KOSTANJ EVISKE NOVICE 1252-2002 /"SO mmmi Glasilo krajevne skupnosti Kostanjevica na Krki - št. 14, marec 20Q(>^% BREZPLAČNI IZVOD SPOMIN NA LETO 1957! Folt) arhiv S. Sintič IZ VSEBINE %£V\C^ SELMA, KURENT NAJ ŽIVI, PUSTNI DNEVI SO PRIŠLI, VABLJENI PRISRČNO VSI, ŠELMARJI, BEDAKI, VESELE ŠEME, NAM ENAKI! Kdaj bo Kostanjevica spet dobila svojo knjižnico Predstavljamo vasi - Malence Iz princesinih soban Delo društev in klubov Oglasi in informacije Kdaj bo Kostanjevica spet dobila svojo lospodinje, športnice, direktorice, ženske smo matere, žene, hčere in sestre. Kakšen hi hil današnji svet hrez naše vloi^e. če hi sploh hil Materinski dan Kako polni in topli sta že sami hesedi materinstvo, mama. Koliko lepih misli in spominov se nam ponnli oh hesedi mama. Zenska se z odločitvijo, da ho mati, odloči, da ho polovico ujenci^a srca za vedno vandrala zunaj uje. z njenimi otroki. Zahtevna in nikoli zaključena naloga učenja, Ijiihezni. prilagajanja, razumevanja in sprejemanja otroka tudi takrat, koje najtežje. Iz različnih vlo}^, ki jih ohlikiijemo življenju, se najbolj prepletata in si nasprotujeta ravno vloi^a ženske, v smislu S. marca, in vloi^a matere. pomenu krščansket^a inaterinskci^a dne. \' času, ki ^a živimo, se mnoiiokrat postavlja vprašanje: Postati uspešna ženska ali dobra mama ? Naše matere in babice so dale prednost vloi^i matere. Ženske srednjih let smo skušale uresničiti oboje, mhula dekleta pa večkrat odločitev tehtajo in se pod pritiskom časa odločijo za kariero. Kje je zdaj pravo mesto / Kaj je bolj prav? Toliko Žensk, toliko odi^ovorov in vsak doi^ovor ima svoj prav. Ključ vsakei^a pravega odi^ovora pa je ljubezen. Ce z ljubeznijo in v ljubezni sprejmeš odločitev zxi materinstvo, in če ljubiš poklic in delo, ki i^a opravljaš, je vse dnii^ače in je vse lažje. Vse te lepe besede in lepe misli pa si mnogokrat ne utrnejo poti zaradi skrbi, pomanjkanja časa. i^renkih izkušenj ali zapadanja r malodušje. Kaj največkrat pozabimo? Kje se največkrat ustavimo? Pozabljamo, da lahko ljubimo dnr^e. le če ljubinu> in spoštujemo sebe. da si dovolinu) postaviti zase. da si vzamemo čas zase. da bi z.nu>^le bili boljše za tiste, ki ji imamo rade. /n prazniki so ravno za to. da se tei^a spomnimo. Recimo sodelavki za marec, da je uspešna, ne nergajmo , da ne i^re nekaj prav, zato ker smo ženske. Vzemite si minuto , ko vam bo vaŠ otrok prinesel čestitko, uživajte r njei^ovi sreči, recite svoji mami, da ste srečni, da jo še imate, in prižgite svečko na njenem lirobii, da boste pokazale svojim otrokom, da se na mamo nikoli ne pozabi. In vi. naši možje in moški r lem razmišljanju '? Me. Ženske, smo pol sveta in vi ste druida polovica, z vami pa smo življenje. In od nas obojih je odvisno, kakšno ho le - to. . \nica Žufiič M m m. i Poplavljene Malenee Predstavljamo vam vasi v naši kraj e v n i s k upu osti MALENCE Lahko hi rekli: »Malenee la tlolga vas. »saj Je ra/tetiiijena oh eesii otl KosUinje\iee proli /anieškenui \ clol/iiii slahih i.i\eh in pol kiloinelro\’ . /,a \'asjo se skoraj do eeste /ajecia Krako\ ski ”o/ci. / Ju/ne strani pa jo /a polji in travniki od Dob U)euje reka Krka. V preteklosti je hila pr\a hišii \ \asi (llihato\a. danes, kt) se ta piedel inienuje Krška eestii. |ia snio resnično na Maleneah. ko |io« iiiakadanisko i'a/.yihaneni«odce]iii od Kostanje\iee |')ridemo do prvega dela \asi Malnič, ki preide \ osrednji ilel Malenee in nato \ Rohič. ki sega tlo Kopi i\ nika. (\'pra\ vas ni \elika. (.iomačini poinnijo mnoge /aninii\()sti i/ /i\ljenja \ pieteklosti. Med najteninejša ohdohja pa goto\’o sodi čas 2. s\ elo\ ne \()jne. V noN enihrii leta 1941 so enako kot \ se \ asi če/ Krko. Neniei naiiieravali i/seliti tudi Malenčane . Vaščani so se srečno rešili i/gnanst\a \ Nemčijo / hegom če/ Krko. Ra/selili so se \ Kt)stanje\ ieo. na Dohe. Preko|X). pod (iorjanei in drugam, kamor je kdo mogel. Večini je uspelo rešiti tudi /i\ino in nekaj imetja, a ko so se 1943 leta \ rnili o|')ustelo \ as. je bilo vse /araščeno in treba je bilo /ačeti na novo. Če/ /apuščeno vas so 2 1. oktobra 1943 Nemei gnali 70 ujetnikoN i/ Kostanje\ iee. /a 12 mo/, ki sojih iistielili pri hrastih /a Krko. in 13 trstih, ki so imiili nasproti .larko\ iče\e hiše na Mleneah. je bila to tudi /adnja pot \ /i\ljenju. Nanje \as spiiminja spi)miiisko oble/je ob cesti, ki pel je t)d Kostanjev iee. Na Maleneah je danes le IS hiš, od katerih \ theli ni \eč dru/in. Včasih so bili \si prebivalci \asi kmetje, saj so rodo\itna pt)lja in tia\niki ter prostrani Kraki)\ski go/d nudili ra/lične \ire /aslu/ka /a šte\ilne tlru/ine. V \seh tlru/inah je pomemben dele/ dohodka jiredstaN Ija kako\osten hrasto\' les i/ Ki'ako\skega go/da. Veliko tega lesa so ra/žagali tudi na (ilihato\ i /agi. Clo/d pa je nudil tudi /elod. šiške, jia traso »i')laščenko«. glino /a o|')eke in /abe. J Bo/ičok lui .Maleneah Ženska ekipa Malciic /ch)i.l je hila odlična hrana /a inašičc. / \()/(>\i so ga \i)/ili naprotlaj cclo \ /agivh. Bli/c so našli kupca /a šiške, ki so jih rabih \’ (ilihalo\i strojarni iisnja \ Koslanjcv ici. 'l'raNo »plaščcnko«. ki je rasla po Krakosskih jasaii so pokosili, posušili in prodajali /a piilnjcnjc /inmic t>koliškim sccllarjeni in \ No\i) nicslo. Prodali sc jc dalo ccio haldrijano\c korenine, ki so jih izkopavali po nioe\ irnih trav nikih in so jih poleni, ojiiane in osiišene. protlali pii domači lekarnariei . j:os|iodieni l-ono\i. V Valenee\ ki. nioe\ irjii /a Mikla\elee\o hišo. so pomlad o/nnnjale /abe. ki so bile Kostanjev ieanom in mnogim drugim bol j \ šee /aradi okusnih krakov. Vse dokler /ab niso zaščitili, so jih tuji lovci množično in nehumaiui lovili ter si ustvarjali bogat zaslužek. Žabja godba je kljub zaščiti v se šibkejša in Krakovski gozd vetino bolj moker, saj ni več skrbno uiejencga odvajanja s kopanjem jarkov in čiščenjem pt)drasii ob graiiljenju listja in košnji. ('eprav so Malence neločljivo povezane s Krko. razen Križmanovih. ,h)rdanovih in Miklavčičevih, poplav e niso ogrožale tkimačij. Na poplav I jeno cesto s kostanjev iške in šenljei nejske strani ob vsaki večji poplavi pa so se vaščani že navatlili. Pri .loiclanov ih se mama natančno spomni datuma, ko je voda nazadnje prišla v hišo. 23. maja Pi.V) jo je bih) kar 14 cm. le 2 cm manj kot ]iri Križmanovih. Kasneje je voda še večkrat zalila vrl in dvorišče, nazadnje leta 19^)6. a je še vedno bolje kot pi i Miklavčičev ih, ki jim ob tako veliki vodi ostane edino pievozno sj-edslvo čoln. \W-. i... V preteklosti Je bila posebnost vasi tudi privatna opekarna »ceglana«. od katere pa Je danes ostal le še »bajer«. Že preti I. .sv elin ni) vojno Je bila znana opekarna l.ongo. ki Je svojo ojK'ko označevala z LL. za njimi pa so vse do šestdesetih let iztlelovali navadne zidake različni najemniki, /atlnji Je opeko žagal 'i\)ni Pav lenč iz Dolenje Prekope. Na čas 1. svetov ne vojne in srečne vrnitve domov spominja ».lakšev« križ. Miuigo daljši spomin pa čuv a orjaški hrast pri elbaijev ih. ki spada med najstarejša in naj večja tlrcvesa v Sloveniji. In kaj dela skrbi in daje voljo ter zaslužek v teh časih Malenčaiiom? Čistih kmetov skoraj ni. Med tistimi, ki pa je najbolj znal stopili v korak z novimi oblikami kmetijstva. Je Branko .lordan z intenzivno pritlelavo zelenjave. Krojaško iratlicijo tlružine še vedno dižijo Drobničevi. Večina vaščanov pa je zaposlenih in se ukvarjajo s kmetovanjem le kol z dopolmino dejav nosijo. V slogi Je moč Težko Je verjeti, da Je Malenčanov tako malo. saj so glavni na vseh množičnih prireditvah v Krajevni skupnosti. Malo Je vasi. ki znajo tako uspešno povezali razseljene doniačine, še manj pa lakih, kjer Je enakoi^raviiost med ženskami in moškimi tako javno izkazana kot na Malencah. (V' pri vlečenju vrvi na ».leseni na Malem plac« ne zmagajo malenški moški, zadevo piei^ričljivo [lopravijo ženske, ki nimajo enakovrednega nasi^ioinika v vsej KS. l\i tudi pri obisku Božička poskrbijo, da so glavni, čeprav pravijo, da nimajo nobenega l^redšolskega otroka, rajajo kot se sfiodobi in izstrelijo najmanj deset raket več kol kokurenčna vas čez Krko. Kaj pa cesta, ta dolgoletni problem Malenčanov ? Ob vsej energiji in tlelavni vnemi vaščanov pa Je težko verjeli, tla bodo še tlolgo potrpežljivo čakali na asfalt, zalo z njimi uiximo. da bo to ics kmalu. Podobo vasi Je pomagala oblikovali Slavi Kuhar in (.Iružina .lordan. Moška ekipa Malene Piše Lea - Marija Colarič KULTURA PITJA VINA Ali Ste vedeli, da vino zavira staranje? Piiiiiarij Peter Kapš. dr. med., pravi, da sta dva ko/arčka vina. .še posebej rdečega, laliko recept /a dolgo mkidi)st; hiick) pitje pa je hitra pot v start)st. propad in smrt. Zakaj rdeče vino bolj preprečuje staranje kakor druge vrste alkoholnih pijač? Zato, ker je v rdečem vinu veliko antioksidantov. Nobenega dvoma ni. da antioksidanti katehini. ki so v rdečem vinu, pridejo v kr\ni obtok in varujejo /ile. Rdeče vino bolj preprečuje staranje kakor druge vrste alkoholnih pijač. Taninske snovi, ki se i/lu/ijo predvsem i/ trdnih delov gro/dja, i/ jagodne kožice, pecljev in pečk. sodijo v veliko dru/ino 1’enoljnih snovi. V rdečih vinih je približno 1 do 3 g taninov na liter, v belih pa samo nekaj de.set miligramov. Mavonoidi so skrajšano ime /a polifenolne flavonske derivate, ki so v rastlinah kar v precejšnjih količinah, in sicer od 0.5 do 1.5 g . So v vseh sestavinah rastline, v sadežih in /rnih ter so sestavni del človekove hrane. V povprečni dnevni hrani jih je dober gram in v številnih tkivih dajejo že farmakološko učinkovito koncentracijo. Njihovi presnovki se v telesu ne kopičijo, v človeških celicah ne nastajajo. Do sedaj sojih osamili več kot štiri tisoč, tako \ višjih kot v nižjih rastlinah. Kemično jih delimo v llavonole. Havane in flavonone. Vino in zdravje Kalilbrnijski vinski inštitut sporoča, da / uživanjem vina ne pridobivamo odvečnih kilogramov, saj naj bi bile kalorije, ki jih vsebuje vino. povsem drugačne od tistih v drugih /i\ilih. Lvropski .lournal of Clinival Nutrition dotlaja. da se kalorije i/. vina presnavljajo drugače kol druge, v tem pa tiči tudi odgovor na vprašanje, /akaj se / vinom ne /redimo. Kalifornijski vinski inštitut med drugim še dodaja, da naj bi alkoholne pijače ščitile pred zastrupitvami s salmonelo in revmatičnimi obolenji ter zmanjševale možnosti /a nastanek Alzheimerjeve bolezni. Kozarec vina pred tekom Dr. Mahnioiul l^l .SuvclI. ra/isko\ alcc iia rni\cr/i \' l.i\L'rp()iu \ Angliji irdi. da ko/aree \ iiia. ki ga popijemo preti tekom, /manjšujc mo/nosi srčnega infarkta. NckiitLTi Ijubilelji \ina se hotlo s tem strinjiili. \eliko pa jih bo iL'nui \ sekakt>r nasprotov alo. iVIuzej odpiračev v Miicnclinii jc nui/cj otiiTlraeev. kjer je razsia\ Ijenih okoli 1500 i/clelko\. ob \sakeni pa je opis in legenda. Spirala jc jiri \seh odpiračih enaka, tir/ala p;i pričajo o hujni elomišljiji i/xlelo\ alee\. Vino in ženske sta najslajša strupa na svetu Od 4. do K), oktobra je v argentinski Mendozi. deželi vina. potekal 2. s\etovni kongres ženske in vino. ki je združil ženske, ki se z vinom ukvarjajo profesionalno, ljubiteljice, nov inarke in druge. Idejni oče kongresa in organizator Raul Caslellani, priznani argentinski vinski poznavalec, profesor na fakulteti za enokigijc) \' Mendozi. je pt)vabil 20 žensk iz celega sveta, da predstavijo svoje \ inorodne tležele in vlogo žensk v vinogradništvu, vinarstvu, vinski trgovini in kulturi pitja vina. Kot pravi Natašii Vodušek, urednica revije Veritas. ki se je udeležila kongresa, so referati in razprave pokazale, da želijo ženske aktivno sodelovali v dogajanjih ob \inu še posebej pri šitjenju znanja o vinu in kulturi pitja. zavedajc)č se. da prav mladi dobi\'ajo prve učne me o vinu in jedeh za domačo mizo. zakaj v svetu še vedno pretežno skrbijo za la del družinskega življenja ženske, ki ne želijo imeti pasivne \ loge, zavračajo tradicijo, tla ne pijejo \ ina. Nasprotno, vse več jih je. ki obiskujejt) tečaje vinskih sveto\alcev. ki izbirajt) \ina v restavracijah, ki so uspešne tlireklorice vitiskih kleti, enologinje. predsednice kluboN ljubitelje\ \ina. odlične deguslatorke in novinarke, ki pišejo o \ inu. Zenske poslajajt) vse uspešnejše ne le pri širjenju vinske kullure. am|xik tudi v vinski trgovini, ki postaja na primer na .laponskem še posebej za mlade ženske izrednt) privlačna zaposlitev. Aktivna \ loga ženske v pridelav i vina. izt)braževanju. svetov anju in vinski lrgt)vini ne pomeni neke nove oblike feminističnega gibanja, kol bi nekateri po vsem svelu radi prikazali. Nasprotno, gre za vključevanje v dogajanja t)ki't)g vina tistega dela prebivalstva sveta, ki mu mnogokje doslej ni bilo dano - ali zaratli tradicije, ker ženskam ni bilo dovoljeno piti vina oziroma so ponekod smele pili le poročene, ali v novejšem času zgolj zaradi predst)dkt)v. da se to za ženske pač ne spodobi. A na pragu tretjega tisočletja ženske vidijo svt)Jt) priložnost in želijo postali (udi del vinskega sveta in njegovega razvoja, prepričane, da je vino del človekove kulture, njegov spremljevalec skozi tisočletja, daje zmerno uživanje vina zdi'avo. kar tlokazujejo tudi mnoge slrokt)vne raziskave, da sta vino in hrana neločljivo povezana. Planinsko društvo POLOM Kostanjevica na Krki FTiTiTT POHODI V LETU DATUM POHOD ZAHTEVNOST VODJA 20. 2. 2000 ŠPILERJEVA ŠPICA (PIRČEV HRIB - 934 m) LAHKA Š. ROBERT 11.3.2000 TRDINOV VRH - 1178 m LAHKA B. ALEKSANDER 15.4. 2000 SNEŽNIK - 1797 m LAHKA B. ALEKSANDER 1.5. 2000 13. 5. 2000 .lAVOROVICA - 554 m MIRNA GORA - 1047 m LAHKA LAHKA Š. FRANC B. MATJAŽ 3. 6. 2000 10. 6. 2000 MOHOR - GRADNJE - ZAVODE STOL - 2236 m LAHKA LAHKA Š. FRANC Š. ROBERT 8. 7. 2000 29. 7. 2000 DEBELA PEČ-2014 m SLAP RINKA - BRANA - 2252 m LAHKA LAHKA B. MATJAŽ B. MATJAŽ 5.-6. 8. 2000 17.-19. 8. 2000 JALOVEC - 2645 m TRIGLAV - 2864 m Z. ZAHTEVNA Z. ZAHTEVNA B. ALEKSANDER Š. ROBERT 2.-3. 9. 2(X)0 KRNSKA JEZERA - KRN - 2245 m LAHKA B. MATJAŽ 22. 10. 2000 KOSTANJEV PIKNIK LAHKA B. ALEKSANDER 11. 11.2000 OD LITIJE DO ČATEŽA LAHKA Š. ROBERT 26. 12. 2000 3. TRADICIONALNI POHOD NA POLOM LAHKA B. ALEKSANDER TOČEN CAS IZLETOV BO OBJAVLJEN NA OGLASNI DESKI PD (pri trafiki). PLANINSKO DRUŠTVO SI PRIDRUŽUJE PRAVICE DO SPREMEMB RAZPOREDA OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA KOSTANJEVICA NA KRKI V I.aimitoveni likovnem salonu smo se zbrali 28. januarja. Nekateri so se spraševali, zakaj nismo v prostorih turističnega društva. Čisto preprosto: poslali smo okoli 100 vabil in če bi bila samo polovična udeležba, ne bi mogli biti v naših prostorih. Kljub minimalni udeležbi smo na občnem zboru pregledali delo v preteklem obdobju skupaj s finančnimi poročili in v grobih okvirih prikazali plan za letošnje leto. Med največje uspehe v preteklem letu štejemo: - uspele prireditve (pustovanje, Kostanjeviška noč in Jesen na ta malem plac), - pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu, - pridobitev prostorov TD v mesecu juniju, - otvoritev turistične pisarne v mesecu decembru V letošnjem letu bomo poskusili organizirati vse tri prireditve, sodelovali bomo tudi naprireditvah, ki jih bodo organizirala druga društva (teden cvička...). V mesecu marcu bomo s promocijskim materialom prisotni na sejmu Alpe Adria, udeležili pa se bomo tudi raznih čistilnih akcij. Novo.st v letošnjem letu bo turistični nuhiralnik, ki bo služil domačinom in turistom, da izrazijo svoje kritike, predloge, pohvale in pobude o vsem, kar je povezano z dogajanji v kraju. V našem programu je tudi financiranje izobraževanja za turistične vodnike in spremljevalce. Vse, ki vas to zanima, obveščamo, da lahko dobite seznam literature in izpitna vprašanja v prostorih turističnega društva. Na občnem zboru smo izvolili tudi člane v nov upravni odbor oziroma potrdili stare: predsednica ostaja Marjeta Jankovič, podpredsednik Milan Kuplenik, tajnica društva je postala Lea - Marija Colarič, blagajničarka Mojca Janževec, ostali člani pa so še: Mojmir Pustoslemšek, Katarina Zahrastnik, Pavel Jankovič, Ivan Pirc in JanezTušar. Krajani so izrazili ogorčenje nad vandalizmom ob silvestrovanju na Oražnovi ulici in razbitimi lučmi na urejeni zelenici otoka z željo, da se kaj takšnega v Kostanjevici ne ponovi nikoli več. Marjeta Jankovič --------------------------------------------------------------------Valvasorlemimi»ni^../rilh