LETO V. • STEVILKA 1 MAREC 1966 CENA 50 S DIN ZNACILNOSTI GIBANJA GOSPODARSTVA LANI IN POGOJI GOSPODARJENJA LETOS Predlog proračuna občine Kaninik za 1.1966 Iz podatkov gospodarskih orga-nizacij o poslovanju v letu 1965 in predvidcvanjih za leto 1966 zaključujemo, da se gospodarski razvoj uspešno nadaljuje in zato ni bojazni, da bi zašlo gospodarsi vo v naši občini v stagnacijo. Povećana proizvodnja že daje sredstva za vlaganja v razširitev in rekonstrukcijo proizvodnih naprav. S predvidenimi novimi rekonstruk-cijami in vzpodbudncjšim nagra-jevnnjem pričakujemo tuđi v pri-hodnje uspešno rast industrije in drugih gospodarskih pano«. Glede na to menimo, da se bo v gospodarstvu fiibal družbeni brulo proizvod takole: v 000 S din Panoce- Izvršitev 1966 anoge. lgg5 Ocena Industrija 21,335.600 20,456.100 Kmetijstvo in gozdarstvo 1,330.720 1,612.800 Gradbeništvo 1,522.230 1,800.600 Promet 501.610 570.600 Trgovina in gostinslvo 4,329.900 5,550.900 Obrt in komunala 3,135.240 3,784.200 Skupaj 32,155.300 39,775.400 Družbeni bruto proizvod se je lani povečal v primerjavi z letom 1964 za 26,4%, letos pa pričakuje-mo, da se bo povečal nekoliko manj — za 23,7 %. Vzporedno z družbenim bruto proizvodom se je občutno povečal tuđi narodni dohodek. Za lelo 1966 predvidevamo ponoven dvig in uravnovešenje narodnega dohodka z rastjo druž-benega bruto proizvoda: 1964 1965 1966 Nar. doh. v milijon SD 9.584 12.182 15.010 Indeks: 1965:1964 100,0 127,1 — 1966:1965 — 100,0 123,2 V gospodarstvu naše občine ugo-tavljamo Se nadalje porast zapo-slovanja. Stcvilo zaposlenih se v drugi polovici leta 1965 bislvcno ni spremenilo, letos pa pričakujemo, da bo zaradi novih zmogljivosti v gospodarstvu na novo zaposlenih okoli 300 delavcev, tako da bo v gospodarskih organizacijah občine in izven nje skupaj zaposlenih 7.082 (lani 6.732). Dohodek za sklade (dohodek po pokritju osebnih dohodkov) lahko kolektivi koristijo za potrebe obratnih sredstev, za vlaganja v osnovna sredstva in za potrebe sklada skupne porabe. V gospodarskih or- ganizacijah na območju občine Kamnik so bila ta sredstva: (V 000 SD) 1964 1965 1966 1,850.600 2,270.640 2.802.000 Ob upoštevanju, da podjetja razpolagajo še z amortizacijo, zna-šajo skupna sredstva (v 000 SD): 1964 1965 1966 2,360.440 2,810.840 3,396.000 Tuđi naše delovne organizacije se vedno bolj vključujejo v med-narodno delitev dela. Od industrijskih pod.jetij še ne izvažata le Rudnik kaolina in 2ivilska industrija. V letu 1965 je začelo iz-važati tuđi podjetje Svit. Napram letu 1964 se je v letu 1965 povečal izvoz za 30,7 % in je znašal tri mi- lijone 289.460 dolarjev. Letos pričakujemo, da se bo izvoz povečal za već kakor 25 %, tako da bo znašal skoraj štiri milijone dolarjev. Uvedeni restrikcijski ukrepi so tuđi v naši občini vplivali na zmanjšanje investicijskih vlaganj, vendar so bila ta dela še vedno obsežna zaradi izvedbe investicij-skega programa Titana, koncentracije obratov Svilanita, prese-litve Tovarne kovanega orodja, gradnje novih objektov Svita, gradnje skladišča v Stolu in manj-ših investicij v drugih podjetjih. Skupaj pa je bilo lani za 3,8 % manj investicijskih vlaganj kot v letu 1964. Letos bodo podjetja predvsem vlagala v modernizacijo strojne opreme, skupna vsota teh sredstev se bo povećala napram lani za 11 % in bo znašala več kakor 1,5 milijarde dinarjev. Sredstva letošnjega občinskega proračuna /. uvcljnvitvijo gospodarske reforme je bila t.c lani omejena proračunska potroSnja. Tako je bil prvotni lanski nacrt proračunskih dohodkov v visini 992.3 milijona znižan za 11 % - se pravi na 884.(i milijona. Realizacija dohodkov je bila dosei>.ena 100,6 %, i/.-rtatki pa so znašalt 8(10,11 milijona dinarjev. ali 97.3 % glede na plan. Sredstva skladov so bila korištena za naloge, ki so jih dolocili upravni odbori skladov s svojim! :finanćnimi nacrti. Kot pomoć občini za sufinanciranje strokovnih Sol in domov na območju bivšega »kraja Ljubljana, so gospodarske organizacije po priporočilu občin-ske skupštine združevala sredstva za strukovno izobraževanje. Većina pod-jetij je svoje obveznosti izpolnila, ne- katera pa so jih se dolžna izpolnili (Titan |c npr. prispeval le 38.9 '/!„ Stol le 31,5 %. Usnje (il % itd.). Iz dohodkov sklada za šolstvo so se polcg potreb za kritje osnovnih dejav-nosti sol in prispevka za skupno financiranje šolstva, krile tuđi investicije v viftini 23.15 milijona dinarjev za dogra-ditev osnovne Sole v Tunjicah. Po sprejetih merilih obveznosti do sklada za razvoj družbenih služb ob-ćine. naj bi gospodarstvo prispevalo lani skupno 242,9 milijona dinarjev. Gospodarske organizacije pa so vplačale do konca leta le 91,8 milijona dinarjev, ostanek pa so prenesle kot obveznost v leto 1966. Celotno obveznost pa so prenesle v letoSnje leto naslednje organizacije: Svi), GTP Velika planina, gostiSće pri Grogu. Zivilska industrija, Tovarna kovanega orodja, Graditelj. Sredstva, zbrana v tem skladu, so se pretežno vlagala v gradnjo zdravstve-nega doma, ki bo zagotovo izročen na-menu v prvi polovici letoSnjega leta, del pa tuđi za obnovo osnovne ftole »Toma Brejca« v Kamniku in osnovne sole Mekinje. Sredstva ostalih skladov so se koristila: — sredstva cestnega sklada za vzdr-ževanje čast III. in IV. reda: — sklad za pospeSevanje kmetijstva smo koristili prodvsem za kritje stroš-kov umetnega osemenjevanja in za nabavo plemenjakov; — dobra polovica sredstev gozdnega sklada smo uporabiji za obnovo in nego gozdov ter vzdrževanje gozdnih čest. V rekonstrukcijo gozdne ceste na Brezje in v Laniše pa smo vložili 10,3 milijona dinarjev; — iz sklada za negospodarske investicije Ko se krile le obveznosti sklada, in sicer dve tretjiiii sredstev za vračilo posojenih (odnosno združenih) sredstev; — sredstva sklada skupnih rezerv so se uporabna za kritje izgube Sadne drevesniee (6 milijonov dinarjev), za rudarske raziskave (13 milijonov dinarjev) ostanek pa za kredite za investicijska vlaganja. Po prediloženem osnutku predloga proračuna obćine za leto 1966 znaSajo skupni dohodki 997,567,000 dinarjev, kar je za 12.1 % već od realiziranih proračunskih dohodkov lani. Ooenjujoć realne možnosti vsestran-skega razvoja na območju naSe občine, bi praviloma morali biti dohodki občinskega proračuna le 948.000.000 dinarjev, kar je za skoraj 50 milijonov manj od predloženega osnutka. Da bi se mogle vskladiti realne potrebe korist-nikov proračuna, smo plan dohodkov dvignili na predlagano visino 997,5 milijona dinarjev. Glede na to. da ot>-davćitve ne bodo većje, bo možno predlagano visino dohodkov doseći le ob većjem vsestranskem uspehu gospodarstva. Vsekakor pa temelji predlagani nacrt na smelih predvidevanjlh dohodka obćinskega proračuna. (Nadaljevanje na 2. strani) Občinska konferenca v Kamniku Večjo pozornost problemom kmetijstva in vaši! Občinskc konference SZDL v Kamniku, ki je bila sredi febru-arja, se je ođ skupno 140 izvoljenih delegatov in članov občinskega odbora SZDL udeležilo kar 115 ljudi. Konfercnci je poleg drugih gost ov prisnstvoval tuđi tovariš Viktor Repič, član Glavnega odbora SZDL Slovenije in republiški poslanec. Poročilo občin. odbora SZDL, ki so ga delegati dobili že pred kon-ferenco, je dalo poudarek nekate-rim aktualnim vprašanjem druž-beno-gospodarskega razvoja v občini v letih 1963—1965. V tem ob-dobju je narodni dohodek v druž-benem sektorju v občini porastel za 53 %. Precejšnji uspehi so bili doseženi tuđi na področju medna-rodne menjave, saj je bil lani iz- voz kar za 30,8 % večji kakor leta 1964. Poročilo je obravnavalo tuđi podatke o strukturi proračunske potrošnje v posameznih letih. Ti po-datki kažejo, da je bilo največ sredstev iz občinskega proračuna namenjenih za potrebe šalstva: v letu 1963 — 49,6%, v letu 1964 — 43,5 % in v letu 1965 — 48,5 %. Tuđi sredstva za prosveto in kulturo so od 1.8 % v letu 1963 narasla lani na 6,3 %. Sredstva za zdravstveno zaščito so padla od 2,3 v letu 1963 na 1.7 %. Prav tako so se zmanjša-la sredstva za komunalno dejav-nost od 5 % na 3,4 %. Posebno pozornost posveča poročilo aktualnim vprašanjem s področja kmetijstva, predvsem zaradi tega, ker je konferenca iz leta 1963 obravnavala kmetijstvo kot osnovno vprašanje in je dala zlasti poudarek proizvodnomu so-delovanju med družbenimi kme-tijskimi organizacijami in zaaeb-nimi kmetijskimi proizvajalci. Na tem področju so bili doseženi v (Nadaljevanje na 2. strani) Kl i ili Jiiililft liil i ■■Alfi i ali i liil :: U :: II fl "■■ U I ■"■ I ": %. :» I/ ■•• I ::-S::::^ II::: II ::: I ■■•■ f\ ■"■ II I Si! !■ !« IIII «■• III •»■• I ••• ^. ■■■ mm •■■' I ■■■■■■•■■■■■ ■ ■ ■■■ m\M ••■ ■ -••■ ■ ■ ■■■ I m I ii! | ■ iiii ■ H ■ ■•■■ III •■■• | ■■■ ^ ■■• V ■■> | •■■■■■■■•■■> | | •■•' mmmW ■■■ ■ >■•» ■ ■ ■■■ ■*■ SI! ^^J !SS! I mm ■ ■•■« III •■■* I ■■■ ^^ "■■ lm <■• | •••-■••■•••■ ■ ■ •>■< ■ v ••• ■ >>■• ^^^| ■■■ III • laai Hl^l ■■■» IVI '•■• III •■•' I ••■' ■ ■"■ lm '■■ I ■■■»■•••»■ ■ | •■■< | | ■•• ■ ■■■• V^^B ■•■ III ■ .". r« 'ii. I f I •■■• III •■•• I •■■ ■ ••■ I % '■■ I ■•■■■■•••••• | | ■■■< | | ■■■ | ■■■• I ■ ■■• III • •■>• | | •■•■ I T I •■•• | II ■■■■ | ■•■ ■ H ■■■ | ^ ••■ | •■■■>•■•■■■■ | | ■■■> | | ■■■ ■ ■ <■■■ ■ | •■• | II i ■ III | | >IIi || >■•• | H •■■' | ■■• | | •■" | ™1 '"■ | •••••..»•••• | | (■■! | | ••■ | | !■>■ ■ | •■■ | H i ■■"• I I ••■• I I '"' I ^1 ■•■• I ■■■ I ■ •■■ I % •■■ -l_ ••■■•••■•-•• I I •-■■ I I ■■■ ■ I •■•• ■ I ■>■ ■ ■ • i i I i i i § 11 i i ili U ili ■ ■ ii! i ili!!!!!! U iiii U iii U i i ■ hi i 1 i (■■i t»mt ihii «■■! *•■ ■■■ tmm **■«»■•■•■»■ ■■«! #•■ *■•< •■■ i ! GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE KAMNIK i KAMNISKI OBCAN Večjo pozornost problemom kmetijstva in vaši! (Nadaljevanje s 1. strani) tem obdobju znatni uspehi. Med-tem ko v letu 1963 proizvodnega sodelovanja praktično še ni bilo, pa je bilo lani v kooperacijski re-ji že 340 goveđi, odkupljenih pa je bilo preko 50 ton perutnine. Kaže, da so sedanji kooperacijski odnosi zasnovani na obojestranskem interesu tako kooperantov, kot druž-benih kmetijskih organizacij. Poročilo nadalje obravnava probleme v zvezi s krajevnim samo-prispevkom, ki ga občani zbirajo od lanskega maja v visini 2 % od neto osebnega dohodka. Doslej je bilo zbranih za potrebe krajevne skupnosti iz tega prispevka 67 mi-lijonov dinarjev. Ta sredstva bo-do v celoti uporabile krajevne skupnosti za urejanje komunalnih in drugih vprašanj na svojem pori roč ju. Poroci lo posveča pozornost tuđi vprašanjem družbenih služb in medobčinskemu sodelovanju, ki je v preteklem obdobju precej pri-spevalo k racionalnejši uporabi sredstev za potrebe posameznih služb in k učinkovitejšemu reše-vanju vprašanj na posameznih področjih. Predscdnik obćlnskega odbora SZDL Vinko Dobnlkar je v referatu obrav-naval nekatera vprašanja iz dela organizacij SZDL in posebej podčrtal uspešno uveljavljanje novih oblik vključevanja občanov v resevanje aktualnih družbenopolitičnih proble-mov v komuni. Zlastl Je opozorll na javne tribune, ki so Jlh začele krajevne organizacije SZDL v kamniski obćini zelo pogosto posluževati kot oblike sodelovanja ćlanov SZDL In ostalih obćanov pri obravnavanju in spre-jemanju stališč za reševanje najrazlic-nejših družbenopolitičnih in gospodarskih problemov. V obćini je sedaj 78 % vseh volivcev vkljućenlh v SZDL. V zelo živahni in razglbani razpravi Je sođelovalo 32 udeležencev konferen- Viri dohodkov proračuna za 1.1966 (Nadaljevanje s 1. strani) (v S din) 1. Prlspevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja skupno 505,668.000 dinarjev (ali za 1.4 % već kot lani). Ta dohodek je izračunan po lanskih izpla-ćanih dohodkih zaposlenih, ki so zna-sali 5,1 milijarde dinarjev. Letos bi se povećala osebna izplaćila na 6,5 milijarde (ali v povprečju za 32.4 % već kot v letu 1965). To povećanje pričakujemo, ker predvidevamo. da bodo v gospodarstvu porasli osebnl dohodki za 16 odstotkov. 2. Prispevek iz osebnega dohodka od kmetljske dejavnosti, ki se bo obraču-naval po proporcionalnih stopnjah za posamezni proizvodni okoliš (ražen če-trtega). Povprećno bodo stopnje za 10 odstotkov višje kot lani, dohodka pa bo za 17 % već. V tem je zajeta tuđi lz-terjava zaostalih davkov. 3. Prispevek iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti bo za 17,6 % većji zaradi povećanja števila obrtnikov ter zaradi povećanja obsega te dejavnosti. Stopnje se ne bodo povećale. 4. Prispevek od intelektualnih storl-tev bo po pričakovanjih le malo vlšji kot lani. Dohodki od avtorsklh pravic bodo zaradi spremenjene udeležbe republike za 59 % nižji, prav tako pa bo za 90 % nižji prispevek iz skupnega dohodka občana. 5. Občinska stopnja davka od prometa z blagom na drobno (4 %), bo enaka kakor lani, ražen za motorna vozila, za katera je obćlna že doloćila stopnjo 2 %. Ostali davki, takse in ostali dohodki proračuna ter prenesena sredstva tvo-rijo zadnji del dohodka proračuna. Ta ne bo bistveno drugačen kot Je bil v letu 1965. Nominalno bodo letošnja proračunska sredstva za okoli 107 milijonov din večja od doseženih dohodkov lani. Ce upoštevamo vse podražitve, ki so nastopile v drugi polovici lanskega leta, pa ugotovimo, da občutno pada finančna zmogljtvost občine (ob isto-časnem prevzemanju novih obveznosti in ob dejstvu, da je občina dolžnn predvsem kriti potrebe, ki jih jl na-lagata ustava in zakon za podroćjt: šolstva, kulture, zdravstva, soeialnega varstva, komunalne dejavnosti itd.). Letošnje potrebe koristnikov občin-skih sredstev (kl so jih zbrali) znašajo 1,068.586 din ali 7,10% več kot je raz-položljivih sredstev. Te zahteve pa so za 23,9 % manjše, kot so bile lani. To kaže, da so cllje gospodarske reforme koristniki proračunskih sredstev dobro razumeli. Predlog proračunskih izdatkov V TISOCIH SD Vrste izdelkov Rea}5išClJa Zahtevek uporabnikov Predlog Indeks 1965:1966 Dejavnost šol 354.118 406.222 406.222 114,7 Kult. prosv. dejavnost 57.422 87.698 61.264 106.7 Socialno skrbstvo 44.250 54.39» 66.753 150,9 Zdravstvena zaščtta 15.472 16.180 14.880 96.2 Komunalna dejavnost 26.254 39.815 36.015 137,2 Delo drž. org. 184.692 231.032 209.877 113,6 Dejavnost kraj. skup. 3.260 8.000 6.000 114,1 Družb. org. 12.767 17.311 11.000 86.2 Negospodar. Investicije 97.546 142.200 105.200 107,8 Gospodarski posegi 25.779 42.850 52.800 204,8 Prorać. obveznosti 6.171 5.320 5.320 86,2 Gospodarske invest. 2.560 2.560 2.260 88,3 Nerazporejeni doh. 2.539 15.000 10.000 393.8 Rezervni sklad — 9.208 9.976 — Skupaj 1,077.794 997.567 112,1 Za dejavnost šol so zajeti le izdatki za financiranje osnovnih šol, gimnazije, glasbene Sole in drugih prosvet-nih zavodov obćine. Ti koristniki bodo prejeli v povprečju 14,7 % već sredstev kot lani. Kulturno prosvetna de-Javnost bo dobila 6,7 % već sredstev, kar pa ne bo pomembneje vplivalo na dohodke vseh številnih koristnikov. Namensko se določa muzeju In matični knjižnici po dva mllijona din za odkup muzejskih predmetov in nakup knjig. Izdatki za obćinsko upravo se bodo povećali od 132 milijonov na 149 milijonov dinarjev, občinskega sodišca pa od 18 milijonov na 20,5 miiijona dinarjev. Dotacija krajevnim skupnostim bo znasala le 6 milijonov dinarjev za njihove funkcionalne izdatke. Vse krajevne skupnosti na območju kam-niške komune so zbrale do konca lanskega leta skupaj 67,300.000 dinarjev sredstev od krajevnega samoprispevka. Za vodovode so porabili 11,700.000 dinarjev, za ceste 2,500.000 din, za ostale komunalne dejavnosti pa 1.000.000 dinarjev. Na žiro raćunih krajev. skupnosti je bilo konec leta dobrih 50 milijonov dinarjev. Po predračunu bodo lelošnji dohodki krajev. skupnosti već kakor 107,000.000 din. Sredstva za vzdrževanje čest III. in IV. reda so povećana od 22 mlljjonov na 52 milijonov din. V tej vsoti je zajetih tuđi 13,7 milijonov din nepo-ravnane obveznosti do Cestnega pod-jetja Ljubljana. To podjetje bo letos obnovilo asfaltno cestišče od Kamnika do Stahovice, v kolikor bo doseženo pogodbeno soglasje z gospodarskimi organizacijami in prizadetimi sveti krajevnih skupnosti pa bo mogoče graditi tuđi industrijsko (obvozno) cesto v Kamniku in asfaltirati cesto Kam-nik—Moste. ce. Od tega jih je kar 13 razpravljalo o problemth kmetijstva in vaši, štirje o vprašanjih solstva, dva o otroškem varstvu, dva o kulturi, ostali pa o kreditiranju negospodarskth investlcij, o sodelovanju občanov pri oblikovanju politike v komuni, o vplivu reforme na življenjski standard, o demokratičnosti pri sprejemanju zakonov, o stanovanj-ski problematiki, turizmu in cestah itd. V zvezi s problemi kmetijstva in vaši so poudarili, da so bili v preteklem obdobju kljub pomanjkljivostim in Blabostim doseženi določeni uspehi, zlasti na področju uveljavljanja kooperacije. Menijo pa, da bi bilo treba doseći večje sodelovanje kooperantov v samoupravnih organih družbenih kme-tljsklh obratov. Zato predlagajo, da bi ćimpreje izvollli pri Agrokomblnatu. obrat Kooperacija, ustrezen svet kooperantov, kl bi sodeloval pri vseh aktualnih vprašanjih v zvezi 8 proizvodnim sodelovanjem. Precej je bilo tuđi govora o vprašanjih v zvezi z novim zakonom o go-spodarjenju z gozdovl. Menili so, da je cena lesu od 2.500 do 3.000 dinarjev za m3 odločno prenizka glede na prodajno ceno, kl znaša za deske ludi 60 do 70.000 dinarjev. Menijo, da bi moral dobiti lastnik gozda većjl delež od prodajne cene, zlasti glede na to, da se nekatere obremenitve zasebnih kmetijskih proizvajalcev v zadnjem ćasu povečujejo, kot npr. obveznosti za zdravstveno zavarovanje, ki prehaja v celoti na samofinanciranje, predviđeno obvezno zavarovanje kmetijskih pridel-kov in podobno. Prispevki za zdravstveno zavarovanje kmetov v IV. davč-nem okolišu, kjer s bili kmetje raz-bremenjeni prlspevkov od katastrske-ga dohodka, ko sedaj ćelo večji kot so znašale v preteklih letih vse obveznosti teh proizvajalcev. Poudarili so tuđi, da bi bilo potrebno zlasti v hribovitih predelih poskr-beti in omogočiti kmelijskim proizva-Jalcem, da bi si lahko nabavili ustrez-ne stroje. Predlagali so. da bi bilo treba čimpreje resiti vprašanje kreditiranja zasebnih kmetov, ki doslej nišo imeli možnosti najemanja kreditov. Zaradi Stevllnih odprtih vprašanj na področju kmetijstva so predlagali, naj bi krajevne organizacije pred VI. kongresom SZDL Slovenije pripravile javne tribune, oziroma razgovore, na ka-terih bi sodclovali tuđi poslane! in predstavnik! družbenih kmetijskih organizacij. V razpravi so naglasili tud! odgovornost družbenih kmetijskih organizacij za boljše gospodarjenje in opozorili na nekatere slabosti, zlasti na premajhno skrb za pospravljanje kmetijskih pri-delkov, za obdelavo posameznih zem-ljišć In podobno. V zvezi s šolstvom je bilo načeto vprašanje učm-ga programa Sol zlasti glede na dejstvo, da nekatori učfnci v, odličnim uspehom konćajo kamnisko gimnazijo, na strokovnih šolah v Ljubljani pa ne uspevajo. Dalje so govorili o potrebi po ćimprejšnji gradnji ne-katerih šol (Duplica, Komonda). Na Duplici bo delovni kolektiv »Stola« prispeval znatna sredstva. Tuđi obćani v Komendi so že prispevali precej de-narja in lesa. V zvezi z investicijaml v šolstvu je bilo rečeno, da so banke doslej lahko namenile za podroćje negospodarskih investicij 20?,; od hranilnih vlog za na- Jetje kreditov v te namene. Sedaj lo ni već mogoče. Udeleženca konferenee, kl sta raz-pravljala o problemih kulture, sta po-udartla, da bi bilo treba v prihodnje za kulturno-prosvetno dejavnost v občlnl nameniti vec sredstev, ne samo iz ob-ćinskega proračuna, pač pa naj bi v ta namen prispevale tuđi delovne organizacijo. Kot vzgled so postavili podjetje »Stol«, ki v celoti financira svoje kulturno-prosvetno društvo. Glede otroskega varstva so poudarili, da bi bilo treba ćimpreje proučiti moi-nosti za uvedbo celodnevnega varstva otrok v šolah, eden izmed razpravljal-cev pa je opozortl na to, da prizade-vanje kolektivov (pri tem Je mislil na kolektiv »Stol«) ne najdejo dovolj od-meva pri odgovornih organih, kadar skušajo pomagati pri urejanju otroSke-ga varstva na svojem območju. Tako je podjetje »Stol« prispevalo sredstva za uredttev prostorov otroftkega varstva v novem bloku, vendar nekatera organizacijska In kadrovska vpraSanja, ki bi Jih morala urediti centralna ustanova v Kamniku, še nišo urejena. Tuđi na področju telesne kulture borno morali biti bolj prizadevni In vlo-žiti većja sredstva. Menijo, naj bi v Kamniku ustanovili sklad za telesno kulturo, v katerega bi se stekla vsa sredstva, namenjena temu področju. Ugotovili so tuđi, da delež sredstev v proračunu, namenjenih za telesno vzgojo, nenehno pada. Dokaj polemična je bila razprava v zvezi s sprejemanjem zakonov v naših skupščinah. Nekateri menijo, da so ti zakoni premalo proučeni in da se prchltro sprelemajo ter da ne moremo vseh slabosti vedno opravićevati z veliko dinamiko našega razvoja. V razpravi je bilo tuđi rečeno, da občani na Javnih tribunah nišo vselej zadovoljni z odgovori ljudi, da so odgovori preveć splošnl. pomanjkljivi in podobno. Zanimiv je predlog, naj bi v Kamniku čimpreje postavili nabiralnik za pismena vprasanja In predloge ol ćanov. Eden izmed razpravljalcev je posta-' vil vprašanje, koliko Je resnice v go-voricah o združltvi kamniške in dom-žalske občine. Rekel je. da se o tem v zadnjem ćasu precej razpravlja. Predscdnik občinskc skup.ščlne Je odgovoru, da pomenijo te govorice zelo neodgovorno ravnanje. Zaradi učinkovitejsega in rentabllnejsega poslovanja določfnih služb. kar pa nikakor ne krni samostojnosti obćine kot samoupravnega mehanizma. Pomembna je materialna osnova komune, njrn gospodarski razvoj, nikakor pa nišo važni uradi, oziroma kjc ima posamezni urad sedež. V razpravi Je bilo rečeno tuđi. naj bi posvetili večjo pozornost aktivnosti in odgovornosti odbornikov zbora delovne .skupnosti. Nekatrre zadnje seje občinskc skupšćine so namreč bile koma] sklepčne zaradi slabe udeložbe odbornikov tega zbora. Prav tako Je tudl aktivnost teh odbornikov v delovnih organizacijah in med svojlmi volilcl zelo majhna. Nekateri predlagajo, da bi bilo potrebno v ta namen poživitl klub odbornikov. Delegati so ob zaključku izvolili nov 27-članski plenum, v katerem Je većina novih ćlanov. Za predsednika je novi plenum izvolll Vinka Gobci, studenta visoke sole za politične vedc, za sekre-tarja pa Vinka Dobnlkarja. F. Svetelj Pohod v partizanske kraje Dijaki kamniške gimnazije so počastili praznik JLA s pohodom v partizanske kraje. Obiskali so Kostavsko planino nad vasjo Ko-stanj v Tuhinjski dolini, kjer je bila 24. decembra 1942 prva večja Prešernova proslava Kamniška gimnazija je lepo pripravila letošnjo Prcšcrnovo proslavo, ki je bila v prepolni mali dvorani »Doma«. Rccital pesmi, ki ga je sestavila in pripravila prof. Tina Romsakova. na klavirju pa sprcmljala prof. Sanda Vrcmšako-va, so dijaki i/vajali z velikim ob-čutkotn za lepoto PrcSernove be-seilc. Prireditev je bila zares na visini in je bila deležna toploga priznanja. bitka med Kamniškim bataljonom in okupatorskimi silami. S krajšim programom recitacij in pesmi so dijaki počastili spomin padlih, nai .spomenik pa so položili veneci Udeleženec bitke Franc HribarH Lovio je na kraju samem opisa potek bitke in objasnit razpore-| ditev sil. Več kakor 3000 sovražni-kov je napadlo okrog 80 borcev.l od katerih jih je 16 padlo, med njimi tuđi komandant Kokrškega odreda Matija Blejc-Matevž in ko-| mandant, bataljona Franc Per-Vido. Polletni uspeh Na kamniški gimnaziji je oB polletju izdelalo 131 učencev ali" 68 %, slabe ocene pa ima 67 učencev ali 32 %. Uspeh je boljši, kot je bil v lanskem šolskem letu. 2 »Sredi polja jasen grad...« Za praznik naše armade — nova šola v Tunjicah V Tunjicah so na praznik JI./V slovcsno i/.ročili svojemu nanicnu novo šolsko poslopje. Slavnost je bila prav gotovo ena i/mcđ naj-pomembnejših dogodkov v zgodovini tega kraja, ki ima žc stoletno šolsko tradicijo. Prostori v starem šolskem po-slopju žc dolgo nišo več ustrezali razmeram. Žc pred prvo svetovno vojno so prebivalci Tunjic imeli zbranih 20.000 avstrijskih kvon za gradnjo šolskega poslopja. Prehi-tela jih je vojna in denar je sol za vojno posojilo. Tik pred okupacijo v drugi svetovni vojni pa so prav tako imeli žc 40.000 din v fondu za gradnjo. Tako sta pro-padla dva poizkusa, da bi dobili novo solo. Sele dvajset let po osvo-boditvi se je uresničila davna zelja vaščanov. Novo šolsko poslopje stoji sredi naselja, kjer je ludi gasilski dom. Na lepem sončnem prostoru, med gozdom in novo .sadno plantažo se beli najlepše poslopje v vaši kot »sredi polja jasen grad«. V pritličju sta dve učilnici, kon-ferenčna soba in pisama, soba za družbene organizacije in knjižnica. Prostorna avla je primerna za prireditve. V klotnih prostorih je kopalnica s prhami za šolsko mladino. V pritličju je še kuhinja za tople malice šolarjem. Poslopje je dobro oskrbljeno z vodo. V nad-stropju sta dve stanovanji, dvo- sobno za upravilelja in garsonjora, obe s kuhinjo in kopalnico. Vsak prosvetni delavec, ki se bo odloćil za Tunjice, bo vesel tako lepih prostorov. Sklad za razvoj družbenih služb občine Kamnik je dograditev šol-skega polopja v Tunjicah postavil med prvenstvena dola. In prav je storil, saj se je gradnja vlekla že štiri leta. Z opremo je bilo skupno okrog 00 milijonov din stroškov, prebivalci Tunjic pa so prispevali gradbeni les v vrednosti 1,000.000 dinarjev. Slavnostne otvoritve sta se udc-ležila tuđi republiški sekretar za šolstvo Tomo Martelanc in direktor Zavoda za prosvetno-pedago-ško službo Ljubljana Tinc Orcl, zastopniki političnih, družbenih in prosvetnih organizacij ter drugi gostje iz Kamnika. Po uvodnom pozdravu prof. Su-štarja, zastopnika šolske skupno-sti osemletke »Frana Albretha«, je podal zgodovino gradnje šolc predsednik gradbenega in šolskc-ga odbora Blaž Rcms, tehnično po-ročilo pa tehnični vodja sklada za razvoj družbenih služb Jože Ogri- Reelekcija ne sme biti formalnost PRIPOROCILO OBČINSKEGA ZBORA DELOVNIH SKUPNOSTI Pred nedavnim je zbor delovnih skupnosti občinskih skupščin sklical posebno sejo, namenjeno samo vprašanjem v zvezi z re-elekcijo vodilnih ljudi v delovnih organizacijah. Nanjo so povabili tuđi predsednike delavskih svetov in sindikalnih podružnic. Nova ustava je uvedla obvezno načelo, da je treba občasno ocenjevati direktorjevo delo in da ga je možno ob ponovnih vo-litvah - reelekciji tuđi zamenjati. Doslej kolektiv na zamenjavo direktorja ni mogel dosti vplivati. Reelekcijo je treba razumeti drugače kot rotacijo, ki pomeni pravzaprav prepoved, da bi kdo opravljal določeno politično funkcijo dlje kot je to določeno z ustavo in zakoni. Načelo reelekcije pomeni, da je treba delovno mesto direktorja vsaka štiri leta ponovno javno razpisati. Na razpis se lahko prijavi tuđi dosedanji direktor, ker mu je s tem avtomatično prenehal mandat. Delavski svet izbere med prijavljenimi kandidati tistega, ki po svojih spo-sobnostih najbolj ustreza potrebom delovne organizacije. Zakon predvideva, da bo treba na tistih delovnih mestih, kjer so isti Ijudje direktorji že več kot 8 let, objaviti razpise najkasne-je do 16. IV. 1966. Ze vse ostale pa najkasneje do 16. IV. 1968. Na posvetovanju so ugotovili, da je v delovnih organizacijah premalo prizadevanj, da bi čimpreje vskladili svoje statute s predpisi in zakoni. Statuti imajo namreč ravno v pogledu določil o reelekciji precej pomanjkljivosti. V mnogih statutih še vedno ni določen rok, kdaj začne potekati rok za prvi razpis vodilnih delovnih mest. Komisija za statute delovnih organizacij pri občinski skupščini, ki spremlja izpopolnjevanje statutov, je doslej dobila na vpogled le 11 statutov od skupno 52 delovnih organizacij, ki morajo statute imeti. Zbor delovnih skupnosti pa je tuđi ugotovil, da statuti še ne vsebujejo določil o reelekciji za vsa vodilna delouna mesta. Mnogi statuti pa sploh ne določajo, katera so vodilna del. mesta itd. Udeleženci pogovora so bili mnenja, da razprave o teh vpra-šanjih v delovnih organizacijah ne bi smele ostali v ozkih krogih, pač pa bi morali samoupravni organi poskrbeti za čim več širokih razprav i neposrednimi proizvajalci. Treba pa se je zavzeti za to, da statuti ne bodo ostali le na papirju, pač pa da bodo kot temeljni samoupravni akti dejansko pomenili odsev življenja in dela v posameznem kolektivu. Vsak izgovor, češ, saj je še dovolj časa, ker letos še nismo dolžni razpisati mesto direktorja ipd., lahko kolektivu zelo škoduje. Na posvetovanju so poudarili, da bi se morali samoupravni in družbenopolitični organi v delovnih organizacijah zavzeti za to, da se ta pomembna samoupravna pravica kolektivov ne bo spreme-nila v golo formalnost, ki jo je po zakonu treba opraviti. V tem pogledu bodo imele pomembno vlogo tuđi sindikalne organizacije v delovnih kolektivih. F. S. Nova šola v Tunjicah, ki je bila odprta pred dvema mesecema nec. V imenu Skupčine občine Kamnik je izrazil zadovoljstvo nad dobro opravljcnim dolom predsednik sklada za šolstvo Srećko Rot in prereza] simbolični trak. Kratck kulturni program z rceila-cijami in petjem so pogumno in prisrčno izvajali tunjiški šolarji. Po proslavi so nekdanji šolarji — danes že nekateri osiveli kmeč-ki gospodarji, delavci, očetje šte-vilnih družin — stisnili roko in prisrčno pozdravili svoje nekdanje učiteljice, od katerih je Iva Jusli-nova preživela med njimi dvajset let, Jožefa Palčičeva pa sedem-najst let. Več kakor sto let je stara šola vrhu hriba nudila prvo izobrazbo tunjiškim otrokom. V njej je dobil prve nauke tuđi akademik dr. Francc Stele, prvič pa je v njej stopil na kateder upokojeni šolski nadzornik Aleksandcr Neržima. MLADINSKI KLUB Ze dailj časa im vedno bolj se čuti potreba po mladi nskom klubu. Tujec, ki slučajno zaide v naše mesto, oipazii na vsakem voga-lu gnučo mltadtiih ljudi, ki no vodo, kijo bi našli zabavo, primarno žanje. Lahko si mislimo obraz pro-fosorja ali s.taršcrv, ki opazi jo svoje gojence ali otroke, kako sedijo v kakšnem zakatnem lokalu, po možinositi s cigareto v ustih in s koizareom pelinkovca v rokrt. Mor-dia ćelo pri kartah. Vsakdo tako ipočotjo olbisoja, rniDllokdo pa se vpraša, zakaj tako. Mait-sikdo si želi malo razvedrila po napornih delovnih ali šolski h urah. Najboljša pot za reši-tov tega problema je vsekakor mOadiinsiki klub. Naše mesto ima za to pogode kot rcdkokjc. Enkrat tedensko (zacinikirat) nam je na razpolagoi Gorenjski kotoče'k v »Domu«. Tuđi klubu neobhodno potrebna finainčna podlaga je za-goitovljcina, kor so mladiinski aktivi podjatij pripravljeni prispeva-ti im to ne 'le s simbolionii.mi znc-s'ki. V bistvu ni pred nami nobe-ne ovire za .razvoj kluba. Se vočji odziv bo, če bo program ustrezal žciljam miladiincov. To borno dosegli le '.na demokratični osnovi. Odbor bo sicor obsfojal, ker je potroben, toda pri izbiri progra-ma bo prisluhnil vseim željam in prodllogioim, ki 'pa ji'h bo v debati potrdiil ali zavrnil. Taiko bo toi'eo kilubsko življenje usti'ezalo većini žolja. Ze sodiaj pa je jasno, da bo program terneiljil na družabnom življenju (plesu in glasbi). V ok-viiru kiluba se bodo prirojiala tuđi razna .prodavanja z diiapoziitivi i« ffll,mii, 'trajali pa mikalkor ne bi dailj kot pol ure. Profstora je dovolj in tako ni nujno, da bi se klubsko živijanje odvijailo po is-tem vzorcu. Većina bo verjetmo plesala, dirugi pa se bodo lah.ko zabavali s šahom ali s čim drugim, V klubu bodo nastajale skupimo, kd se bodo rade za. pol ure, miorda tuđi diallj, predalo pogovoru o svojih najljubših .teimali, kot so: šport, film, gospodarstvo in poliitiika doma i.n po svetu, književnost, filatelija, biologija, glas-ba in še marsikaj drugega. Po-sobn.a naloga kluba pa bo odfcri-vatii nove talente, najisi bodo to gliasbeniki, pesniki, humoristi ali kairkoli že. Odfooir bo rade volje podoljeval nagrade najuspešnej-šim. Na vidnom mesta bodo tuđi razni kviizi, na katero bodo lahko kandidati odgovarali brez vsakih pniiprajv, ker bodo vpirašamja v glavnom iz splošne izolbrazbc. Tu-dii tu nagrade ne bodo izostale. Sodaj pa neikaj vrstac o dejan-skem dolu kiluba. Ze dvafcrat naj bi bila slavnostna otvoriitev. Pri prvii je bil prostor do sik/rajnosti nailačen s — petimi mladinci. Pri drugom poizkusu pa nais je bilo oscimnajsit. Bilo bi nas najmanj dvakrat. toliko, če bi bal program smatrno pripravljen, nastal pa je mimogrede, češ, treba je pač začeti. Minogi so se namrdnili ob sicor zainiimiivem predavanju, ker so si pač od kluba obotaili zabavno življenje. Naslednja 2 klubska večera pa sta potekala v vzdušju, kiakršinoga sii pravzaprav želimo. Mladincev je bilo ravno prav. Ne-kiatoni so plesali, drugi sabirali, mnogi pa debaitirali o nadialjnem razvoju kluba. Apeliraimo na vse rmladinske aktive v naši občini, da ;raas v naših priizadevamjih podiprejo. Zaželano bi bito, da bi bi'la v odboru po en ali dva predstavnika vsakega aktiva, ki bi imela veselje do organizacije klubskega življenja. Ta odbor bi skrbel za redno in me-moiteno tor čim prijeitnejše vzdu-šije v klubu. Ce se bo pokazalo, da mladi vanj radi zahajajo, bo lahko dolova! ćelo dva do trikrait tudensiko. Upava, da bo na ta način življenje v klubu zaživelo v veliko veselje mladih, kl bodo končno dobiili piriložnost za zabavo in za pogovor o svojih problemih. Bogdajn Steklasa in Tulij Budau KAMNISKI OBCAN 3 0V t KAMNIŠKI OBCAN Etnografska razstava v Moravčah Razstavni prostor v Moravčah Mladi čeh ina na smuce V šolskih počitnicah je Smučarski klub Kamnik organizirat pod vodstvom učiteljev in vaditcljcv smučanja osemdnevne smučarske tečajc v Kamniku. Dva učitelja smučanja in pet vaditcljcv je lc s težavo zmoglo vadbo z 210 tečajniki. Udelcžba pa bi bila gotovo še večja, čc tečajev ne bi ovirale slabe snežne razmere in sploh slabo vreme. Ze drugič v letu 1965 je bil Kulturni dom v Moravčah go-slitelj razstavi, ki jo je pripravil Muzej Kamnik. Prva razstava ob priliki parlizanskega srečanja 25. julija je poskušala asvetliti velik delež, ki ga je doprmesla moravska dolina v času NOB. Druga razstava, ki smo jo otvorili 29. decembra 1965, pa je bila etno-grafakega značaja pod naslovom »Ljudska kultura v moravski dolini". Razstava, ki jo je pripravil Muzej Kamnik v sodelovanju z Zavodom za spomeniško varstvo Kranj, je bila plod skoraj enome-sečnega dela na terenu. Moravska dolina je z etnograjskega stališča še skoraj neraziskano območje. Razstava je bila le skromen prikaz bogate ljudske kulture. Skromen prikaz iz več razlogov. Moćno nas je pri postavljanju ovirala prostorska omejenost, saj sm,o imali na voljo le 27 kvadratnih metrov razstavnega prostora. Drugi vzrok pa je ta, da je bila razstava pripravljena sredi dela in prikazuje le prve izsledke sistematičnega raziskovanja, ki ga je Muzej Kamnik zastavil na tem področju v letu 1965, ter lako pomeni le korak v programu pri-zadevanj, ki jih bo naš muzej opravil v prihodnosti. Prepričani smo, da je razstava vsaj delno pripomogla približati Ijudem bogato ljudsko umetnost, katere bisivo je enkratnost — saj smo lahko v vsakem razstavlje-nem predmetu posebej sledili individualnim nagibom izđcloval-cev. Neverjetno so pred nami za-živeli lepo ornamentirani jarmi, bogato po slikana kmečka škrinja, stresna škrinja za žito, številne danes že nepoznane oblike crne keramike, vse do slik na steklo in plastike, ki so že odraz naj-globljih človcških čustev in vero-vanj. Vpamo, da borno s podobnimi razstavami tuđi v prihodnje sez-nanjali javnost o dosežkih raziskovanja in lako ohranili trdno vez s prebivalci, brez katerih bi bilo naše delo onemogočeno. Raz-stavo si je v desetih dneh ogledalo nad 1600 ljudi. Majda Rupar Tečajev, ki so bili brezplačni, se je udeležila predvsem šolska mladina, presenetljivo slaba pa je bila udeležba tovarniške mladine, čeprav je prav tu mnogo lakih, ki bi si želeli naučiti smučanja. Zahvaliti pa se moramo nekaterim kolektivom in Društvu prijateljev mladine, ki so gmotno podprli to akcijo. Vadba je obsegala zametno in nadaljevaino solo smučanja. Posebno lepo so uspeli začetni tećaji, saj so bili mlajši tečajniki kljub slabemu vremenu izredno priza-devni. Ustanovljena je bila tuđi posebna tekmovalna vrsta iz pionirjev — tekmovalcev, ki se že tri leta nacrtno pripravljajo, vsako leto pa se jim pridružijo novi najboljši tečajniki. Tako delo se je klubu že obrestovalo, saj se je že lani tekmovalna vrsta odlično uveljavila tuđi v republiškem merilu. Pionirji so se letos najprej po pet ur dnevno pripravljali v Kamniku in okolici, kjer so pridobivali kondicijo in predelali solo smučanja. Po izbirnih tekmovanjih ob zaključku tečajev pa je trinajst najboljših pod vodstvom trenerjev odšlo na pctdnevne priprave na Veliko planino, kjer so trenirali veleslalom in slalom. Priprave so lepo uspele, tako da je vrsta solidno trenirala za republiško prvenstvo. Ob zaključku tečajev so bila izvedena še tekmovanja, ki so izredno navdušila tečajnike. REZULTATI: Tekmovalna vrsta in nadaljeval-na šola smučanja: slalom I. tek (300 m, 28 vratic) 1. Sitar 39,8; 2. Grilc 40,8; 3. Šun-kar B. 42,0: slalom II. tek (300 m, 21 vratic) 1. Gale 31,0; 2. Grilc 33,0; 3. Rav-tar 34,8; veleslalom (500 m, 15 vratic) 1. Grilc, 2. Sitar, 3. Gale; smuk (600 m, 4 vratca) 1.—2. Sitar in Sunkar, 3. Grilc, 4. Zarnik. Tečajniki začetne sole smučanja, pionirji do sedem let: veleslalom 1. Mirko Stele, 2. Samo Gantar; smuk 1. Boris Bclec, 2. Kolarič; pionirji do devet let: veleslalom 1. Darko Romšak, smuk 1. Mirko Kičmene; pionirke: veleslalom 1. Branka Mali, smuk 1. Darinka Sitar. -sm- PRIPOMBA UREDNIŠTVA Pred đnevi je bilo republiško prvenstvo za pfonirje, kjer so se upi kamni.ških smučarjev povsem uresnićili. Med <>6 mlajšimi pionirji iz vse Slovenije je doscgcl Kam-ničan Bojan Šunkar odlično 1. me-sto, osmi je bil Marjan Grilc, Branko Lavtižar pa je bil petin-dvajseti. Mladim smučarjem čestitamo! Občni zbor SK Kamnik V februarju so imeli kamniški srau-čarji svoj občni zbor, na katerem so pregledan delo v zadnjih dveh sezo-nah. Zbora se je udeležilo več kakor 70 mladih smučarjev, predvsem pionir-jcv, kar kaže na veliko priljubljenost tega sporta med najmlajsimi. Uspeli smu&irski tečaji v zadnjih letih (vsako leto se jih je udeležilo okoli 250 te-čajnikmv) so največ pripomogli k temu. Klub ima sedaj štiri učitelje in šest vnditeljev smućanja, ki so s svojo pri/.ndcvnostjo in delavnostjo uspesno razširili smučarski šport med mladino. V preteklih sezonah je bil klub de-lcžen tuđi precejsnje pozornosti in po- NOVA I2V\ENA ULIC Na zadnji seji Sveta za splošne in notranjc zadeve so sprejeli predlog o poimenovanju nekaterih novih ulic na območju med Kranjsko in Ljubljansko cesto, kjer raste novo naselje predvsem zasebnih hišic. Nova ulica, ki jc«naslala med Vilka Rožica in Vcgovo ulico, bo nosila ime Toma Brejca. Naselje med Vegovo in Jurčićevo ulico ne bo imelo dovoza na Ljubljansko cesto, kar je zaradi varno-sti prometa edino prav. To območje so razdelili na šest vzpo-rednih ulic, ki bodo imele dohod iz Vegove in Jurčičeve ulice, dobile pa so imena (gledano od žc-lezniške proge proti Ljubljanski cesti) zgodovinarja in šolnika Ljudevita Stia.sn.ya, baročnega slikar-ja, Fortunata Berganta, književnika Frana Albrchta, sadjarja in ameriškega kolonizatorja Franca Pirea ter skladatelja prve slovenske opere — kamniškega učitelja Jakoba Župana. Tuđi v Mekinjah so ceste in pota dobila svoja imena. Tu so hišam dajali štcvilke po vrsti, kakor so jih sezidali. Ob živahni gradnji je zdaj prava zmeda s številkami, zato bodo hišc oštevilčili po novih imenih ulic in potov, pri čemer pa bo za ves okoliš ostalo ime Meki- nje. Osrednja cesta — od beton-skega mostu mimo mekinjskega prosvetnega doma do Godiča — bo Cankarjeva cesta. Od nje se bo pri prostorih Komunalnega pod-jetja Kamnik odcepila Dernovško-va pol, do Prašnikarjcve poti, ki bo šla mimo Prašnikarjcve graščine do križi.šča pri prosvelncm domu. Pot od lesenega mostu mimo bivšega obrata Modelit do cerkve bo nosila ime zdravnika dr. Julija Polca, ki so ga kot talca ustrelili v Sentvidu. Ob Bistrici bo pot heroja Jakoba Molka. Tako bo zdaj poštni naslov v.a mekinjski okoliš: pošta Kamnik, Mekinje — Dernovškova pot šte-vilka ..., ali Mekinje — Jeranovo, številka ... Imenovanje ulic in potov v ka-kem kraju je tako pomembno delo, da ga ne kaže opraviti kar mimogrede. Že pri preimenovanju starih kamniških ulic in poimenovanju novih smo zagrešili nepopravljivo napake, za katere pa nihče noče biti odgovoren. Tako zadevo bi moral obravnavati ožji odbor, ki bi izdclal predlog in ga utemeljil. Pri dokončni odločilvi pa bi bilo treba nujno upoštevati tuđi želje prebivalstva. -a- moči Občinske zveze za telesno kulturo in SSD Kamnika. Na občnem zboru so dali priznanje vsem prizadevnim športntm delavcem, prav tako pa tuđi najboljfiim tekmo-valcem in klubskim prvakom. Le-tl so: TKKI, elani: Brane Vavpetifi mladine!: Rajko Stcrle, pionirji: Darko NograSek. SKOKI, ('lani: Mina Golob, mladinci: Milan Grzinćič, pionirji: Marjan Koprivsek. ALPSKE DISCIPLINE: Clani: smuk in veloslalom — Jure Mntja?.: slalom — Marjan Stele: kombinacija — Anton Suslar. Pionirji: smuk in slalom — Miha Rav-tar; veleslalom — Bojan Sunkar; kombinacija — Miha Ravtar. Smučarji pa so imuli pri svojem dfi-lu tuđi prcecj težav. Teki, ki so bili nekdaj vodilna smuSka panoga v Kamniku. nikakor ne morejo zaživeti. Alpski tekmovalei nimajo primernih po-fiojev za vadbo, ra/.en tega pa morajo tekmovati se z lastno opremo. Smučar-ji so dali tuđi praeej kritičnih pripomb o ceni in popustu za vozovnice z /AC-nioo na Veliko planino. Ta nadvse privlačna zimska turistićna točka bi vse drufiače zaživela, čc bi bilo več razu-mevanja, saj je za kamničnna celo ce-neje, če Rre smučat na Zelenico nad Tržičem. V klubu žele, da bi čimprej začoli graditi progo s Staroga gradu, ki bi zadovoljila tako tekmovalea kot smućarja - turista. -sm RODITELJSKI SESTANKI Na gimnaziji sta bila v prvem policiju dva roditeljska sestanka, na katerih so se roditelji pogovo-rili z razredniki o skupnih vpra-šanjih, ki zađevajo vzgojo in na-predek dijakov v soli. Roditelji so menili, da so dijaki prcobremenje-ni z učnim programom. 4 KAMMŠKA KRONIKA ZA MESEC DECEMBER 1965 ROJSTVA: Homar Frančiška iz Gradišća št. 3; Smolkovič Marjetka iz Kamnika in Urankar Roman iz Buča št. 36. POROKE: Ličen Štefan, avtomehanik iz Olševka, star 21 let in Jerič Ana iz Mekinj, uslužbenka, stara 21 let; Milolaža Ante z Duplice, stroj-nik, star 26 let in Hudoletnjak Kati iz Smarce, delavka, stara 25 let; Vrhovnih Aleš iz Tunjic, tesar, star 35 let in Vombergar Frančiška iz Tunjic, kmečka delavka, stara 31 let. SMRTI: Bernik Cecilija iz Most št. 47, gospodinja, stara 64 let, Bravhar Janez iz Suhadol št. 29, kmet, star 81 let, Eržen Anton iz Kranja, Ki-•dričeva ulica št. 23, tekst, tehnik, star 42 let, Jeretina Janez z Veli-kega Rakitovca 5, prevžitkar, star 77 let, Kepic Jožef iz Most št. 90, upokojenec, star 63 let, Kolman Alojzija, iz Kamnika, os. upokojenka, stara 70 let, Mali Karol iz Godiča, delavec, star 40 let, Osol-nik Ivana iz Kališa, družinska upokojenka, stara 68 let, Pavlič Anton iz Podgorja, kmet, star 61 let, Pavlič Jakob iz Sidola 6, kmet, star 65 let, Pavlič Marija iz Lok št. 16, preužitkarica, stara 76 let, Potočnik Marija iz Crne, posestnica, stara 35 let, Šlebir Marija iz Stolnika, prevžitkarica, stara 81 let, Virant Zofija iz Kamnika, či-stilka, stara 38 let, Vrankar Marija iz Smartna št. 7, upokojenka, stara 75 let, Vrhovnik Angela iz Tunjic, posestnica, stara 80 let, Za-vasnik Terezija, iz Zg. Tuhinja št. *1, prevžitkarica, stara 69 let. ZA MESEC JANUAR 1966 ROJSTVA: Franc Hribar z Malega Hriba 4, Anton Suštar iz Srednje vaši 27. POROKE: Buonassisi Vincenc, predmetni učitelj, star 50 let in Matičič Mar- jana, učiteljica iz Domžal, stara 41 let; Hribar Anton, delavec iz Studenca 6, star 22 let in Drolje Marija, delavka iz Rožična 9, stara 19 let; Kern Alfonz, zidarski pomoćnik z Mlake št. 7, star 24 let in Hacin Julijana, delavka z Mlake 26, stara 23 let; Klemenčič Franc, delavec iz Drage, star 46 let ;n Berlic Antonija, delavka z Dupii-ce, stara 38 let; Lipovšek Anton, strojni tehnik iz Domžal, star 21 let in Plut Martina, delavka iz Kamnika, stara 19 let; Pavlović Slobodan, učitelj iz Most, star 28 let in Padar Marija, učiteljica iz Most, stara 30 let; Pavšek Stani-slav, osebni upokojenec iz Kamnika, star 68 let in Dračevac Franja, posestnica iz Korčule, stara 39 let. SMRTI: Cestnik Franc, kmet iz Špitaliča 25, star 83 let; Drolc Ana iz Ceš-njice 2, kmečka delavka, stara 64 let; Gradišek Marija iz Zg. Stranj, posestnica, stara 64 let; Hribar Franc iz Kamnika, osebni upokojenec, star 68 let; Jerin Barbara iz Kamnika, gospodinja, stara 72 let; Koželj Janez iz Županjih njiv, osebni upokojenec, star 61 lPt, Krumpestar Valentin iz Tunjic, osebni upokojenec, star 69 let, Pavlič Ivana iz Buča 6, prevžitkarica, stara 86 let; Peterlin Frančiška iz Kamnika, gospodinja, stara 75 let; Rems Julijana iz Kamnika, socialna podpiranka, stara 63 let; Slapar Franc iz Sidola 7, prevžitkar, star 86 let; Škrbine Luka iz Stebljevka 4, kmet, star 75 let; Zobavnik Frančiška iz Smarce, osebna upokojenka, stara 79 let. Kamniško đrsališče poleg kopališča, kakor je izgledalo januarja leta !93j __§e pređ prvo hokej tekmo v državi. Sliko je posnel Valter Stuzzi Kamničani so prvi gledali hokej pri nas Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, ki Je bilo ođ 3. do 13. III. v Ljubljani, na Jesenicah in v Zagrebu, je močno razgibalo naše zanimanje za to športno panogo. Malokdo pa ve, đa so bili Kamničani prvi gledalci, ki so v naši državi videli, kako se igra hokej. Prvo hokejsko tekmo v državi so namreč igrali kamniškl drsalci s SK Ilirijo iz Ljubljane 7. februarja 1932. leta na starem kamniškem drsališču ob pokopališču. Samo dva kluba v državi sta takrat Rojila ta Sport: Ilirija in Kamnlk. To so bili zlati časl kamniškega športa, ko se je v pičlem letu v našem mestu zgradilo smuško skakalnico, kopališće, tenisko igrišee in drsallšce. Takrat so Smučarski tečaj šolskega športnega društva Grintovec Letos je prvič na naši soli organiziralo šolsko športno društvo smučarski tečaj, ki je bil od 24. do 29. januarja na Velikih poljanah. Za tečaj se je prijavilo zelo veliko učencev, ker pa vremo ni bilo ugodno, ga je obiskovalo le štirinajst tečajnikov. Najbolj vztraj-ni ućenei so vztrajali dio konca tur redno vsak dan prlhajali na smučišča. Smučarski tečaj je vodila tovarlšica Pogačarjeva. Nadaljevalna šola smu- čanja je bila dopoldne, popoldne pa so prišli na vrsto najmlajši. Razvese-ljivo je to, da so otroci vsako leto bolje opremljeni, kar gre zahvala pred-vsem staršem, ki znajo ceniti ta tako zdrav šport. Začetna skupina je izvo-lila načelnika svoje sekcije, učenko Marto Cevka, katere nadaljnja naloga je seznanjati svoje ćlane o vsem delu in sklepih upravnoga odbora društva. Zadnji dan tečaja je bil namenjen iz- Skupina tečajnikov osnovne sole »Toma Brejca« na Veliki planini letu vseh tečajnikov na Veliko planino. Za nagrado za njihovo prizadevanje v slabem vremenu na Velikih poljanah jim je društvo omogočilo brezplačen prevoz 7. avtobusom in žiftnico. V soboto. 29. januarja, ko smo ob osmi uri zjutraj zapustili Kamnik in se odpeljali proti hribom, nas je pozdravilo lepo sončno jutro. Smuka na Veliki planini je bila čudovita in veliko otrok je doživelo s tem izletom krst smučanja v hribih. Najprej nas je pot peljala na vlečnico v Tiho dolino, kjer smo ostali do 13. ure, nato pa smo se povzpeli na Zeleni rob in izvedli tek-movanje v slalomu, veleslalomu in smuku. Bilo je prijetno in čas povratka je kar hitro prišel. Za slovo smo se zapeljali še po poti navzdol do doma Simnovec, ob 17. uri pa nas je gondola popeljala nazaj v dolino Kamniš-ke Bistrice. Minil je lep dan in tako se je smučarski tečaj osnovne sole Toma Brejca v Kamniku končal. Pa na svi-denje drugo leto! REZULTATI TEKMOVANJA Nadaljevalna šola: prvo mesto v smuku. slalomu in veleslalomu je ra-sedel Makovec. ZACETNA SOLA: Slalom: 1. Kokotcc 18.3; 2. Cevka 19,9; 3. Zeleznik 26,6. Vcleslalom: 1. Cevka 18,2; 2. Kokoiec 20,2; 3. Justinek 20,3. Smuk: 1. Tajč 21,1; 2. Pančur 22,3: 3. Lanišek 22,6. J. P. kamniški šport vodili: predsednik dr. Zvoke'lj, podpredsednik župan Kratnar, tajnik prof. Zika. blagajnik Stane Aparnik in načelniki sekcij Hajko Kos, ing. Rebolj, ing. Dolenc, Ferdo Smuc, brata ing. Karei in Ivo Kumer, Ster-gar, in Valter Stuzzi. Ko so Ilirijani nabavili hokejsko opremo v inozemstvu in zaćeli trenirati, tuđi Kamničani nišo hoteli zaostati. Zal v Kamniku nišo imeli denarja za drage nakupe. Odborniki in neka-teri člani so žrtvovali po 50 din za napravo ledu. Ponoči so prostovoljci z gasilno brizgalno oblivali prodor ob kopališču in napravili 1.500 kv. mertrov veliko ledeno ploskev. Po izposojenem vzorcu so v tovarni pohištva na Du-plici napravili palice za hokej. Poiz-kusili so brestov les, pa so se palice takoj polomile. Tuđi crni gaber ni bil boljši, obnesel se je le jesen. Tovar-nar Remec je dobavil 12 palic po 25 din, ostale pa je poklonil klubu za pre-izkušnjo. Clani so sami plačali palice »da bodo na svojo lastnino bolj pazili«, juniorjem pa jih je dal klub. Ilirija je hotela povabiti v goste av-strijske igralce iz Celovca, še prej pa so prišli v goste v Kamnik, da preiz-kusijo svoje moči. Tako je 7. februarja 1032. leta prišlo do prve tekme v hokeju. V vrstah Ilirije so bili neikateri kasnejši državni reprezentanti in se-danji organizatoi'ji svetovnega prvenstva, na strani Kamnika pa so igrali: Vlado Stergar (sedaj v Italiji), pokojni Bojan Pollak, usnjarski mojster, Raj-ko Kos. tiskar in novinar. Janči Presel (sedaj zdravnik v Ljubljani), ing. Cirll PogaČnik, dentist Valter Stuzzi (sedaj v Kranju) in ing. Viktor Rebolj. Na vsaki strani je bila torej samo ena za-mena. Za tekmo so Ilirijani posodili gole, ker so imeli kamničani kar približne. Avtoprevoznik Rode je zastonj oskrbel prevoz, gledalci so zastonj gledali tekmo. ljubljanski igralci pa so prliši na svoje slroške v Kamnik. Tako je v tistih časih nastajal in poraste! naš šport ob materialnib žrtvah in požrtvovalnemu delu aktivnih in pod-pornih članov. Tekma je imela predvsem propagandni značaj, gledalo pa jo je okrog 300 kamničanov in gostov iz Ljubljane. Sodila sta izmenoma dva igralca Ilirije, igrali pa so bolj po domaće, saj se niti na offside nišo ozirali. Gostje so bili boljši in so zmagali kar s 15 : 1 (4:1. 4 : 0, 7 : 0). Edini gol za Kamnik je do-segel ing. Rebolj. — a KAMNIŠKI OBCAN 5 Varčevanje in kreditiranje gradnje stanovanj Leto 1966 pomeni prelomnico v dosedanji gradnji stanova nj, Glavna skrb za nada I j-njo izgradnjo stanovanj prehaja na gospodarske organizacije neposredno — pri katerih se na sklad ih skupne porabe zbira jo sredstva stanovanjskega prispevka — na poslovne banke — te so prevzele sredstva uki njenih stanovanjskih skladov — in na občane, ki naj bi jih podprla v njihovih napori h in prizadevanjih pri organizaciji fti zbira nju denarnih sredstev za stano-Vdnjsko varčevanje. Ena od prvih poslovnih bank, ki so se Joti I e organizacije namenskega varčevanja občanov tn gospodarskih organi zaci j, je KREDITNA BANKA IN HRANILNICA LJUBLJANA in njene poslovne enote od katerih je ena v KAMNIKU. Pogodbeno namensko varčevanje občanov za gradnjo stanovanj je povezano s posoji-lom banke na koncu varčevalne dobe. Visi-ha posojila za gradnjo stanovanja je odvi sna od dobe varčevanja in privarčevane-ga zneska — znaša pa 50 do 300% posojila od privarčevane vsote. Najkrajša varćeval-na doba je 13 mesecev, najdaljsa 10 let — doba vraćanja je odvi sna od visine kredita, vendar ne more biti daljša od 20 let. Varčevalci za stanovanjsko gradnjo i majo prednost tuđi pri kreditiranju sta-novanjske gradnje iz drugih sredstev banke. Varčevalci i majo možnost, da vkljucijo v varčevanje tuđi svojo delovno organizacijo in si tako pridobijo pravico do večjega kredita. Banka je uvedi a posebno vrsto varčevanja in pogoje kreditiranja za de-lovne organizacije. Za namensko vezavo sredstev delovna organizacija ze po desetih mesecih pridobi pravico do 15 % posojila pri banki. Glede na to, da je zanimanje na kam-niŠkem področju, ki je že po svoji tradiciji znano kot naj bol j se varčevalno ob-močje, zelo veliko, v celoti objavi jamo tabelo in pravilnik banke za namensko varčevanje in posojilih občanov za na kup in gradnjo stanovanj. PRAVILNIK o varčevanju in posojilih občanov za nakup in gradnjo stanovanj Za pospesevanje stanovanjske izgradnje s pridobivanjem stanovanjskih površin in obnavljanje obstojećih stanovanjskih površin uvaja Kreditna banka in hranilnica Ljubljana (v nada I j njem besedilu banka) v sodelovanju z občani namensko varčevalno službo za da ja nje po soj ti za nakup, gradnjo, dograditev ali obnovo stanovanj ter za udelezbo k posojilom za iste na-mene. Clen 1 K varčevanju za stanovanje in najemanju posojil za nakup, gradnjo, dograditev ali obnovo stanovanj lahko pri stop i jo vsi ob- čani, ki bodo izpolnili pogoje iz tega pravilnika. Clen 2 VarČevalec se zaveže vplačevati redno za pored ne meseČne obroke, določene v pogodbi in s tem prihraniti skupno vsoto v določeni dobi varčevanja; vse to pa služi kot osnova za izračun pravic, ki si jih pridobi z varčeva njem. Clen 3 Mesečni Obrok znaša najmanj din 10 000 oz. novih din 100,— jn zapade v plačilo z dnem določenim v pogodbi. VarČevalec se lahko odloči tuđi za večji obrok in si tako poveča osnovo za pravico do večjega kredita. Pri hranjena vsota mora biti najmanj toliksna, da zagotovi kredit v visini 300 000 din oz. novih 3000 din. Najdaljsa doba varčevanja je 10 let. Clen 4 Z višjimi ali prekorednimi vplačili se pridobi vi sja osnova za kredit, vendar le od zneskov, ki so o'li .plccc ni i ej ma nj 13 mesecev pred notokom pogodbenoga roka, in ob pogojih, ki volj jjo la tako dobo varčevanja. Clen 5 Z višjimi ali prekorednimi vplačili se se ne more pridobiti skrajšanje pogodbe-nega roka za pridobitev pravice do kredita iz pogodbenih os nov. Clen 6 Pri stop k varčevanju z večjo osnovno vlogo se na željo varcevalca lahko v računa v tekoče obroke po mesečnem zapo-redju. Pravice do posojila po pogodbi pa si pri dob i po preteku najmanj 13 mesecev od vplačila take vloge. Clen 7 VarČevalec lahko od stopi od varčevalne pogodbe, lahko pa tuđi sporazumno z banko prenese pravice in obveznosti iz te pogodbe na drugo osebo, ki izpoljnjuje pogoje iz člena 2 tega pravilnika. Clen 8 Tako vi ožene, namensko vezane vloge bo banka obrestovala po 1 % obrestni mori in pripisala obresti ob koncu vsakega leta po vi oženi glavnici, Pripisane obresti se ne upoštevajo v osnovo za pridobitev pravice do kredita. Ce varčevalec od stop i od varčevanja, mu banka naknadno prizna obresti do visine 5% 0 % + 4%) za ves čas varčevanja. Clen 9 Vloge v smislu člena 1 tega pravilnika so vezane do poteka roka, za katerega je sklenjeno varčevanje. Ce varčevalec pismeno od stop i od pogodbe, se vezana sredstva na željo varcevalca sprostijo takoj. Clen 10 V primeru, da varčevalec obdrži pogo-jeno dobo vezave vloženih sredstev, mu banka prizna razliko do obrestne mere, ki velja za tako dobo vezanih hranilnih vlog. Clen 11 Po preteku varčevalne dobe in ob iz-polnjenih pogojih iz tegp pravilnika ima varčevalec pravico na kredit po 2 % obrestni meri v visini in za dobo vračila po določilih tega pravilnika. Clen 12 Na osnovi varčevanja pridobi je na sredstva (vložena) lahko varčevalec dvigne v gotovini potem, ko so bila pri banki vlo-zena vsaj 13 mesecev in sicer; Clen 15 Ce varčevalec za m ud i s plaći lom enegat ali več zapo rednih mesecnih obrokov, se mu varčevalna doba podaljsa za toliko-Časa, kolikor je zamujenih rednih obrokovV Clen 16 ~ Ce varčevalec v dobi varčevanja umre,, lahko njegov dedič nadaljuje varčevanje,. kolikor izpolnjuje pogoj iz 1. in 2. člena tega pravilnika. . , Clen 17 ,> Od stop od pogodbe, oziroma prerio^ koristi iz te pogodbe na drugo osebo, s^ lahko opravi v sporazumu z banko. Clen 18 Banka bo odobravala posojila po izpott-nitvi pogojev o varčevanju in sicer po na* slednji lestvici: - , varčevalec z varčeval no dobo najmanj 13 mes. varčevalec z varčevalno dobo najmanj 2 leti varčevalec z varčevalno dobo najmanj 3 leta varčevalec z varčevalno dobo najmanj 4 leta varčevalec z varčevalno dobo najmanj 5 let varčevalec z Varčevalno dobo najmanj 6 let varčevalec z varčevalno dobo najmanj 7 let varčevalec z varčevalno dobo najmanj 8 let varčeva lec z varčevalno dobo najmanj 9 let varčeva lec z varčevalno dobo najmanj 10 let 50 % od 75 % od 100 % °d 125% od 150 n/0 od 175 % od 200 % od 225 % od 250 % od 300% od vloge vloge vloge vloge vloge vlogo vloge vloge vloge vtoge — vsa sredstva, ki so bila vložena vsaj 13 mesecev, lahko dvigne takoj ob izpol-nitvi pogojev iz te pogodbe; — vsa sredstva, ki so bila vložena manj kot 13 mesecev, pa postopoma, kot so bila vplačana. Clen 13 Na osnovi varčevanja pri dobi jeno po-sojilo se lahko uporabi samo za namen, ki je določen v pogodbi in z dokumentarnim črpanjem pri banki. Posojilojema-lec mora predložiti na si ed nje I istine: — pogodbo o na kupu stanovanja, a I i pogodbo o gradnji z gradbenim podjetjem ali dovoljenje za gradnjo v lastni režiji, — gradbeno dovoljenje, — predračun, ob koriŠčenju pa — račune za gradbeni material in ostale stroske za gradnjo. Clen 14 Varčevalec in banka skleneta pogodbo o varčevanju. Pogodba mora vse bo vat i zla st i: visino mesečne vloge, varčevalno dobo, znesek ob koncu varčevalne dobe, visino posojila, na katerega ima varčevalec pravico, obrestno mero za vlogo in obrestno mero zo to posojilo. Varčevalec, izberi si znesek in dobo varčevanja po svoji presoji (v starih dinarjih) KAMNISKI OBCAN Mesečni obrok Doba varčevanja Privarčevani znesek Pripadajoči % kredita Kredit Skupna vsota Doba vraćanja Mesečni odplaćilni varčevanja meseci/leta 3 + 5 meseci/leta obrok 1 2 3 4 5 6 7 8 50000 13 650000 50 % 325000 975000 24/2 13949 100000 13 1300000 50% 650000 1950000 36/3 18783 10000 24/2 240000 75% __ 240000 20000 24/2 480000 75% 360000 840000 24/2 15451 30000 24/2 72 75% 540000 1260000 36/3 15604 40000 24/2 960000 75% 720000 1680000 36/3 20805 50000 24/2 1200000 75% 900000 2100000 48/4 19697 10000 36/3 360000 100 % 360000 720000 24/2 15451 20000 36/3 720000 100% 720000 1440000 36/3 20805 30000 36/3 1080000 100 % 1080000 2160000 60/5 19094 40000 36/3 1440000 100 % 1440000 2880000 72/6 21423 50000 36/3 1800000 100 % 1800000 3600000 72/6 26779 10000 48/4 480000 125 % 600000 1080000 36/3 17338 20000 43/4 960000 125% 1200000 2160000 60/5 21216 30000 48/4 1440000 125 % 1800000 3240000 96/8 20476 40000 48/4 1920000 125% 2400000 4320000 96/8 27302 50000 48/4 2400000 125% 3000000 5400000 96/8 34127 10000 60/5 600000 150% 900000 1500000 48/4 19697 20000 60/5 1200000 150 % 1800000 3000000 96/8 20479 30000 60/5 1800000 150 % 2700000 4500000 120/10 25048 40000 60/5 2400000 150% 3600000 6000000 120/10 33398 50000 60/5 3000000 150% 4500000 7500000 120/10 41747 10000 72/6 720000 175% 1260000 1980000 72/6 18745 20000 72/6 1440000 175% 2520000 3960000 132/11 21457 30000 72/6 2160000 175% 3780000 5940000 144/12 29786 40000 72/6 2880000 175% 5040000 7920000 144/12 39715 50000 72/6 3600000 175% 6300000 9900000 144/12 49644 10000 84/7 840000 200 % 1680000 2520000 84/7 21632 20000 84/7 1680000 200 % 3360000 5040000 168/14 23129 30000 84/7 2520000 200 % 5040000 7560000 168/14 34693 40000 84/7 3360000 200 % 6720000 10080000 168/14 46257 50000 84/7 4200000 200 % 8400000 12600000 168/14 57821 10000 96,8 960000 225 % 2160000 3120000 108/9 22053 20000 96/8 1920000 225 % 4320000 6240000 192/16 26514 30000 96/8 2880000 225 % 6480000 9360000 192/16 39771 40000 96/8 3840000 225 % 8640000 12480000 192/16 53028 10000 108/9 1080000 250 % 2700000 3780000 132/11 22990 20000 108/9 2160000 250% 8100000 11340000 216/18 45023 30000 108/9 3240000 250 % 5400000 7560000 216/18 30015 10000 120/10 1200000 300 % 3600000 4800000 180/15 23348 20000 120/10 2400000 300 % 7200000 9600000 240/20 36694 Varčevalec, med varčevalno dobo lahko vplačaš tuđi većje zneske in si tako pridobiš ugodnejse pogoje za večji kredit in daljšo odplačilno dobo. Varćevalcem, ki vplačujejo obroke iz svojega deviznega računa, odprtega pri na$i banki, bo priznala dodatno Še 20 % kredita od tako privarčevane dinarske vsote. Clen 19 Doba vraćanja tako odobrenih posojif je ure je na po naslednjih nače I ih: 5000 din je od plači I ni rok 2 leti. — za posojilo do 500 000 din oz. novih — za vsakih nadalnjih 250 000 din oz. novih 2500 din posojila se odplačilni rok poveča za 1 leto, vendar tako, da ne more presegati dvakratno varčevalno dobo, oziroma maksimalno dobo vračila kredi to v odplačilo. Clen 20 Varčevalec ima pravico na dobo od plači I a navedene v pogodbi tuđi, če se odloči za na jem nižjega posojila, kot mu pripada. Clen 21 Ko varčevalec izpolni obveznosti, določene v pogodbi o varčevanju, ga banka pismeno obvesti: — da je obveznost do pogodbe izpol-njena; — da so mu vložena sredstva dana na razpolago za črpanje v smislu določil člena 12 tega pravilnika; — da ima pravico do najetja posojila v smislu določil tega pravilnika in pogodbe, sklenjene z banko; — da mora skloniti pogodbo o najetju kredita najkasnejo v 6 mesecih po dvigu vloženih sredstev; — da mora za pokritje kredita predložiti od njega in solidarnih porokov kot akceptantov podpistno bianco menico, šte-vilo porokov določi banka; — da se obveze pogodbeno za vknjižba vrstnega reda na prvem mestu v korist banke. Clen 22 Koristnik kredita lahko prične koristiti sredstva kredita takoj po sklenitvi kreditne pogodbe. Ce uporabi kredit zg nakup stanovanja, ga mora izkorištiti v roku enega meseca) po sklenitvi pogodbe, sicer pa najkasneje v enem letu. Clen 23 Varčevalec prične odplačevati posojilo najkasneje v enem mesecu po izkoriščenju kredita. Od plačeva nje kredita se vrši v rednih mosečnih obrokih, v katerih sa vkljucene tuđi pripadajoČe obresti, Clen 24 Zbira nje sredstev po tem pravilniku vrs'i-jo vse poslovne enote Kreditne banke in hrani I niče Ljubljana, kredite pa odobrava jo samo osrednja poslovna enota ter njene podružnice: Domžale, Kamnik, Ko-Čevje, Trbovlje ter enote, ki bi jih banka poznejo pooblastila za opravljanje teh poslov. Clen 25 Ta pravilnik je sprejel svet delovne skupnosti banke. Ljubljana, dne 4. I. 1966. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ »KAMNIŠKI OBCAN« glasilo Ob-činskega odbora S/DL Kamnik — Ure.ju.jc uretlniški odbor. — Glavni urednik Vinko Dobnikar, odgovorni urednik Dolfe Cebulj, lektor Marija CJrzinčić, tehnični urednik Avsust Novak. — 1/ha.ja enkrat mesečno. — Uredništvo in uprava na Delavski univerzi Kamnik, Fužine 10 — Tiska tiskarna »Ko-čevski tisk« v Kočcvju 0