tokrat polno presenečenj Prejšnji teden je bilo odigrano peto kolo v Štajerski ligi upokojencev v balinanju. Lahko rečemo, da je bilo to »kolo presenečenj«. V zahodni skupini je bilo srečanje med Vinsko Goro in Gorico, v njem pa je Gori- dvojicah pa jim je le uspelo izenačiti. Na koncu je bil rezultat 4 : 4. Še isti dan je bila v Topolšici na sporedu tekma med domačini in Kav-čami. Ekipa Kavč je prišla po dobri igri v četrtem krogu kot favorit, ca po hudem boju z veliko sreče 'izvlekla' neodločen rezultat 4 : 4. Že dan kasneje je imel Premogovnik velike težave doma z ekipo iz Šmar-tnega ob Paki. Ti so po prvem delu vodili že s 4 : 0. Po dobrih igrah v vendar so jih domačini presenetili in premagali z rezultatom kar 6 : 2. Tako je sedaj v zahodni skupini prevzela vodstvo ekipa Topolšice -7 točk, drugo je Gorenje - 6 točk ... Ekipa Gorenja je bila v tem ko- lu prosta. Podobno so dogodki tekli tudi v vzhodni skupini, v kateri je bilo zelo napeto v Gorici pri Slivnici proti gostom iz Slovenskih Konjic. Čeprav so domačini imeli veliko prednost v točkovni razliki, so se na koncu morali zadovoljit z neodločenim izidom 4 : 4. Konjiča-ni se niso predali vse do zaključnega meta in to jim je prineslo točko. Presenečenje je tokrat pripravila tudi Vrbica, ki je osvojila prvo točko proti zelo dobri Slovenski Bistrici. Rezultat je bil 4 : 4. Malo lažje delo je imel Šentjur, ki je gostoval na Dobrni in vendar presenetljivo zmagal kar z 2 : 6. Ekipi Prebolda in Polzele sta tekmo prestavili zaradi nepopolnih ekip (prazniki). Po petem krogu tako v vzhodni skupini vodijo Slovenske Konjice -8 točk, druga je Slovenska Bistrica - 6 točk itd. a T. F. Odlični Spinovci Cerknica, 25 aprila - V soboto je v športni dvorani osnovne šole v Cerknici potekalo državno prvenstvo za veterane in rekreativce v namiznem tenisu. Tekmovanja se je udeležilo skoraj 150 igralcev iz vse Slovenije, med njimi tudi lani in članice NTK Spin Šoštanj: Polona in Jolanda Belavic, Tone Leber, Janko Novak, Spasoje Tešano-vic, Marko in Jure Avberšek, Petra Majerič, Damjan Antonič, Marko Vižintin in Mirjana Ramšak. Ekipa NTK Spin je dosegla odlične rezultate. V finalni skupini posamezno je v ženski kategoriji do 50 let osvojila Polona Belavic 2. mesto, v tolažilni skupini pa 3. mesto Mirjana Ramšak. Spasoje Tešanovic je osvojil v finalni skupini moški posamezno od 60 do 65 let 3. mesto, v tolažilni skupini moški od 70 do 75 let pa sta osvojila Tone Leber 2. mesto, Marko Vižintin pa 3. mesto. V moških dvojicah od 60 do 65 let sta zasedla 1. mesto Spasoje Tešanovic in Boris Škoberne, v kategoriji ženskih dvojic pa sta presenetili konkurenco z odličnim igranjem Mirjana Ramšak in Živa Prezelj, ki sta na koncu osvojili 2. mesto. V posebni kategoriji mešanih dvojic sta po težkem dvoboju Polona Belavic in Aleksander Poropat tudi osvojila 2. mesto. Dobro igro sta pokazala tudi Marko in Jure Avberšek, ki sta v moških dvojicah do 40 let osvojila 2. mesto. Poleg pokalov in kolajn, ki so jih posamezniki prejeli na državnem prvenstvu, so udeležencem podelili tudi pokale za dosežene rezultate v sezoni 2014/2015. V kategoriji moški posamezno nad 75 let je 3. mesto osvojil član NTK Spin Šoštanj Janko Novak. a Mirjana Ramšak Všeč so mu dolgi skoki Motokrosist Žan Brinovšek pogreša možnost treninga bližje domu Največ trenira v Slovenskih Konjicah - Lanska sezona uspešna Bojana Špegel Velenje, 3. maja - Pred leti je bil motokros močno prisoten v Šaleški dolini. Danes žal ni več tako, v ospredje pa spet stopa zaradi komaj 16-letnega Žana Brinovška. Dijak drugega letnika velenjske gimnazije je namreč v športu, ki ga sploh ne more trenirati doma, zelo uspešen. Simpatičen fant prizna, da je za njegovo ljubezen do motorjev »kriv« oče Boris, ki mu tudi močno stoji ob strani. Ne le moralno; vozi ga na treninge in tekme, bil pa je tudi njegov prvi trener. »Za motorje me je že pri sedmih letih navdušil oče. Najprej sem se vozil po bližnjem gozdu v Podkraju, pa doma po travnikih in okolici. Ko sem želel treninge nadgraditi, žal tega doma nisem mogel. Najbližja proga za treninge je bila v Slovenj Gradcu, kjer je bil možen tudi trening. Zato sem se včlanil v tamkajšnji moto klub. Zanj sem »vozil« kar nekaj let. Pri 12 pa sem zamenjal klub, sedaj sem član kluba Moto Merči iz Slovenskih Konjic. Vmes sem se včlanil v velenjski klub, ki še vedno obstaja, a se žal ni izšlo,« pripoveduje mladi športnik. Izšlo se ni zato, ker velenjski klub nima svoje motokros proge, zato se, kot pripoveduje Žan, večina vozi kar po ulicah, kar je zelo nevarno. »Nekaj časa smo imeli progo na območju ugreznin pri Šoštanju. Ker pa je šlo za območje, ki se še ni umirilo, smo morali prenehati,« še izvemo. Konkurenca je močna Za Žana se je letošnja sezona začela marca, a tudi pozimi ni počival, saj se je ves čas pripravljal na to sezono, ki bo končana jeseni. V hladnih mesecih trenira v tujini, če le gre, trenira vsaj dvakrat tedensko. Ve, da bi moral vsaj trikrat, a zaradi šole in pomanjkanja časa mu vedno ne uspe. Tekmuje v razredu R2, v katerem fantje vozijo s 125-kubičnimi dvotaktnimi motorji. V tem razredu so tekmovalci že izkušeni, njihove vožnje pa atraktivne in polne dolgih in visokih skokov. Žan nam pove, da so skoki dolgi tudi do 30 metrov, v čemer izredno uživa. »Med vožnjo se sprošča adrenalin, kar mi je zelo všeč. Največji uspeh sem dosegel lani, ko sem večkrat stopil na stopničke. Sezono sem končal s skupnim tretjim mestom in petim mestom na državnem prvenstvu Slovenije.« Izvemo, da je konkurenca v njegovi kategoriji »kar huda«, še posebej na državnih tekmovanjih, na katerih se Žan meri tudi z veliko bolj izkušenimi tekmovalci, ki so že tekmovali na evropskih prvenstvih. Žan večinoma tekmuje na slovenskih tekmah, vozil pa je že nekaj tekem v sosednji Hrvaški. »Stroški so preveliki. Imam sicer nekaj sponzorjev, toda glavnina stroškov še vedno »pade« na starše,« pripoveduje Žan. »Motokros žal pri nas v zadnjih letih med športi ni najbolj prepoznaven, čeprav imamo v Sloveniji kar nekaj odličnih tekmovalcev. Naš najboljši tekmovalec Tim Gajzer zmaguje na tujih tekmah, a vseeno ni veliko prisoten v medijih,« nam še razloži Žan. Prav dve leti starejši Tim je njegov največji vzornik. In kaj si želi v svoji športni karieri? »Letos si želim sezono končati med tremi najboljšimi v državi,« pove takoj. Žan, ki motor vozi le na treningih, ker še nima izpita, se po mestu veliko vozi s kolesom. Komaj čaka, da bo lahko tudi poti med kraji premagoval z motorjem. Z njim pa tam ne bo divjal, še doda. Žan Brinovšek pred svojim motorjem in z lani osvojenim pokalom za tretje mesto na državnem prvenstvu v svoji kategoriji. Po hribih Kočevsko S Sekcijo Premogovnik PD Velenje smo se pred nedavnim odpeljali proti jugu Slovenije in iz avtobusa izstopili v Štalcerjih, južno od Kočevja. Na del Kočevske planinske poti nas je pospremil markacist PD Kočevje Tone oz. Zvone, ki je bil med pobudniki njene ustanovitve. Sonce je obetalo lep dan in pot je peljala proti jugu v smeri Kolpe, mejne reke s Hrvaško. Preko gmajn smo prišli do vasice z na novo postavljeno cerkvico v nekoliko manjšem obsegu, kot je bila prvotna. Za maloštevilne prebivalce je dovolj velika ... Nadaljevali smo pot, ob kateri smo se srečali z eno redko ohranjenih kapelic. Vojni časi so bili neusmiljeni ... Hodili smo mimo številnih vrtač, kar nakazuje, da je tu pomanjkanje vode in je zemlja skromna. V Suhorju smo se ob razpadajoči domačiji odzvali vabilu vikendašev, ki sta bila vesela naše druščine in poživitve vsakdana. V nadaljevanju poti smo v daljavi že uzrli grad Kostel, ki je bil eden od naših ciljev. Prišli smo v kraj Podstene, katerega ime izhaja iz narave, saj se nahaja pod skalnimi stenami. Ob lepo urejeni domačiji smo se srečali z domačinko, ki je ravno imela v rokah Skupina Sekcije Premogovnik pred cerkvico v Podsteni. (Foto Tomi Praprotnik) ključ bližnje lepo obnovljene cerkvice iz leta 1668 in nas prijazno povabila na ogled. Tudi njena okolica je zelo prikupna. Ob krajšem počitku z malico smo si podaljšali užitek v tem prijetnem okolju. Pot smo nadaljevali mimo mini pokopališča ob potoku Potok pod Banja Loko in prišli do vasice Gorenja Žaga ob Kolpi, katere turkizna barva nas je privabila na prijeten pikniški prostor bližnjega kampa ob njej. Od tod smo se napotili proti gradu, kjer se v njegovi bližini nahajajo »gavge«, nekdanje vislice. Nekoč so jih uporabljale graščine s sodno oblastjo za izvedbo smrtne kazni za hudodelce nižjih slojev. Grad Kostel, zgrajen leta 1336, poimenovan Graffenwarth (grofo-vska straža), so pred leti iz ruševin pričeli obnavljati. Žal so dela zaradi pomanjkanja denarja ustavljena. Njegova veličastna podoba z manjšo cerkvico in hiškami v notranjosti nekdanjega obzidja se razgleduje nad dolino in je zelo prijetna za oko. Prečili smo glavno cesto v smeri jugozahoda in se povzpeli na Orlek (800 m n. v.). Razgledi so segali na Faro in mejni Brod ob Kolpi pod nami z ozadjem Gorskega Kotarja. Hvaležni za vodenje s številnimi informacijami smo se poslovili od domačina Zvoneta in se zahvalili organizatorjem pohoda za zelo lep izlet. a Marija Lesjak ■ Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 18 18 MODROBELA KRONIKA »»^AS 7. maja 2015 Pol država, pol lokalna skupnost Kolesarska Sanacija nevarnega ovinka pri TEŠ se bo naposled le začela Milena Krstič - Planinc Šoštanj, 23. aprila - O ovinku pri Termoelektrarni Šoštanj, pod katerim na magistralni cesti Velenje-Šoštanj zeva usad, pišemo že od takrat, ko so ga zakrivile poplave. Dve leti. Doslej, na srečo - ni zahteval česa hudega in želeti si je, da ga tudi v prihodnje ne bo. Sanacija se vleče kot jara kača kljub neštetim opozorilom, da predstavlja past. Zdaj naj bi se naposled začela. Zanjo je Občina Šoštanj že pridobila vso potrebno dokumentacijo, čakajo samo še na soglasje Agencije Republike Slovenije za okolje, da bodo lahko objavili razpis za izvajalca del. Država bo obnovo ceste sofinancirala v višini 52-odstotkov, preostanek Občina Šoštanj. Če ne bo posebnih zapletov, bi popravljanje in urejanje nevarnega odseka lahko začeli konec maja. Do takrat pa bi moral biti ovinek primerno zaščiten in voznike opozarjati na nevarnost. To pa je, tako po mnenju voznikov kot nekaterih svetni- Bo do poletja kako drugače? kov v šoštanjskem občinskem svetu, pomanjkljivo. Vsaj talne označbe bi lahko obnovili, menijo. Na Občini Šoštanj so nam konec aprila zagotovili, da bodo o tem nemudoma pozvali vzdrževalca ceste VOC Celje. Novi BICY postaji pred poletjem Z izposojenim mestnim kolesom od Velenja preko Šoštanja do Topolšice in nazaj Milena Krstič - Planinc Šoštanj - BICY, avtomatiziran sistem izposoje mestnih koles, je med kolesarji vse bolj priljubljen. Tudi med Šoštanjčani, ki so ga kot nadgradnjo velenjskemu vpeljali lani jeseni, se je dobro prijel. Še bolj pa se bo, ko bo Občina Šoštanj poskrbela za še dve postaji, ki bosta omogočili, da si bodo uporabniki lahko kolesa (brezplačno) izposojali in vračali tudi v turistični in zdraviliški Topolšici. »Ena postaja bo v Metlečah, v neposredni bližini avtobusnega postajališča na začetku kolesarske proge proti Pohrastniku oziroma Topolšici, ena pa pri domu krajanov v Topolšici,« pravi podžupan Viki Drev. Z dodatnima postajama pa bodo poskrbeli tudi za dodatna mesta, na katerih se bodo uporabniki mestnih koles za to lahko registrirali. V Občini Šoštanj obljubljajo, da bosta obe postaji, vključno s kolesi, urejeni do poletja. Ni pa za lokalno skupnost to majhen zalogaj, saj ena taka postaja stane okoli 30.000 evrov. Stroški pa nastajajo tudi z vzdrževanjem. Tako bo Šaleška dolina v prihodnje še bolj povezana. Možnost, da se s kolesom popeljejo naokoli vse do Velenja, bodo imeli tudi gostje Topolšice in gotovo bo to nova dodatna vrednost razvoju turizma na tem območju. Vroče gaberško kresovanje Po dvoboju eden v pridržanje - Enega so trikrat po glavi - Eden je prepir začinil z udarcem Šoštanj, 30. aprila - Na kresovanju v Gaberkah je bilo vroče. Pa ne samo zaradi toplote, ki se je širila naokoli, ko je gorel kres, ampak tudi zaradi krvi, ki jo je ogenj podžgal. Pretep med dvema kresovalcema, do katerega je prišlo najprej, so skušali sprva rešiti varnostniki, a niso bili popolnoma uspešni. Eden si je dal reči, da neha, drugi pa ne. Ko so prišli policisti, je bil rezultat enak - eden se še vedno ni hotel pomiriti in je še naprej izzival, zmerjal in grozil (tudi) varnostnikoma. Da bi ga umirili, so policisti uporabili telesno silo in sredstva za vezanje in vklepanje. A tudi to ni zaleglo, zato se je zanj kresovanje končalo s pridržanjem. Na javni prireditvi pa so nato posredovali še dvakrat. Enkrat, ko jih je poklical udeleženec kresovanja in prijavil, da ga je neznanec trikrat udaril po glavi. Policisti so zadevo preverili in ugotovili, da je eden od gostov udaril prijateljico. To je opazil drugi gost in skušal pomagati, pri tem pa jih je še sam dobil trikrat po glavi. V zvezi s tem policisti še zbirajo obvestila o sumu storitve kaznivega dejanja nasilništva. Vsi vpleteni v »trikrat po glavi« pa so bili pod močnim vplivom alkohola. Okoli tretje ure, že v prvomajskem jutru, pa so varnostniki spet imeli delo. Posredovali so po prepiru, v katerem je gost udaril gosta. Policisti so naredili red s plačilnim nalogom. Kakšen nalog ali pa ukrep pa bo najverjetneje spisan tudi organizatorjem, ki kresovanja niso zaključili v času, do katerega so imeli dovoljenje. a Poostreno do voznikov enoslednih vozil Velenje - V tem tednu policisti izvajajo poostreno kontrolo nad vozniki enoslednih vozil (koles, koles z motorjem in motornih koles). Svetujejo jim, da upoštevajo predpise. Seveda ne samo v tem tednu in ne zaradi poostrenega nadzora, ampak zaradi njihove varnosti. Ostalim udeležencem v prometu pa, da so pozorni nanje in ob srečevanju z njimi upoštevajo, da so ranljivejši. Žagal bi, žage pa ni Šoštanj, 29. aprila - Lastnik gozda v Belih Vodah je policistom naznanil, da je v lanskem letu iz njega izginila motorna žaga, vredna 700 Vlomilca brez praznikov Žalec, Mozirje - V Studencah na območju Žalca je v petek, 1. maja, neznanec vlomil v gostinski lokal. Odnesel je menjalni denar. Vlomilec v prostore Športnega društva v Kokarjah na območju Mozirja pa je v soboto, 2. maja, odnesel nekaj alkoholnih pijač. Požar na Gomilskem Vransko, 1. maja - V petek okoli 19.30 je pri dimniku stanovanjske hiše na Gomilskem zagorelo ostrešje. V požaru je zgorela streha. Povzročeno škodo ocenjujejo na 45.000 evrov. Tuja krivda je izključena. Trčil v skale ob • v v vozišču Velenje, 2. maja - V soboto zvečer se je prometna nesreča zgodila v Hudi luknji. Botrovala ji je neprilagojena hitrost voznika osebnega avtomobila, ki je trčil v skale ob vozišču. V nesreči sta se poškodovala voznik in sopotnica. Z reševalnim vozilom so ju prepeljali na zdravljenje v bolnišnico. Cesta je bila dobro uro delno zaprta, promet pa je potekal izmenično. Kotalila sta se po travniku Bele Vode, 3, maja - V nedeljo je v Belih Vodah pri hišni številki 22 voznik izgubil oblast nad osebnim avtomobilom in zapeljal z vozišča na travnik. Vozilo se je začelo prevračati, med prevračanjem je voznika in sopotnika vrglo iz avtomobila. Poškodovana so z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je sopotnik v nesreči utrpel lahke telesne poškodbe, voznik pa hude. Pri vozniku je bila ugotovljena tudi prisotnost alkohola. Z avtom v pešca Velenje, 4. maja - V ponedeljek je v križišču Partizanske in Foitove ceste voznik osebnega avtomobila trčil v pešca. Pešca so z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico, v nesreči je utrpel lažje telesne poškodbe. Policisti so vozniku, ki je pešcu izsilil prednost, napisali plačilni nalog. Iz POLICIJSKE beležke Pse na povodce! Velenje, 28. aprila -V torek je v okolici Velenja prosto tekal pes, kar je motilo ljudi in so tekanje prijavili policistom. Ti so stopili do lastnice psa, ki je kršila zakon o zaščiti živali. Odločbo o prekršku še pišejo. Izzival pretep Velenje, 28. aprila - V torek v večernih urah je v enem od stanovanjskih blokov na Šaleški cesti neznanec stanovalce pozival k pretepu. Pa so zadevo prekinili policisti. Ker je izzival tudi njih, so ga pridržali. Ovadba zaradi 1,39 evra? Velenje, 29. aprila - V sredo popoldan so v trgovini na Štrbenkovi cesti pri tatvini topljenega sira zalotili občanko. Zaradi 1,39 evra, kolikor je sir vreden, bodo poli- cisti zoper njo podali kazensko ovadbo. Pisal je grafite Velenje, 30. aprila - V četrtek je neznanec z grafiti »okrasil« zid Nakupovalnega centra Mercator. Izbris bo podjetje stal 150 evrov. Poravnal jih bo neznani umetnik, ki so ga ujele kamere video nadzora, morajo pa ga še policisti. Vredno pohvale Gotovo so poštene najditelje, ki so najdene stvari izročili policistom, policisti pa lastnikom, slednji že pohvalili. Naj jih še mi. Pohvala gre trgovini Momax, kjer so našli denarnico z dokumenti in mobilni telefon, Šoštanjčanu, ki je našel denarnico z dokumenti in denarjem, in varnostnici v Intersparu v Šaleku, ki je našla tablični računalnik in dokumente. sezona Adil Huselja varnostno ogledalo Čeprav letošnje spomladansko vreme, kar še posebej velja za minuli praznično-počitni-ški teden, ni najbolj radodarno s soncem, se sonce vse bolj prebija izza oblakov in ustvarja prijetnejše pogoje za kolesarjenje. »Ta pravi« kolesarji, tisti, ki se ne ozirajo ne na vreme in ne na temperature, imajo letos za sabo že precej prevoženih kilometrov. Za njih se je kolesarska sezona že zdavnaj začela, za vse ostale, med njimi sem tudi sam, pa se bo šele v teh in prihajajočih dneh. Tradicionalno velja, da je kolo v spomladanskem in poletnem času priljubljeno prevozno sredstvo, v zadnjih letih, ko gospodarska kriza kaže svoje zobe na vseh področjih življenja, pa je kolo za marsikoga tudi edino prevozno sredstvo. Nič presenetljivega, saj je vožnja s kolesom neprimerno cenejša od vožnje z avtomobilom. To še posebej velja za mestno vožnjo, pri kateri je poraba goriva višja kot na cesti zunaj naselja, v marsikaterem mestu pa je zaradi gostote prometa in zastojev kolo tudi hitrejše prevozno sredstvo. Pri tem ni nezanemarljiv podatek tudi o manjši onesnaženosti mestnih središč, kjer je prepovedana vožnja z motornimi vozili in je mogoča le hoja peš ali uporaba kolesa. Skratka, kolo ima svoje prednosti in »ta pravi« kolesarji bi rekli »Kolo je zakon!« Tako kot pri drugih rečeh pa je treba tudi pri kolesarjenju opozoriti na tisto senčno plat, ki je pravzaprav stalnica prometa pa tudi našega življenja. Varnost kolesarjev je na prvem mestu, kar želim poudariti. Zakonske določbe so jasne, vsak udeleženec v prometu mora spoštovati prometne predpise in prometno signalizacijo, ki določajo pravila na cesti. Ta pravila nam ne omejujejo svobode ali nam zgolj zapovedujejo, ampak nam omogočajo pogoje, da lahko cestne površine uporabljamo za vožnjo oziroma potovanje. Obenem nam zagotavljajo varnost in ob doslednem spoštovanju teh pravil se prometne nesreče ne bi dogajale. Ravno prometne nesreče so tiste, ki so najbolj senčna plat kolesarstva, saj so kolesarji veliko bolj izpostavljeni in v prometnih nesrečah veliko bolj ogroženi kot ostali udeleženci v prometu. Uporaba varnostne kolesarske čelade seje v zadnjih letih uveljavila in jo uporablja vse več kolesarjev, tisti »ta pravi« kolesarji pa »itak«, saj se zaradi števila prekolesarjenih kilometrov tudi najbolj zavedajo vseh pasti in nevarnosti, ki so prisotne v prometu. Med njimi je precej tudi takšnih, ki jih je kolesarska čelada obvarovala pred hujšimi poškodbami. Poleg čelade je pomembna tehnična izpravnost in opremljenost kolesa. Vsak del oziroma segment je pomemben, zaradi vidnosti pa je zelo pomembna uporaba luči ter odsevnikov s sprednje, bočne in zadnje strani. Vidnost kolesarjev lahko bistveno povečajo tudi oblačila, zato naj bodo slednja v svetlejših in živih barvah, da so vidna že na daljši razdalji. V prihajajočih dneh in tednih bo na cestah več kolesarjev tudi zaradi osnovnošolcev, ki bodo opravljali kolesarske izpite, zato naj ne bo odveč opozorilo, da bomo v okolici šol in na relacijah kolesarskih izpitov še bolj pozorni in dosledni pri upoštevanju omejitve hitrosti. Mlajši kolesarji so tako zaradi neizkušenosti in nepoznavanja predpisov kot tudi razposajenosti, razigranosti in nezavedanja nevarnosti toliko bolj nepredvidljivi. Sicer pa s predvidevanjem, ki temelji na osredotočeni vožnji, lahko predvidimo in ustrezno reagiramo, da se izognemo kolesarju ali komu drugemu in tako preprečimo trčenje in prometno nesrečo. Kolesarska sezona pomeni tudi večje povpraševanje za kolesi, ne zgolj v trgovinah, ampak tudi na kolesarskih parkiriščih, kolesarnicah in tam, kjer jih puščamo za krajši ali daljši čas. Da bi kolo obdržali v svoji lasti, moramo poskrbeti za njegovo hrambo, da ga zavarujemo pred tatvino in kolesarsko sezono preživimo s kolesom. S kolesom ali brez njega naj bodo prihajajoči dnevi čim bolj prijetni in predvsem varni. Srečno! hHp-K l-h^l FH-ff Uu:itii muMi i - • VELIKA IZBIRA VRTNIH KOSILNIC Gren Cut, Honda, Husqvarna, Villager... KOSILNICE BCS MOŽNOST RAZLIČNIH PRIKLJUČKOV! PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU ■Tstaroianovo! Informacije: 813 949 AKCIJA! MOTORNO OLJE OLMASF/C^ i15W-40,i1,0J I 24740T Z VAMI IN ZA VAS! a Naš čas, 7. 5. 2015, barve: CM K, stran 19 7. maja 2015 «»SÜAS UTRIP 19 60 let s pozdravom »Na pomoč« Podelili državna priznanja gasilcem in gasilkam Šaleške doline - Zveza prejela zlati znak Civilne zaščite - Mladi gasilci razvili nov prapor HOROSKOP Bojana Špegel Velenje, 4. maja - Letošnji dan gasilca je bil za vse člane in članice 13 prostovoljnih gasilskih društev, industrijsko društvo Premogovnika Velenje in poklicno enoto Gorenje, ki se združujejo v Gasilsko zvezo Šaleške doline (GZŠD), poseben. Ne le da so na praznični dan praznovali svoj stanovski praznik, počastili so tudi 60-letnico zveze. Ta se je sprva imenovala »Šoštanj«, nato »Velenje«, sedaj pa nosi ime po dolini. V veliki dvorani velenjske glasbene šole so v uniforme oblečene predstavnike društev in zveze z njimi praznovali tudi župani vseh treh šaleških občin Bojan Kon-tič, Darko Menih in Janko Kopušar ter predsednik Gasilke zveze Slovenije Franci Petek in generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But ... Na svečanosti so zaznamovali več dogodkov, saj so na prireditvi podelili tudi najvišja državna gasilska odliko- opravljeno delo, pomoč ljudem v nesreči in pripravljenost za izobraževanje, vzgojo mladih in vsa odrekanja ob opravljanju zahtevnih intervencij, številne prostovoljne opravljene ure. Vaše poslanstvo - pomagati ljudem, pri čemer je ogroženo človeško življenje in premoženje - dokazuje, da je treh jesenskih mesecih. »Gasilci ste udarna sila v sistemu obrambe pred naravnimi nesrečami, brez vas ne bi šlo," je še poudaril. Zanesljivi in učinkoviti Slavnostni govornik je bil velenjski župan Bojan Kontič, ki je prav tako da vedno, ko pride do nesreče, naravne ali prometne, lahko računa na pomoč gasilcev. Menil je, da to občutenje z njim delita tudi župana sosednjih občin. Večer, v katerem so vsakemu od dobitnikov državnih priznanj posvetili čas, da so ga predstavili, je bil pre- Z gasilsko himno, ki so jo tokrat zapeli člani Rudarskega okteta, so gostje, nagrajenci in predstavniki gasilskih društev začeli slavnostno prireditev ob dnevu gasilca. Predsednik Gasilske zveze Šaleške doline Jože Drobež je iz rok direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Darka Buta prejel državno zlato priznanje Civilne zaščite. naše humano poslanstvo pomagati v nesrečah neprecenljive vrednosti.« Da to drži, sta v kratkih nagovorih ob čestitkah šaleškim gasilcem potrdila tudi Franci Petek in Darko But. Prvi je bil še posebej vesel dejstva, da so na slovesnosti po 30 letih razvili močno pohvalil gasilce in gasilke in pri tem dodal, da hvale njihovemu delu nikoli ni dovolj. »Na vas smo upravičeno izredno ponosni,« je dodal. Menil je, da ni naključje, da gasilci praznujejo med 1. in 9. majem, dnevom dela in dnevom zmage. Vsi ti prazniki so pomembni in prav je, da jih praznujemo,« je dodal. In še, da se kot župan dobro počuti, ker ve, pleten tudi s kulturnim programom. Zapel je Rudarski oktet, nastopili so učenci glasbene šole Frana Koruna Koželjskega. Po razvitju prapora gasilske mladine Šaleške doline so se zahvalili sponzorjem in donatorjem, ki so omogočili, da so ga dobili, potem pa so se preselili v velenjski gasilski dom, kjer so pripravili družabni del praznovanja. a vanja ter priznanja in priznanja Civilne zaščite RS. Med društvi bodo letošnje leto zagotovo še posebej obeležili v PGD Škale, kjer praznujejo 60-le-tnico, in v industrijski gasilski enoti Gorenje, ki bo obeležila 40 let delovanja. Predsednik GZŠD Jože Drobež, ki je prvi nagovoril zbrane v dvorani, je poudaril: »Današnja slovesnost je skromna zahvala vsem vam za dobro nov prapor gasilske mladine Šaleške doline, ker, kot je poudaril, je »društvo brez mladine kot drevo brez korenin«. Ker v gasilski organizaciji načrtno delajo z mladimi, nimajo težav s podmladkom, kar velja tudi za Šaleško dolino. Darko But pa je poudaril, da so skupaj z gasilci pri pomoči ljudem ob naravnih nesrečah »močnejši in vedno boljši«. Dokaz zato je lanski žled, poplave in neurja v Dobitniki državnih gasilskih priznanj prvega reda in predsednik GZS Franci Petek se je od 8. 5. do 14. 5. - prvi partizani so prišli v Šoštanj 8. maja 1945, naslednjega dne pa je bila v Šoštanju že večina članov okrajnega odbora OF; - leta 1955 so v Šmartnem ob Pa-ki, v spomin na aretacije ljudi iz Šmartnega in okolice leta 1942, razglasili 8. maj za nekdanji občinski praznik, saj občina Šmartno ob Paki zdaj praznuje 11. novembra; - 8. maja 1987 so v Velenju odprli novo zgradbo Policijske postaje ob Celjski cesti, za katero so temeljni kamen položili 15. maja leta 1986; - 9. maja 1945 je bila osvobojena Ljubljana, zvečer istega dne pa je v zdraviliški menzi v Topol-šici nemški generalpolkovnik Alexander Lohr, komandant ar- Šmartno ob Paki (Foto Arhiv Muzeja Velenje) madne skupine E in komandant nemških enot za jugovzhodno Evropo, pred predstavniki slovenske partizanske vojske podpisal kapitulacijo svojih enot; vdaja v Topolšici je bila enakovredna drugim delnim kapitulacijam nemških armad; - 9. maja 1945 ob 00.01 po srednjeevropskem času je začela veljati popolna kapitulacija Nemčije; Sovjetska zveza, ZDA in Velika Britanija so bile med vojno zaveznice, a so se že med vojno začela njihova mnenja o tem, kakšna naj bo prihodnost Nemčije in vzhodne Evrope, močno razlikovati, kar je privedlo do blokovske delitve sveta in t. i. hladne vojne; - štab 4. operativne cone je 9. maja 1945 postavil komando mesta Šoštanj, ki je bila pristojna za Šaleško in Mislinjsko dolino; - 10. maja 1945 je bil v Šoštanju velik shod oziroma miting ob osvoboditvi; - 10. maja 1990 je prvič zasedala novoizvoljena večstrankarska velenjska občinska skupščina; - 11. maja 1984 je v Šoštanju potekal simpozij ob 150. obletnici rojstva šoštanjskega rojaka dr. Josipa Vošnjaka; - 12. maja 1982 so velenjske roko-metašice pred 1500 gledalci v Rdeči dvorani premagale prvoli-gaško ekipo Podravke iz Kopriv- nice in se uvrstile v polfinale jugoslovanskega rokometnega pokalnega tekmovanja; - 13. maja 1717 se je na Dunaju rodila avstrijska cesarica Marija Terezija, ki je v času svojega vladanja pustila močan pečat tudi v naših krajih; umrla je leta 1780; - na državnem prvenstvu v šahu za slepe, ki je bilo 13. in 14. maja leta 1989 v Sarajevu, je državni prvak postal Viki Vertačnik iz Topolšice; Vertačnik je nekaj mesecev kasneje na svetovnem mladinskem prvenstvu za slepe osvojil tretje mesto. a Damijan Kljajič Oven od 21. 3. do 21. 4 Slabo obdobje je zagotovo preteklost. Še nekaj časa vam bodo zvezde tako naklonjene, da boste uresničili prav vse, česar se boste lotili. Nekdo bo sicer zavisten in bo poskušal nagajati, a mu ne bo uspelo. Sploh, ker bodo vsi na vaši strani, saj boste sejali dobro voljo In nesebično ljubezen.Tudi počutjesevam bo močno Izboljšalo, pa že skoraj niste več verjeli v to. Včasih zaležejo že dobri nasveti In Iskreni pogovori. Ko se umiri duša, je tudi telo bolj poslušno. Za tiste, ki se odpravljate na kratko potovanje, bo to letos res nepozabno. Tudi zaradi novih čustev, ki bodo v vas vzbudila povsem nove želje. Tudi takšne, ki jih niste čutili še nikoli doslej. V Bik od 22. 4. do 20. 5. Pomlad in z njo za vas najlepši mesec maj vas bosta sicer razvajala z umirjenim tempom življenja, a vi spet ne boste čisto zadovoljni. Želeli si boste marsikaj, o željah pa tudi tokrat ne boste veliko govorili. Vsaj na glas ne. Mnogi se sprašujejo, zakaj se tako močno zapirate vase, saj ste bili pred časom veliko bolj družabni. Predvsem pa se morate več ukvarjati sami s seboj In to na način, ki vas umirja. Sprehodi in ukvarjanje s športom, pa čeprav ne zelo aktivno, bodo veliko prispevali k boljšemu počutju. Pa tudi dobra knjiga, klepet s prijatelji ali le posedanje na kakšni prijetni terasi. Privoščite si, tudi če boste šli preko svojih zmožnosti. Že kmalu bo čas spet vaš najhujši sovražnik, saj ga boste imeli premalo. Ö i Dvojčka od 21. 5. do 21. 6. Včasih se vam že zdi, da so se letos vsi zarotili proti vam. Dogajalo se vam bo celo, da se boste vse pogosteje zalotili pri maščevalnih mislih. To ne bo prineslo čisto nič dobrega, zato bo bolje, če se za nekaj časa potuhnete in molčite. Čas bo prinesel svoje in spet bo vse tako kot si želite. Nekaj prostih dni bi vam naravnost godilo, sploh, če si jih niste privoščili med prvomajskimi prazniki. Tisti, ki ste si jih, ste bistveno na boljšem, saj imate več energije, da se spopadete z izzivi, ki jih bo ta teden veliko. Če le gre, si privoščite vsaj podaljšan konec tedna daleč od doma, saj se bo sicer še nabiralo, kar lahko vodi v pregorelost. Kar se ljubezni tiče, letošnji maj ne pri vas ne bo opravičil svojega slovesa. Tudi metuljčkov v trebuhu ne bo več, ko boste pogledali v partnerjeve oči. Rak od 22.6. do 22.7. Teden, ki je pred vami, bo preprosto lep. Čeprav vas bo kakšnega koraka, za katerega se boste odločili, zavestno strah, vas bo kmalu preplavilo neizmerno zadovoljstvo, ki bo na vaša nestabilna čustva vplivalo naravnost blagodejno. Kar veliko stvari vam bo v teh dneh uspelo Izpeljati na delovnem področju. Ob tem drži, da boste nekatere, ki jih že dlje časa odlagate, vteh dneh vsaj začeli, uspešno pa boste končali tudi večji projekt, ki se vleče že nekaj tednov. Lotevali se boste tudi novih opravil in konjičkov. V njih boste našli pravo zadovoljstvo. Neko srečanje bo povzročilo veliko spremembo v vašem razmišljanju in početju, saj vam bo končno odprlo oči. Pregovor, da ni vse zlato, kar se sveti, še vedno drži, kajne? Lev od 23. 7. do 23. 8. Če si boste še tako želeli, se ne bo zgodilo. Žal se vam sanje niso v celoti uresničile, a bodo težavice, s katerimi se trenutno ubadate, prehodne narave. Spoznali boste nekoga, ki bo več kot simpatičen, zato se boste vse pogosteje zalotili pri misli, kako všeč vam je. Nikar pri tem ne razmišljajte o primernosti zveze in o tem, kaj bodo rekli drugI. Kadar koli ste to počeli, seje slabo končalo, zato končno poslušajte srce. Letošnji maj si boste zapomnili tudi po pogostem sanjarjenju, v katerem pa boste letos res uživali. Predvsem boste veliko bolj mirni, slabe vesti pa ne boste imeli. Letos ste že naredili toliko, da vam je ne bo uspelo zbuditi niti tistim, ki se jih po svoje bojite. Postajate bolj samozavestni, kar je odlično. Zdravje vam bo dobro služilo. Devica od 24.8. do 23.9. Čeprav vam denar ne pomeni prav dosti, bo žal v prihodnjih dneh postal vaša največja skrb. Prav vaše finančno stanje bo namreč tisto, ki vam bo žrlo živce, saj si boste naenkrat želeli privoščiti zelo velik zalogaj, ki ga trenutno niste sposobni izpeljati. Videti bo, kot da tekmujete z nekom od vaših sorodnikov, a v resnici ne bo šlo zato. Šlo bo za veliko več, a tokrat bo želja prevelika za vaše zmožnosti. Žal si ne boste dali kaj veliko reči in boste spet rinili z glavo skozi zid. Partner vam bo povedal nekaj krepkih in pametnih, zato bi bilo dobro, če bi mu vsaj malce prisluhnili. Če boste še naprej vztrajali pri svojem, se ne čudite, če se bo proti vam obrnil tudi on. Vikend bo pester, pa ne po vaši zaslugi! Žal tudi ne po vašem okusu. Stisnili boste zobe in zdržali. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Zdelo se vam bo, da se je usoda v preteklih tednih malce poigrala z vami, a sedaj vam bo kar nekaj časa precej naklonjena. Zato prisluhnite svojim željam in se jim prepustite, saj sploh niso tako zahtevne, da ne bi bile uresničljive. Če boste večkrat šli od doma, boste ugotovili, da delo ni vse. To sicer že veste, a se ne znate otresti starih navad. Za vas so res kotželezna srajca. Imate dovolj, da bi si lahko privoščili še veliko več kot si. Nazaj pa vas drži prav delovna etika. Ste kdaj pomislili, da vam zanjo nihče ni prav hvaležen. Prej imate zaradi nje več sovražnikov kot prijateljev. Ob novici, ki bo prišla do vas v teh dneh, se boste zelo raznežili. Upravičeno. Boste znali v dogodkih, ki bodo sledili, tudi uživati? w j? Škorpijon od 24. 10. do 22. 11. Drugi teden v maju bo mineval brez večjih pretresov; kakšen dan bo lep, naslednji pa morda malce bolj zagrenjen. Krivo bo vaše počutje, ki ne bo najboljše. Sploh tisti, ki imate kronične bolezni, jih boste v teh dneh občutili bolj kot nekaj zadnjih tednov. Dobro veste, da se simptomi vedno poslabšajo, kadar ste pod stresom. Tudi tega vam žal vteh dneh ne bo manjkalo, saj bo vaš položaj vslužbl postal zelo negotov. Zato se boste v teh dneh težko otresli vsakdanjih skrbi, včasih tudi strahov pred prihodnostjo. Novo prijateljstvo, stkano z nekom, ki ni povezan z vašim delom, ampak z v konjičkom, vam bo pomenilo vsak dan več. Zato ga boste znali tudi negovati, si vzeti čas zanj. Pazite le, da pri tem ne boste preveč vsiljivi. Pa tudi, da ne boste premalo pozorni. Včasih težko najdete ravnovesje med obema poloma. V teh dneh ga sploh ne boste. Strelec od 23.11. do 22.12. Pred vami je obdobje uspehov pri delu. Izkazalo se bo, da je bilo to, da ste se odprli tudi navzven in svoje delo pokazali vsem, ki so ga želeli videti, zelo dobro. Naenkrat se vam bodo poskušali približati tudi tisti, ki so vam do sedaj metali le polena pod noge. Godilo vam bo, zato boste še bolj ustvarjalni. Edina stvar, ki vam ne bo šla na roko, bo čas. Tega boste Imeli še vedno premalo za vse tisto, kar si želite uresničiti. Če boste v naslednjih doma več kot sicer, ga najdite vsaj nekaj tudi za partnerja, ki vas zadnje čase močno pogreša. Občuti, da ste z mislimi povsem drugje. Poleg tega ga skrbi, ker živite mimo njega. Ker tega ne delate zavestno in ne nalašč, se vzemite v roke. Sicer vam letošnji maj ne bo več dolgo všeč. Kozorog od 23.12. do 20.1. Zadnje čase se, kljub lepemu vremenu, vse preveč zadržujete doma. Še raje ste za štirimi stenami, sami s seboj. Pa ne, da ste tudi vi med tistimi, ki vas je zaradi vsega, kar se dogaja okoli vas, popadlo malodušje. Rešitev je ena sama. Spet morate postati bolj aktivni, predvsem pa bolj družabni. Četudi sprva ne bo lahko, je to nujno. Morda bo še najbolje, če se poskusite spet pridružiti kakšni veseli družbi ali pa čim prej odpraviti vsaj na kratek oddih. Sobota bo neverjetno lepa, zgodilo se vam bo nekaj čisto nepričakovanega, pa vendar vas bo to osrečilo, kot že dolgo ne prav nič na tem svetu. Morda bo to res dan, ki bo za vas pomenil nov začetek. Nedelja zna prinesti streznitev od podivjanih čustev, a počutje bo tudi v naslednjih dneh odlično! Slika prihodnosti bo spet bolj jasna. Vodnar od 21.1. do 19.2. Po tem, ko ste si privoščili nekaj brezskrbnih dni, bodo naslednji zelo zaposleni. Sploh, ker se vam bodo dobre poti odpirale ena za drugo in ker boste največ časa porabili za opravke, ki vas iskreno veselijo. Doletela vas bo neizmerna sreča, ki ste si jo dolgo želeli in po malem že izgubili upanje, da se vam bo kdaj nasmehnila. Vaše žlvljenjese bo precej spremenilo. In to na bolje. Zvezde vam stojijo ob strani, tako bo ostalo še nekaj tednov, zato izkoristite njihovo moč. Ta bo še posebej ugodna na delovnem področju, kjer lahko, če želite, začnete novo kariero. V današnjih časih so takšne priložnosti res redke, zato ne oklevajte preveč. Pazite pa na svoje zdravje, saj ste zadnje čase malce zanemarili pravila zdravega življenja. Narava vabi, vi pa ste v rekreaciji včasih znali iskreno uživati. Obudite to strast. Ribi od 20.2. do 20.3. Počutje ne bo najboljše, to pa bo za sabo potegnilo kopico manjših in večjih težav in težavic. Predvsem boste tuhtali, kako bi lahko v čim krajšem času bolje poskrbeli zase. Le kaj se bo moralo zgoditi, da se boste spremenili in v ospredje v svojem življenju postavili sebe? Čeprav se trudite, tega še vedno ne zmorete. A film vam zna počiti, ko vas bodo po krivem obdolžili za napako, ki je res niste storili. Zgodilo se bo še pred koncem tedna, dogodek pa bo v vas prebudil borca. Tokrat se boste res začeli boriti zase, predvsem pa boste od besed prešli k dejanjem. Če boste iskali boljše možnosti za bolj mirno življenje, jih boste tudi našli. Ljudje vas bolj cenijo, kot si mislite, zato se vam bodo vrata odpirala tudi tam, kjer si niste upali niti pomisliti na to. Še pred prihodom poletja se bo vaše življenje močno spremenilo. Preden bo bolje, pa vas čaka še veliko dela. In skrbi. Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 20 20 TV SPORED «»^AS 7. maja 2015 Četrtek, 7. maja Petek, 8. maja Sobota, 9. maja Nedelja, 10. maja Ponedeljek, 11. maja Torek, 12. maja Sreda, 13. maja TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.20 Vem!, kviz 11.05 Moji, tvoji, najini, 4/35 11.55 Turbulenca, izob. odd. 12.20 NaGlas! 12.35 Evropski magazin 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Pridite na cvetno nedeljo na volišča in si vzemite prihodnost, dok. odd. 14.30 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Pim in Pom, ris. 15.50 V boju s časom (II.), 11/13 16.15 Točka preloma: Energetska (samo)oskrba Slovenije, ponov. 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.25 Ugriznimo znanost: Kako letijo ptiči? 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Nuki in prijatelji, ris. 18.15 Tinka in Žverca, ris. 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet: Arhivi brez predznaka 00.25 Ugriznimo znanost: Kako letijo ptiči? 00.55 Dnevnik, ponov. 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.10 Infokanal TV SLO 06.00 Otroški kanal 07.00 Živalski čira čara, ris. 07.05 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.10 Ava, Riko, Teo, ris. 07.15 Lajko, ris. 07.20 Jani Nani, ris. 07.25 Mala kraljična, ris. 07.35 Kuhanje? Otročje lahko!, ris. 07.40 Palček Smuk in zvezde, ris. 07.50 Svetovalka Hana, ris. 08.00 Mikroskopski Mitja, ris. 08.05 Male sive celice, tv kviz 08.50 Infodrom 09.00 Odprta knjiga: O koncu postkomunizma 10.15 Dobro jutro 12.45 Bleščica, odd. o modi 13.20 Neokrnjeni kotički sveta, 3/6 14.25 Otroci na čakanju, dok. film 15.25 Glasnik, izob. odd. 15.50 Pričevalci, Edvard Trobec 17.55 Košarka, dp (M), četrtfinale, 2. tekma, prenos 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Gala dobrodelni koncert Olimpijskega komiteja Slovenije, posn. iz Ljubljane 21.00 Nogomet, evrop. liga, Sevilla -Fiorentina, polfinale, prenos iz Seville 22.55 Šolski zvezek, film 00.45 Avtomobilnost, ponov. 01.15 Točka, glasb. odd. 02.05 Zabavni kanal 06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 08.05 08.20 09.00 10.00 10.15 11.10 11.25 12.20 12.35 13.35 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.20 22.25 23.00 00.00 00.35 01.35 02.10 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Pop Corn, glasbena oddaja 11.35 Aktualno: delovanje Državnega sveta RS 12.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.00 Prodajno TV okno 13.15 Videospot dneva 13.20 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Mladi za Veleje, Dnevi mladih in kulture 2015 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža; ans. Vikend in ans. Azalea 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Pogovor s predsednikom SLS mag. Markom Zidanškom, pon. 21.50 Dobro jutro, ponovitev 23.20 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila 24ur, ponov. Tobi in njegov lev, ris. Medved Rupert, ris. Viking Viki, ris. Kako izuriti svojega zmaja, ris. Čebelica Maja, ris. Moje srce je tvoje, nan. Moje srce je tvoje, nan. Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan. Tv prodaja Dubrovniška zora, nan. Tv prodaja Lepo je biti sosed, nan. MasterChef, ponov. Dubrovniška zora, nan. Zaljubljen do ušes, nan. 24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan. Moje srce je tvoje, nan. 24ur, vreme 24ur MasterChef Epilog 24urzvečer Hiša iz kart, am. nan. Obdarjeni, nan. Dexter, nan. 24urzvečer Zvoki noči 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.20 Vem!, kviz 11.10 Moji, tvoji, najini, 5/35 12.00 Sveto in svet: Arhivi brez predznaka 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča, ponov. 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Leni in Čivka, ris. 15.50 Mala kraljična, ris. 16.00 Pri Slonovih, ris. 16.10 Lahko, ris. 16.20 Osmi dan, ponov. 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Presneto štirinajsto, 2/13 18.00 Infodrom 18.10 Živalski čira čara, ris. 18.15 Pujsek Bibi, ris. 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Pozabljeni Slovenci: Štefan Kovač 20.30 Državna proslava ob 70. Obletnici konca II. svetovne vojne, prenos 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Polnočni klub: Je prijaznosti odklenkalo? 00.20 Dnevnik, ponov. 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Infokanal TV SLO (D 06.00 Otroški kanal 07.00 Živalski čira čara, ris. 07.05 Pokukajmo na Zemljo,ris. 07.10 Ava, Riko, Teo, ris. 07.15 Lajko, ris. 07.20 Jani Nani, ris. 07.25 Mala kraljična, ris. 07.35 Kuhanje? Otročje lahko, ris. 07.50 Svetovalka Hana, ris. 08.00 Mikroskopski Mitja, ris. 08.05 Leni in Čivka, ris. 08.10 Bukvožer: Ljubezenski napoj in čokoladni poljubček 08.15 Aktivatorji: Ljubezen po francosko 08.25 Infodrom 08.35 Moja soba: Zoja 08.55 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 13.15 Točka, glasb. odd. 14.35 Ugriznimo znanost: Kako letijo ptiči? 15.35 Slovenci v Italiji 16.10 Razkrivanje preteklosti: Reševanje tempeljskega mesta, 2/12 16.40 Mostovi Hidak 17.10 Žogarija 17.45 Nogomet, vrhunci evropske lige 18.35 Avtomobilnost, ponov. 19.10 Točka, glasb. odd. 20.00 Rabin in nemški častnik, dok. odd. 20.55 Podoba podobe: Vladimir Makuc 21.20 Osiveli prijatelji, 5/6 21.50 Popravljena krivica, 9/10 22.40 Balada o vojaku, sovjetski film 00.05 Točka, glasb. odd. 00.55 Zabavni kanal 06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 08.05 08.20 09.00 10.00 10.15 11.10 11.25 12.20 12.35 13.35 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.45 22.20 22.25 00.30 02.40 03.15 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Naj viža; ans. Vikend in ans. Azalea 11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Prodajno TV okno 12.30 Videospot dneva 12.35 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Aktualno, pogovor v studiu 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Popotniške razglednice: Camino v Španiji 22.05 Dobro jutro, ponovitev 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila 24ur, ponov. Tobi in njegov lev, ris. Medved Rupert, ris. Viking Viki, ris. Kako izuriti svojega zmaja, ris. Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan. Moje srce je tvoje, nan. Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan. Tv prodaja Dubrovniška zora, nan. Tv prodaja Lepo je biti sosed, nan. MasterChef, ponov. Dubrovniška zora, nan. Zaljubljen do ušes, nan. 24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan. Moje srce je tvoje, nan. 24ur, vreme 24ur Draga, počakaj, sem na poti, am. film 24ur zvečer Eurojackpot 007 - Goldfinger, ang. film Družina Savage, am. film 24ur zvečer Zvoki noči 06.05 Kultura 06.10 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe 07.15 Vetrnica: Gekon 07.25 Timotej hodi v šolo, ris. 07.50 Tabaluga, ris. nan. 08.10 Studio Kriškraš: Dober tek! 08.35 Bine, nan. 08.50 V boju s časom, 12/13 09.15 Male sive celice, kviz 10.00 Infodrom 10.15 Presneto štirinajsto, 2/13 10.50 Školjke, novci, vknjižbe - zgodovina denarja 11.55 Tednik, ponov. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.20 Na vrtu, izob. odd. 13.50 O živalih in ljudeh, izob. odd. 14.20 Paradiž (I.), 6/8 15.15 Sove, dok. odd. 15.55 Neokrnjeni kotički sveta: Brazilija, 4/6 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Vikend paket 18.30 Ozare 18.40 Peter Zajec, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Ne se hecat> 21.30 Terapija, am. film 23.00 Poročila, vreme, šport 23.30 Scott in Bailey, 7/8 00.20 Ozare, ponov. 00.25 Dnevnik, ponov. 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Infokanal TV SLO (S 08.00 Najboljše jutro 10.00 City folk: Zagreb 10.25 Polnočni klub: Je prijaznosti odklenkalo? 11.35 Državna proslava ob 70. Obletnici konca II. svetovne vojne 12.50 ... Naša bo letos pomlad (Kajuh), dok. film 13.55 Formula 1, velika nagrada Katalonije - kvalifikacije, prenos iz Barcelone 15.15 Viktorji 2014 17.15 Avtomobilnost 17.55 Nogomet - dp, Domžale - Luka Koper, prenos iz Domžal 20.00 Eni in drugi, franc. film 22.55 Aritmični koncert - Brencl banda 00.00 Bleščica, odd. o modi 00.30 Zabavni kanal 24ur, ponov. OTO čira čara Mifi, ris. Angelina balerina, ris. Hobonavti, ris. Maša in medved, ris. Smrkci, ris. Maša in medved, ris. Trgovinica za živali, ris. Skrivnostni ranč, ris. Ninja želve, ris. B-Daman anime, ris. Anubisova hiša, ang. nan. Anubisova hiša, ang. nan. Tv prodaja Posel mojega življenja, am. ser. Beverly Hills 90210, am. nan. Tv prodaja Znan obraz ima svoj glas, ponov. Dvojni um, am. film Ona je prava, am. film 24ur, vreme 24ur Popolna poroka Pravi človek, am. film Najdaljši teden, am. film Stavka za božič, am. film 06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.40 07.50 08.05 08.15 08.40 09.05 09.30 09.55 10.05 10.20 10.35 11.30 12.20 12.35 15.15 17.05 18.55 19.00 20.00 22.45 00.40 02.20 03.55 Zvoki noči © 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Ustvarjalne iskrice (117), Raketa in vesoljčki 10.00 Oglasi 10.05 Iz arhiva VTV: Mednarodni letalski miting 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Prodajno TV okno 11.45 Videospot dneva 11.55 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Mladi za Veleje, Dnevi mladih in kulture 2015 18.40 Dotiki gora: Čaven, Divje jezero 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.10 Vabimo k ogledu 20.00 2295. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 SPEV 2014, Po Slakovi poti 1 21.30 Jutranji pogovori 23.00 Aktualno: delovanje Državnega sveta RS 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila 07.00 Pipi in Melkijad, ris. 07.05 Svet živali, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Viki Vijak, ris. 07.20 Žanov svet, ris. 07.30 Živalski čira čara, ris. 07.35 Svetovalka Hana, ris. 07.40 Zajček Belko, ris. 07.45 Vesela kmetija, ris. 07.50 Nuki in prijatelji, ris. 07.55 Olivija, ris. 08.05 Edo in Medo, ris. 08.15 Čarli in Lola, ris. 08.30 Oblakov kruhek, ris. 08.40 Mala kraljična, ris. 08.50 Pujsek Bibi, ris. 09.00 Muk, ris. 09.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 09.15 Peter Zajec, ris. 09.25 Timotej hodi v šolo: Kdo je največji?. 09.50 Tinka in Žverca, ris. 09.55 Tabaluga, ris. nan. 10.20 Edo in Medo, ris. film 10.45 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare, ponov. 11.25 Obzorja duha: Dostojanstvo človeka 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Slovenski pozdrav 15.10 Umetnik, am. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Točno popoldne 18.20 Z vrta na mizo 18.40 Muk, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Avdicija, 1/18 20.30 To naše življenje, 1/13 21.30 Intervju: Keith Lowe 22.25 Polži, dok. odd. 23.00 Poročila, vreme, šport 23.25 Oblast (II.), 13. del 00.30 Slovenski magazin 00.55 Dnevnik, pon. 01.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Infokanal TV SLO r 07.05 Posebna ponudba, izob. odd. 07.30 Ugriznimo znanost 07.55 Turbulenca 08.30 Žogarija 08.55 Rad igram nogomet 09.25 Glasbena matineja 09.30 Koroška poje 2015, 1/2 10.30 7. srečanje kitarskih orkestrov Slovenije 11.20 Veslanje, sp, prenos z Bleda 13.50 Formula 1, velika nagrada Katalonije, prenos iz Barcelone 16.20 Veslanje, sp, posn. z Bleda 17.40 Športni izziv 18.20 Avtomobilnost 18.50 Mesto na robu, dok. film 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca - skrivnosti glasbe, 2/5 20.25 Pomladne noči, samospevi L.M.Škerjanca 21.00 Pod svobodnim soncem, povzetek proslave 21.30 Foylova vojna (VIII.), 1/3 23.00 Hitlerjevi otroci, dok. odd. 00.20 Aritmični koncert - Brencl balnda 01.25 Zabavni kanal 06.00 24ur, ponov. 07.00 OTO čira čara 07.01 Mifi, ris. 07.10 Angelina balerina, ris. 07.25 Hobonavti, ris. 07.40 Maša in medved, ris. 07.50 Smrkci, ris. 08.05 Maša in medved, ris. 08.15 Trgovinica za živali, ris. 08.40 Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris. 09.05 Ninja želve, ris. 09.30 B-Daman anime, ris. 10.00 Anubisova hiša, nan. 10.15 Tv prodaja 11.35 Beverly Hills 90210, nan. 11.25 Tv prodaja 11.40 Popolna poroka 14.25 007 - Goldfinger, ang. film 16.30 Zlobna dekleta, am. film 18.20 Vrtičkanje 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Znan obraz ima svoj glas 22.40 Gorile v megli, am. film 01.10 Jade, am. film 03.00 Zvoki noči © PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Otroški in mladinski program, Zamigajmo 10.00 2294. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.20 Kultura, informativna oddaja 10.25 Športni torek 10.35 2295. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 4. razstava CAC Koroške 2015, pogovor v studiu 12.05 Iz našega arhiva: 50 zvezd za otroke (5) 12.55 Aktualno: delovanje Državnega sveta RS 13.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.45 Prodajno TV okno 15.00 Videostrani, obvestila 17.35 Prodajno TV okno 17.50 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (116), Reciklirana ogrlica 18.18 Čas za nas-tabornike!- Škalska liga ka te briga 2015 19.40 POP CORN, glasbena oddaja, ponovitev 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: ans. Vikend in ans. Azalea 21.20 Napovedujemo 21.25 Jutranji pogovori 22.55 Iz našega arhiva: parni valjak, posnetek 1. dela 23.25 Videostrani, obvestila 06.15 Utrip 06.30 Zrcalo tedna 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.20 Vem!, kviz 11.10 Moji, tvoji, najini, 6/35 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.35 Polnočni klub: Je prijaznosti odklenkalo? 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Maks in Rubi, ris. 15.50 Studio Kriškraš: Dober tek! 16.15 Duhovni utrip 16.30 Odprta knjiga: Ilija Trojanow: Odvečni človek 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Alpe, Donava, Jadran 18.00 Infodrom 18.10 Čarli in Lola, ris. 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Platforma 23.35 Slovenska jazz scena 00.15 Duhovni utrip 00.30 Dnevnik, ponov. 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Infokanal 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.20 Vem!, kviz 11.05 Moji, tvoji, najini, 7/35 12.10 Duhovni utrip 12.25 Prisluhnimo tišini 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studio city, ponov. 14.20 Kaj govoriš?=So vakeres? 14.35 Evropski magazin 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Viki Vijak, ponov. 15.50 Bine: Časopis 16.15 Platforma 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Posebna ponudba, izob. odd. 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Olivija, ris. 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Obupani starši, 2/12 20.45 Pozabljeni Slovenci: Ivan Oražen 21.00 Mednarodna obzorja 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Globus, ponov. 23.35 Pričevalci: Marija Žebot 01.05 Posebna ponudba 01.35 Dnevnik,jionov. 02.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.50 Infokanal 01.50 Infokanal TVSLOr TVSLOr 06.00 Otroški kanal 06.00 Otroški kanal 07.00 Živalski čira čara, ris. 07.05 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.10 Ava, Riko, Teo, ris. 07.15 Lajko, ris. 07.20 Jani Nani, ris. 07.25 Mala kraljična, ris. 07.35 Kuhanje? Otročje lahko, ris. 07.40 Palček Smuk in zvezde, ris. 07.50 Svetovalka Hana, ris. 08.00 Mikroskopski Mitja 08.05 Profesor Pustolovec, nan. 08.25 Zgodbe iz školjke 08.45 Infodrom 10.15 Dobro jutro 12.35 Točka, glasb. odd. 13.20 To bo moj poklic, 19/30 13.50 Obzorja duha 14.35 O živalih in ljudeh 15.10 Prava ideja! 15.35 Vikend paket 16.45 Dober dan, Koroška 17.15 Rabin in nemški častnik, dok. odd. 18.10 Pokličite babico, 2/6 19.05 Točka, glasb. odd. 20.00 Dediščina Evrope: Besi, 1/4 21.00 Zločini v Walesu (I.), 3/4 22.40 Elena, ruski film 00.25 Odprta knjiga, ponov. 00.45 Točka, glasb. odd. 01.35 Zabavni kanal 06.00 07.00 07.05 07.15 07.35 08.00 08.15 08.55 09.55 10.10 11.05 11.20 12.15 12.30 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.40 23.15 23.45 00.45 06.00 Otroški kanal 07.00 Živalski čira čara, ris. 07.05 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.10 Ava, Riko, Teo, ris. 07.15 Lajko, ris. 07.20 Jani Nani, ris. 07.25 Mala kraljična, ris. 07.35 Kuhanje? Otročje lahko, ris. 07.40 Palček Smuk in zvezde, ris. 07.50 Svetovalka Hana, ris. 08.00 Mikroskopski Mitja, ris. 08.05 Studio Kriškraš: Dober tek! 08.27 Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe 08.50 Infodrom 09.30 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 13.00 Točka, glasb. odd. 13.55 Slovenski pozdrav 15.20 Na vrtu 15.45 City folk: Ponta Delgada 16.15 Mostovi Hidak 16.45 Ne se hecat' 18.05 Neokrnjeni kotički sveta: Brazilija, 4/6 19.00 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Odkrito 20.50 Avtomobilnost 21.20 Policija, franc. film 23.25 Plesni večer, plesna predstava iz Pariške opere 00.45 Točka, glasb. odd. 01.35 Zabavni kanal 24ur, ponov. Tobi in njegov lev, ris. Medved Rupert, ris. Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris. Kako izuriti svojega zmaja, ris. Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan. Moje srce je tvoje, nan. Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan. Tv prodaja Dubrovniška zora, nan. Tv prodaja Jeklene magnolije, am. film Dubrovniška zora, nan. Zaljubljen do ušes, nan. 24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan. Mojje srce je tvoje, nan. 24ur vreme 24ur Dan najlepših sanj Zmenek, am. film 24ur zvečer Obdarjen, nan. Dexter, nan. 24ur zvečer, ponov. 01.20 Zvoki noči 06.00 24ur, ponov. 07.00 Tobi in njegov lev, ris. 07.05 Medved Rupert, ris. 07.30 Viking Viki, ris. 07.45 Kako izuriti svojega zmaja, ris. 08.10 Tv prodaja 08.25 Moje srce je tvoje, nan. 09.05 Moje srce je tvoje, nan. 10.05 Tv prodaja 10.20 Zaljubljen do ušes, nan. 11.15 Tv prodaja 11.30 Dubrovniška zora, nan. 12.25 Tv prodaja 12.40 Lepo je biti sosed, nan. 13.45 Epilog 15.00 Dubrovniška zora, nan. 16.00 Zaljubljen do ušes, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Moje srce je tvoje, nan. 18.00 Moje srce je tvoje, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.10 Mentalist, nan. 22.05 24ur zvečer 22.40 Hiša iz kart, am. nan. 23.45 Obdarjen, nan. 00.15 Dexter, nan. 01.15 24ur, ponov. 01.50 Zvoki noči OKI MOČI © © HQ/lil DmHainnTWnl/nn 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice 1, na današnji dan, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.30 Oglasi 10.35 2295. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.05 Kultura, informativna oddaja 11.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videospot dneva 12.20 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 To bo moj poklic 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Poslanska pisarna: Marija Antonija Kovačič, poslanka DeSUS v DR RS 21.00 Regionalne novice 3 21.05 SPEV 2014, Po Slakovi poti 2 22.20 Dobro jutro, ponovitev 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila 06.00 Kultura 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.20 Vem!, kviz 11.10 Moji, tvoji, najini, nan. 12.00 Mednarodna obzorja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Intervju: Keith Lowe, ponov. 14.20 Glasnik 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Male sive celice, kviz 16.25 Globus, ponov. 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Turbulenca, svet. odd. 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Oblakov kruhek 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Eleganca ježa, ital. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Točka preloma 23.35 Turbulenca 00.05 Dnevnik, ponov. 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Infokanal TV SLO ® Otroški kanal Živalski čira čara, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Lojzek, ris. Lajko, ris. Jani Nani, ris. Mala kraljična, ris. Kuhanje? Otročje lahko, ris. Palček Smuk in zvezde, ris. Svetovalka Hana, ris. Mikroskopski Mitja, ris. Vetrnica: Ptice Bine: Časopis, lutke Zgodbe iz školjke Ali me poznaš: Jaz sem jesen v borovem gozdu Vetrnica: Bobri Infodrom Zabavni kanal Dobro jutro Alpe, Donava, Jadran Posebna ponudba Rad igram nogomet To bo moj poklic: Inženir informatike, 20/30 Točno popoldne Z vrta na mizo Mostovi Hidak Školjke, novci, vknjižbe -zgodovina denarja, dok. odd. Točke, glas. odd. Žrebanje Lota Košarka, dp (M), polfinale, 1. tekma, prenos Športni izziv Bleščica, odd. o modi Neizobraženi prestopniki, film Točka, glasb. odd. Zabavni kanal .40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Poslanska pisarna: Marija Antonija Kovačič, poslanka DeSUS v DR RS 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Prodajno TV okno 12.20 Videostrani obvestila 16.40 Števila povedo vse, kontaktna oddaja 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo, mladinska oddaja; Znamo paziti na varnost pri delu? 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2296. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek, športna informativna oddaja 20.35 Dotiki gora: Čaven, Divje jezero 20.55 Aktualno: Ob svetovnem dnevu Zemlje 21.55 Dobro jutro, ponovitev 23.25 Videospot dneva 23.30 Videostrani, obvestila 06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.10 08.25 08.35 08.45 08.50 09.30 10.15 12.30 14.30 14.55 15.30 16.05 17.05 17.30 18.00 18.55 19.40 19.55 21.45 22.15 22.50 00.50 01.40 06.00 24ur, ponov. 07.00 Tobi in njegov lev, ris. 07.05 Medved Rupert, ris. 07.25 Viking Viki, ris. 07.50 Kako izuriti svojega zmaja, ris. 08.15 Tv prodaja 08.30 Moje srce je tvoje, nan. 09.10 Moje srce je tvoje, nan. 10.10 Tv prodaja 10.25 Zaljubljen do ušes, nan. 11.20 Tv prodaja 11.35 Dubrovniška zora, nan. 12.30 Tv prodaja 12.45 Lepo je biti sosed, nan. 13.45 Preverjeno 15.00 Dubrovniška zora, nan. 16.00 Zaljubljen do ušes, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Moje srce je tvoje, nan. 18.00 Moje srce je tvoje, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 MasterChef 21.20 Gasilci v Chicagu, nan. 22.15 24ur zvečer 22.50 Hiša iz kart, nan. 23.50 Obdarjen, nan. 00.20 Dexter, nan. 01.35 24ur, ponov. 01.55 Zvoki noči © 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2296. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Športni torek 11.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.35 Prodajno TV okno 11.50 Videospot dneva 11.55 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (118), 18.20 Palčica, gledališka predstava v izvedbi CVIU Velenje 18.35 Videospot dneva 18.40 Regionalne novice 2 19.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Aktualno: Novi župan v Občini Mislinja 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop Corn, glasbena oddaja 22.05 Dobro jutro, ponovitev 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila Naš čas, 30. 4. 2015, barve: CM K, stran 5 30. aprila 2015 ""^Jis PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček LOISEL, RÉGIS: Peter Pan od - Odrasli / 084.11 - Stripi Strip Peter Pan je serija v šestih delih; London, Opikanoba, Neurje, Rdečeroki, Kljuka in Usode, je pri nas izšla v dveh zvezkih. Gre za adaptacijo zgodbe in dogodivščin iz Neverlanda, kot jih poznamo iz knjižne klasike. Stripovski Peter Pan temnejši in bolj nasilen, namenjen starejšemu občinstvu. Avtor nas popelje v globino presenetljivega načina življenja mladega Petra, ki se dogaja v & turobnem Londonu leta 1887. Njegova domišljija in pripovedke starega gospoda Kundala so edini trenutki sreče, ki si jo lahko privošči sredi bede in absurdnosti sveta odraslih. Vse se spremeni, ko spozna vilo Tinkerbell, ki ga odpelje v domišljijski svet, deželo Nije. Vsaka vrnitev v resničnost pa sovpada s skrivnostnimi umori, ki naj bi bili delo razvpitega Jacka Razparača. CONFUCIUS: Misli in izreki od - Odrasli / 821-8 - Poligrafije Konfucij je bil veliki kitajski modrec, spoštovan filozof, mislec in učitelj. Danes je svetovno znan zaradi svojih izrekov in modelov družbe, ki so definirali kitajsko družbo skoraj 2000 let. Njegova filozofija izobrazbe je temeljila na šestih spretnostih: obredi, glasba, lokostrelstvo, koči-jaštvo, kaligrafija in matematika. Uveljavil je več filozofskih konceptov, ki naj bi ohranjali kitajsko družbeno strukturo: radodarnost, poštenost, spodobnost, modrost, popolnost, zvestoba, spoštovanje starejših. Konfucijeve misli in izreki so brezčasne modrosti za vsak dan, ob katerih bi si vsakdo moral vzeti minuto ali dve za razmislek in samooblikovanje. O modrosti: "Prava modrost je zavedati se, česa ne veš." O napaki: "Človek, ki naredi napako, ne da bi jo popravil, zagreši novo napako." O sreči: "Sreča se nahaja v vsem. Treba jo je samo znati izdvojiti." STEPANČIČ, DAMIJAN: Živalska kmetija od - Odrasli / 084.11 - Stripi Strip po predlogi George Orwellove Živalske farme, ki tokrat nosi naslov Živalska kmetija, je delo Andreja Rozmana Roza in striparja Damijana Stepančiča. Klasika, ki s svojo umestitvijo na slovensko Janežičevo kmetijo ni izgubila moči ogledala sedanje družbe, govori o tem, da so vse živali enakopravne, vendar so nekatere enakopravnejše od drugih. Živali se uprejo pijanskemu in zatiralskemu kmetu in s hitro revolucijo prevzamejo oblast. Vodilne položaje si priskrbijo inteligentni prašiči, toda dlje, kot je kmetija v prašičjih rokah, večji so problemi. Odlomek: Dovolj je lakote, dovolj trpljenja, dovolj nam je poniževanj, uprimo se, da ta življenja bodo pripadala le nam. BELLO, JOAN: Zdravljenje raka z marihuano od - Odrasli / 616-00 - Bolezni. Poškodbe Droga ali zdravilo, legalizirati ali ne? Nasprotniki in zagovorniki imajo močna izoblikovana mnenja, ki jih naslanjajo tudi na raziskave inštitutov in izkušnje posameznikov, ki pa so že bile tudi znanstveno potrjene. Gre za rastlino, katere zdravilne učinke poznamo že tisočletja. Konoplja kot zdravilo ni izum našega časa. Najstarejši zapis o njenih zdravilnih učinkih je iz leta 2737 pred našim štetjem. Da o njeni koristni in zdravilni funkciji vemo tako malo, mnogi pripisujejo farmacevtski industriji. Zadnje čase se je pojavilo javno zavzemanje za legalizacijo konoplje v zdravstvene namene in o možnosti in ureditvi legalizacije konoplje. a MB Rotary klub praznuje Velenje, 9. maja - To soboto bo Rotary klub Velenje praznoval 10-le-tnico delovanja. V veliki dvorani Hotela Paka bodo ob 17.30 pripravili slovesnost ob jubileju, uro kasneje pa bodo v preddverju velike dvorane Hotela Paka odprli razstavo Rotary znamke sveta. Predstavil jih bo Tone Petek, ki je tudi avtor razstave, na pot pa jo bodo pospremili mag. Bojan Bračič, sekretar evropske filatelistične zveze, Pošta Slovenije in Rotary Slovenije. Gre verjetno za prvo razstavo na temo rotary znamk v svetu, od 13. maja do 7. septembra pa bo na ogled v velenjskem Muzeju premogovništva Slovenije. Velenjski rotarijci bodo sobotno praznovanje zaključili s plesom, ki bo imel dobrodelno noto. Sredstva bodo namenili za letovanje socialno ogroženih otrok iz Šaleške doline na morju in velenjski materinski dom. a bš Tutta tudi v vili Bianca Velenje, 4. maja - Galerija Velenje je 23. aprila na Velenjskem gradu odprla razstavo slikarja Klavdija Tutte Mediteranski svetilniki in plovila. Na ogled bo do 6. junija. Od ponedeljka, 4. maja, pa do 19. maja je v razstavišču vile Bianca na ogled še en del Tuttove razstave na isto temo. Kustosinja obeh razstav je mag. Milena Koren Božiček. a bš kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 7. maj 9.30 Velenjski grad Likovna delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi Klavdija Tutte 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje Bralne urice 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.30 Učilnica Plus, Trg mladosti 6 Mini foto albumi, Ustvarjalni četrtki za učence od 5. do 9. razreda 17.00 Amfiteater na velenjski promenadi Promenada ob sedemnajstih, Nagelj miru 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 19.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Zgodbe neke hiše - gost Vlado Vrbič 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Pogovor z dr. Aksinjo Kermauner 19.30 Glasbena šola Velenje Predmaturitetni nastop Jure Podvratnik (kitara) in Urška Šehič (harmonika) Petek, 8. maj 7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod - Šturmov jarek 9.00 Učilnica Plus, Trg mladosti 6 Zavozlano, Ustvarjalni klub za odrasle 10.00 Ribiška koča ob Velenjskem jezeru Nacionalna akcija Defibrilator rešuje življenja, predstavitev 17.00 Knjižnica Velenje Pripovedovalska delavnica 19.00 Gasilski dom Škale Predstavitev projekta Via Alpina -direkt 19.30 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma žRk Velenje : ŽRK Branik 19.30 Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana Predmaturitetni nastop Polona Plaznik (petje), Mojca Verčnik (kitara) 20.00 Zelenica ob Velenjskem gradu CITY CENTER Celje • Četrtek, 7.5., 14.00-19.00 Bio-tržnica • Petek, 8.5., 14.00 Kmečka tržnica, 18.00 Zvoki in okusi otoka Paga na osrednjem prostoru • Nedelja, 10.5. 11.00 Pravljične urice, Jazbec in strašni vihar • Do 11. maja prijave za glasbeni natečaj neuveljavljenih skupin CITYBAND 2015 • Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentro-vem kartingu na vrhnjem parkirišču: • Torek-petek: 14.00-21.00, sobota: 10.00-21.00, nedelja: 10.0020.00 • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Z ognjem do dneva zmage, kresovanje in koncert skupine Rock Partyzani 21.00 eMCe plac Vape meet Sobota, 9. maj 7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod - Kopitnik 8.00 Titov trg Velenje 20. Cvetlični sejem 8.00 pred Ljudsko univerzo Velenje Parada učenja 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica 8.00 Cankarjeva ulica Bolšji sejem in razstava Ohranjeni spomini ob dnevu zmage 10.00 Mladi popotnik, stari trg 19 (nad Hišo mineralov) Staro Velenje 18.00 Zdraviliški park v Topolšici Slovesnost ob 70. obletnici konca 2. svetovne vojne »To leto bo naše in naša bo letos pomlad« (Kajuh) 19.00 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma - 1. polfinalna tekma 19.00 Center Zana Koncert Shambala 21.00 eMCe plac Klubski večer Half of Nepal Nedelja, 10. maj 8.00 Zbirno mesto: Šalek Trim pohod 10.00 Velenjski grad Strokovno vodenje po razstavi Šaleka dolina 1941 - 1945 17.00 KAC, Efenkova 61 b Stezosledci, mesečno srečanje Ponedeljek, 11. maj 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Knjižnica Velenje Otroška ustvarjalna delavnica Pisani metulji 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v srbskem jeziku 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Srečanje z Dolfetom Lipnikom, pogovor 19.30 Glasbena šola Velenje Predmaturitetni nastop Naja Mohorič (harfa) Monika Škvorc (flavta) 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče: zgodovinska biografska drama Selma Torek, 12. maj 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 Vila Mojca Velenje Program za otroke Bodi vesel 16.00, 17.15 in 18.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Prišla je pomlad, trije koncerti Revije vrtčevskih pevskih zborov Šaleške doline 17.00 Start:up Velenje (poleg stranskega vhoda v Rdečo dvorano) Atrium arhitekturni kotiček - AVI 17.00 Mladinski center Velenje Delavnica stripa 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku 18.00 Velenjski grad Predavanje dr. Marijana Žnidariča Četrta operativna cona in zaključne operacije v Šaleški dolini 19.19 Knjižnica Velenje Predstavitev knjige Rastlinstvo življenjskih okolij v Sloveniji: z navodili za pripravo herbarija Sreda, 13. maj 7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod - Baška grapa 12.00 Prostori RK Velenje, Foitova 2, Prešernova 9 Dan odprtih vrat OZ Rdečega križa Velenje 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Učilnica Plus, Trg mladosti 6 Fimo prenese, delavnica oblikovanja poliemerne gline za odrasle 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic 18.00 Velenjski grad Javna vaja Godbe na pihala -veterani 18.00 Dom kulture Velenje Revija pevskih zborov ŠPZDU 19.19 Knjižnica Velenje Predstavitev knjige Srebrni naboj narave ŠOŠTANJ Četrtek, 7. maj 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ure pravljic (Ciara Flood: Sitnobe sitne, pripoveduje Marjetka Blatnik) 18.00 Dom krajanov Topolšica Podpis delne nemške kapitulacije v Topolšici, predstavitev dogodka Petek, 8. maj 16.00 Zdraviliški park 60 let taborništva v Topolšici Sobota, 9. maj X Smrekovško pogorje Čistilna akcija na Smrekovcu v sodelovanju z NZ Smrekovec X Športna dvorana Šoštanj Kvalifikacije za obstanek v ligi Telemach (Elektra Šoštanj - Terme Olimia Podčetrtek) 18.00 Zdraviliški park v Topolšici Osrednja slovesnost ob 70. obletnici konca 2. svetovne vojne in prazniku KS Topolšica Nedelja, 10. maj X Odhod iz AP Šoštanj E6 Vuzenica - Mislinjska Dobrava (Evropska pešpot) (lahka pot) 8.00 Zdraviliški park KALI, sejem urbanega vrtnarjenja 16.00 Kulturni dom Šoštanj Prireditev ob 20. obletnici delovanja Ponedeljek, 11. maj 9.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka MUMIN NA AZURNI OBALI Muumit Rivieralla (Finska, Francija) Animirana pustolovščina sinhronizirana v slovenščino, 94 minut Režija: Xavier Picard Slovenski glasovi: Gašper Jarni, Maja Kunšič, Andrej Murenc, Iztok Luzar, Maša Derganc, Botur Veselko, Vesna Pernar-čič idr. Petek, 8. 5., ob 18.15 - mala dvorana Nedelja, 10. 5., ob 16.00 - otroška matineja MAŠČEVALCI: ULTRONOVA DOBA 3D Avengers: Age of Ultron (ZDA) Domišljijska akcijska pustolovščina, 160 minut Režija: Joss Whedon Igrajo: Robert Downey Jr., Scarlett Johansson, Chris Hemsworth, Tom Hiddle-ston, Chris Evans, James Spader, Samuel L. Jackson, Jeremy Renner, Idris Elba, Mark Ruffalo, Paul Bettany idr. Petek, 8. 5., ob 18.00 3D Sobota, 9. 5., ob 20.15 3D VROČI PREGON Hot Pursuit (ZDA) Akcijska komedija, 90 minut (ZDA) Režija: Anne Fletcher Igrajo: Reese Witherspoon, Sofia Vergara, Michael Mosley, Jodi Lyn Brockton, Matthew Del Negro idr. Petek, 8. 5., ob 21.00 Nedelja, 10. 5., ob 18.00 DUH LETA 45 The Spirit of '45 (VB ) Filmski ciklus: Vojna in mir Dokumentarni film, 94 minut Režija: Ken Loach Nastopajo: Winston Churchill, Tony Benn, Clement Attlee, Simon Midgley, George Lansbury, Ray Davies, Julian Tudor Hart itd. Sobota, 9. 5., ob 20.00 - m. dvorana NIKOGARŠNJI OTROK Ničije dete (Srbija, Hrvaška ) Drama, 95 minut Režija: Vuk Ršumovič Igrajo: Denis Muric, Pavle Čemerikic, I si- dora Jankovic, Miloš Timotijevic, Tihomir Stanic, Borka Tomovic, Goran Šušljik, Branka Šelic, Ljuba Todorovic itd. Petek, 8. 5., ob 20.00 - mala dvor. Nedelja, 10. 5., ob 17.00 in ob 19.00 -mala dvorana HITRI IN DRZNI 7 Furious 7 (ZDA) Akcijski film, 140 minut Režija: James Wan Igrajo: Vin Diesel, Paul Walker, Tyrese Gibson, Michelle Rodriguez, Ludacris, Dwayne Johnson idr. Nedelja, 10. 5., ob 20.00 Ponedeljek, 11. 5., ob 17.30 Redni tedenski bridge turnir Torek, 12. maj 19.00 Kulturni dom Šoštanj Letni koncert učencev Glasbene šole Velenje, oddelek Šoštanj 12.30 Središče za samostojno učenje Računalniška delavnica: Spoznajmo Youtube.com ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 7. maj 17.00 Hiša mladih - sejna soba Glasbena šola GVIDO - klaviature, solo petje 18. 00 Dvorana Marof Vodena vadba Koronarnega kluba 19.30 Kulturni dom Šmartno ob Paki Gledališče pod kozolcem: Nikolaj Vasiljevič Gogolj - Revizor 19.30 Dvorana Marof Pilates Petek, 8. maj 18.00 Dvorana Marof TD Šmartno ob Paki; Predavanje o urinski inkontinenci (predava: Damjana Sluga) in predavanje o uporabi homeopatskih zdravil za vnetje sečil (predava: Vesna Holeček) Sobota, 9. maj 10.00 Pod kozolcem, MC Šmartno ob Paki Kreativno ustvarjalna delavnica iz gline- »čisto moj izdelek iz gline« 18.00 Hiša mladih Nadaljevalni fotografski tečaj Ponedeljek, 11. maj 16.00 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice Polone Boruta (šolska in predšolska skup.) 20.15 Kulturni dom Gorenje Zumba Torek, 12. maj 14.00 Hiša mladih - sejna soba Glasbena šola GVIDO - kitara 16.30 Dvorana Marof Plesna šola Superstar - Hip Hop 18.00 Marof - zgornja dvorana Joga Sreda, 13. maj 16.30 Hiša mladih - dile Plesna šola Spin Lunine mene 11. maja, ob 12:36, zadnji krajec ANIMATEKA PO ANIMATEKI 2015 Sodobni evropski kratkih animirani filmi iz Animateke 2014, 77 minut, za starost 15+ Režiserji: Aubade (Švica), Tebi v srce (Poljska), Timber (Švica), The Shirley Temple (VB), Kopališče (Poljska, VB), Modra soba (Poljska, Francija), Prožen kot le kaj (Poljska), Beauty (Italija), Na veliko (Vb), Lakota (Hrvaška) Ponedeljek, 11. 5., ob 19.00 - mala dvorana SELMA (ZDA ) Zgod. biografska drama, 121 minut (ZDA) Režija: Ava DuVernay Igrajo: David Oyelowo, Carmen Ejogo, Jim France, Oprah Winfrey, Tom Wilkinson, Giovanni Ribisi, Tim Roth, Cuba Gooding Jr., Martin Sheen idr. Ponedeljek, 11. 5., ob 20.00 - filmsko gledališče Naš čas, 7. 5. 2015, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC »"WAS 7. maja 2015 Nagradna križanka Gorenje GTI ELENJE gorenjegroup Gorenje GTI d. o. o Partizanska cesta 12 3320 Velenje Tel.: 03/ 899 26 26 www.gorenje-gti.si Gorenje GTI -generalni zastopnik in serviser traktorjev Zetor za Slovenijo • Prodaja traktorjev Zetor • Ekskluzivni prodajalec originalnih rezervnih delov Zetor • Servis Zetor (možen tudi na terenu) • Možnost ogleda in preizkušnja traktorja na sedežu podjetja • Ugodne oblike financiranja (do odplačilne dobe 5 let) Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 18. maja 2015 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom "Križanka Gorenje GTI". Izžrebali bomo 3 praktične nagrade »Zetor«. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti. Kjer so igrala doma! Vljudno vabljeni na 25. obletnico podjetja AJA-LINA V četrtek, 14. maja 2015 ob 11. uri, na sedežu podjetja, Koroška cesta 65 v Velenju AJA-LINA d.o.oje proizvodno podjetje didaktičnega materiala, igrač in igral. Aja-Lina, d.o.o. • T 031 625 355 • www.aja-lina.si Novaw priložnost. Vam blizu z izboljšanimi krediti Banke Celje. B'i KREDIT ZA OSEBNO POTROŠNJO NOVOI Odslej tudi krediti z referenčno obrestno mero nad 12 mesecev! ^ ugodnejše obrestne mere ^ 100 % gotovinski kredit ^ odplačilne dobe do 15 let! I) banka celje www.banka-celje.si Do 8 številk zastonj! »»WAS Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale. Pokličite 03/ 898 17 51 Naročilo lahko pošljete po e-pošti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje. ČETRTEK, 7. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 8. maja I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 9. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje. NEDELJA, 10. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje. PONEDELJEK, 11. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje. TOREK, 12. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 13. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 27. aprila do 3. maja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 27. aprila do 3. maja (v mikro-g SO2/m3 zrak a) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka Naš čas, 7. 5. 2015, barve: CM K, stran 17 7. maja 2015 ""^Jis OBVEŠČEVALEC 23 DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA) NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Go-lijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI - POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve, z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 NEPREMIČNINE 3-SOBNO stanovanje, 78 m2, v centru mesta, 3. nadstropje, obnoveljeno, pro- mali OGLASI dam. Energijski razred C, od 35 - 60. Cena po dogovoru. Gsm: 051 242 363 MANJŠO hišo na relaciji Šoštanj -Šmartno ob Paki prodamo. Cena po dogovoru. Gsm: 041 814 087 PRIDELKI OKROGLE bale in seno v kockah ter žganje prodam. Gsm: 051 388 874 JABOlČNIK, race, domači kis, borov-ničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. ŽIVALI PRAŠIČE najboljše mesnate pasme za dopitanje. Možna dostava. Fišar gsm: 041 619 372 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, težko 650 kg, prodam. Gsm: 041 968 305 DESET kokoši nesnic in pet mladih petelinov prodam. Gsm: 041 861 309 ODDAM SKLADIŠČE, garažo, od 50 do 200 m2, 4 m višine, varovano, ugodno oddam. Lokacija: Vinska Gora, gsm: 051 395 560 RAZNO PUHALNIK tajfun (za seno) z motorjem in kosilnico bcs 620 ter sedež (malo rabljeno) prodam. Tel.: 03 5881 846 RUSKE keglje in domačo slivovko prodam. Gsm: 031 408 849, 041 849 474 OSEBNI RAČUNALNIK HP 6000 PRO E8400 (namizni), z monitorjem, miško, tipkovnico. Licenčni windows 7 slo. Prodam za 179 evr. Gsm: 041 692 995 KUPIM MANJŠO klavirsko harmoniko kupim. Tel.: 03 5881 846 DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Zasebna zobna ordinacija, Efenkova 61, Velenje od 8. do 12. ure). 9. in 10. 5. - Ivan Janežič, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 - 17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00 ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Naročniki imate 50 odstotni popust. 1 Oddaja: Kidričeva 2 a, Velenje - ponedeljek med 7.00 in 16.00, od torka do petka med 7.00 in 14.30. 03 898 17 50 • nadja@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si GIBANJE prebivalstva Upravna Enota Velenje POROKE Porok ni bilo za objavo. SMRTI Arlič Jožef, roj. 1931, Velenje, Škale 20; Makovšek Frančišek, roj. 1928, Nazarje, Lesarska cesta 19; Zavr-šnik Matija, roj. 1928, Velenje, Vinska Gora 22; Gajšek Stanislav, roj. 1936, Štore, Draga 16; Ivanc Marija, roj. 1926, Celje, Tkalska ulica 14. TV Naš čas ¿.'JJ4 ■ I I I I I I I I ■■ II M « 1 TV kanal Naš čas Mi ustvarimo sliko! 24 ur na dan 365 dni na leto • v analogni in digitalni shemi • vidno v več kot 80.000 gospodinjstvih info: 898 17 50 habit nepremičnine Habit d.0.0. Kmotto «. Vklen|a tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223 Samostojno hišo v Škalah, 187 m2, zgrajeno 1983, K+P+M, z 920 m2 zemljišča, na sončni legi. ER F (150-210 kWh/m2a) Cena 150.000 evr. Samostojno hišo z gospodarskim poslopjem v Metlečah pri Šoštanju, 75 m2, zgrajeno 1920, P+M, s 1.166 m2 zemljišča. ER (G 210-300 kWh/m2a). Cena 70.000 evr. 4-sobno stanovanje v Topol-šici, 95 m2, zgrajeno 1992, 2/2 nad. ER: ( D 60-105 kWh/m2a ) Cena 79.000 evr. več na ■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si Nagrajenci nagradne križanke Naš čas, objavljene v tedniku Naš čas, 23. aprila 2015 so: • Marija Pocajt, Florjan 135, 3315 Šoštanj • Davorin Ojsteršek, Cesta B. Kraigherja 3, 3320 Velenje • Martina Kropušek, Kardeljev trg 1, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 KAMNOSEŠTVO PODPECAN SEBASTJAN, s. p. Salek 20, Velenje, tel.: 03 897 0 300 GSM: 070 849 569, del. čas: 8. - 16., sob. 8. - 13. ure [TMilnD Izdelava in montaža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov, kuhinjskih in kopalniških pultov. www.kamnosestvo-podpecan.si Gnus POROČITE SE V POROČNI DVOram GRADU VRbOVEC MShl|rn