Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ul. Martiri della Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel.28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431.Poštnič.r.: Trst, 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna št. lir 30.-
NAROČNINA:
tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo: tromesečna lir 600-pol-letna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru
Spedizione in abb. postale 1. gr.
It.5
227
TRST, ČETRTEK 6. NOVEMBRA 1958, GORICA
LET. VII.
NA DALJNEM VZHODU GRMIJO TOPOVI
Rdeča Kitajska v novi socialni revoluciji
Hujše kot pod Stalinom v Rus«ji - Uničevanje družinskega življenja
Obstreljevanje otoka Kernoja, med katerim brez prestanka padajo nedolžni ljudje, se nadaljuje, ne da 'bi se zavoljo tega mednarodna javnost posebno razburjala. Tako zelo se je na. to prelivanje krvi že navadil«.
In vendar se je treba zavedati, da je položaj na Daljnem vzhodu vse dotlej, doikler se spor ne reši s sporazumom, nevaren za svetovni mir, četudi bržkone nihče ne želi nove vojne.
Zadostuje pa, da Mao Tse Tungovi ljudje iz neprevidnosti potope ameriško bojno ladjo, pa bi izbruhnil oborožen spopad, ki bi se lahko razširil na sosedne dežele in morda na ves svet.
Gre torej za dogodke, ogražajoče posredno tudi Evropo in s tem nas same, čeprav se odigravajo na skrajnem koncu sveta v daljni Aziji.
Cilj, ki ga kitajski komunisti skušajo uresničiti, je vsemu svetu: znan, saj ga sami uradno razglašajo: v sklop rdeče Kitajske naj se ne vključijo le otoiki, ležeči ob .kitajski celini, marveč tudi Formoza ali Taivan, ki šteje H in pol milijona prebivalcev ter zavzema izredno važen strateški položaj v Tihem oceanu.
KAJ PRAVIJO TAIVANCI SAMI
Kdor je gospodar Taivana, obvladuje lahko južne obale Japonske, ogroža otočje Filipinov, obstoječe iz 7000 otokov, ki so danes pod oblastjo Združenih držav, od tu more prodirati tudi v druge dele Azije.
Tu je vzrok, zakaj so Japonci — od 1. 1895 do konca druge svetovne vojne gospodarji Formoze — toliko cenili ta otoik ter vložili vanj silne kapitale za razvoj njegovega gospodarstva. Taivan je bil osrednje oporišče japonskega imperializma v Aziji.
Mao ve dobro, kaj pomeni Taivan, in zato ga hoče za vsako ceno imeti. Od tod bi se kitajski komunizem lahko zmagovito širil med ostale azijske narode.
Vsakomur pa je jasno, da se bo Amerika takemu prodiranju komunizma do skrajnosti upirala.
Kako se bo zgodovinska bonba za Taivan med rdečo Kitajsko in Združenimi državami končala, je seve neznano. Od prebivalstva Formoze izid spora vsekako ni odvisen. Otok je prešibak, da bi mogel sam odločati o svoji usodi.
Kljub temu je pa zanimivo ugotoviti, kaj mislijo Tai.vanei o svoji bodočnosti.
RDEČA KITAJSKA NI PRIVLAČNA
Prebivalstvo Formoze mora izbirati med sedanjim položajem in razmerami v komunistični Kitajski, kamor ga vabi Mao.
Na goratem otoku, ki je tako velik kot Danska, prebivajo v veliki večini kmetje. Zemlja v prejšnjih časih ni bila njihova lastnina. Obdelovali so jo kot najemniki in oddajali gospodarjem 70 odstotkov pridelkov.
Lastno posestvo z lastnim domom je bil cilj, po katerem so. hrepenele kmetske množice ravno tako na Kitajskem kot na Formo-zi.
Ker je Mao to kmetsko zahtevo- uvaževal, medtem ko se je Čang Kaj Šek naslanjal na veleposestnike, je kitajsko ljudstvo potegnilo s komunisti iin to je bil vzrok, da je Mao zmagal. Kot v Rusiji so tudi na Kitajskem zmagali komunisti predvsem s pomočjo- kmetov, ki so revolucijo že zategadelj branili, ker so se bali, da ne bi jim veleposestniki spet iztrgali zemlje.
Toda prvotna zadovoljnost kmetov z Mao Tse Tungo.ni je medtem že popolnoma splahnela.
SEDEMINŠTIRIDESET MILIJONOV HEKTAROV
Ko so komunisti prišli na krmilo, so najprej izpolnili vse obljube, ki so jih bili dali kmetom: vsakdo je dolbil zemljo, katero je
potreboval, zraven hišo., gospodarska poslopja, živino in orodje.
L. 1950 je izšel zakon o agrar.ni reformi, po katerem je država razdelila med kmete v treh letih nič manj ko 47 milijonov hektarov zemlje.
Po vsej državi so bila ustanovljena »ljudska sodišča«, ki naj sodijo, veleposestnikom. Njihova naloga je bila uničiti ves ta sloj. Koliko so jih obsodili na smrt? Mao sam je izjavil, da so jih ubili 800 tisoč, neki drugi voditelj kitajskih komunistov pa, da dva milijona.
Toliko krvoliitje kmetov sicer ni navduševalo, a so ga mirno prenesli. Prvo jim je pač bilo, da so končno prišli do zemilje.
Popolnoma drugačen položaj je pa nastal, ko je Mao začel siliti kmete v kolhoze in sovhoze, se pravi jih začel iznova razlaščati. Iz svobodnih lastnikav so kmetje začeli že po nekaj letih postajati spet koloni ali najemniki, to pot le v službi države in ne več zasebnih gospodarjev.	^
Posledica je bila enaka kot povsod: kmetje so. zgubili veselje do dela, večino pridelkov so potrošili sami v družini ter oddajali državi, čim manj so mogli.
Tako kot v vojašnici
Mao in njegova desna roika Lin-Šao-Ši sta se čutila seve hudo prizadeta. Ker je žito poleg riža danes skoro edino bogastvo Kitajske, sta sklenila, za vsako ceno zlomiti odpor kmetov.
Kaj sla naredila? Namesto da bi uvaževa-la želje in potrebe poljedelcev, kot sta to po začetnem oklevanju storila Gomulka na Poljskem in Tito v Jugoslaviji, sta segla enostavno po — nasilju.
V kolhozih je bilo spočetka združenih pri skupnem delu nekako 20 do 30 družin, sedaj so vanje spravili od 500 do tisoč. Kmetu je ostala v zasebni lasti le krpa zemilje za pridelovanje zelenjave in nekaj drugih potrebščin za družino. Prej je bilo na Kitajskem okoli 750 tisoč kolhozov, sedaj pa le približno 23 tisoč.
Kmetje morajo na delo kot vojaki. Ob 5. uri zjutraj se zberejo in, ko so jih prešteli, odkorakajo na polja. Ob 8. uri zajtrkujejo, ob 1. uri je kosilo, nato poldruga ura počitka. Skupna večerja je ob 6. uri popoldne. Delovni urnik traja 13 ur; namesto vsak teden imajo en prost dan le vsakih 14 dni.
RAZKROJ DRUŽINE
Kar se dogaja na Kitajskem, je neprimerno globoikosežnejša revolucija, kot se je izvršila v Rusiji pod Stalinom.
Kmet ne spada več v svojo družino, temveč je y celoti vključen le v državno proizvodnjo. Mater so »osvobodili« sleherne skrbi za otroke. Ko se rodijo, jih takoj izroče v državne zavode. Starši jih smejo le od časa do časa obiskati.
Mati je obenem »oproščena« skrbi, da skuha možu kosilo in večerjo ter mu opere perilo. Skupni obedi so v »ljudskih kuhinjah«, perilo se pere v občinskih perilnicah.
Kar je Mao vpeljal, je, razume se, protinaravno, zakaj celo živali čutijo potrebo po skupnosti roditeljev in mladičev, ne pa človek! In ikar je proti človeški prirodi ho prej ali slej propadlo.
Prebivalci na Taivanu so o vseh teh rečeh seve dobro poučeni in se zato ne morejo navduševati za razmere na Kitajskem. Prav nič jih ne mika, da bi se vključili v državo Mao Tse Tunga in njene muke. To posebno zavoljo tega, ker so se medtem razmere na For-moz.i pod vplivom Amerikaneev močno zboljšale.
GOSPODARJI NA SVOJI ZEMLJI
Ko je ('ang Kaj Šek bil poražen ter se s 500 tisoč vojaki in poldrugim milijonom političnih beguncev umaknil na otok Taivan, domače prebivalstvo ni bilo posebno navdušeno.
NOVICE Z
NE OROŽJE, AMPAK PRAVIČNOST
Janez XXIII. je v svojem prvem govoru po radiu pozval človeštvo, ravno tako kristjane kot nekristjane, naj narede vse, da se ohrani svetovni mir.
Poglavarje držav je opomnil, naj obrnejo svoje poglede na narode, ki so jim poverjeni, ter poslušajo njihov glas. Kaj hočejo in prosijo od vas?
Od vas ne zahtevajo tistega strašnega orožja, katerega je ustvarila naša doba m ki lahko povzroči bratomorno klanje in splošen propad, marveč mir. Mir, v katerem bi mogla človeška družina svobodno živeti, se razvijati in uspevati.
Narodi hočejo pravičnost, katera naj že enkrat določi medsebojne pravice in dolžnosti družbenih razredov v duhu enakopravnosti. Ljudstva zahtevajo mir in slogo, iz katere edino lahko izhaja resnična blaginja.
Zanimivo je, da so izjave Janeza XXIII. javno pohvalili tudi v Moskvi. Ko gre za svetovni mir, so poudarili, ni važno, ali je kdo katoličan ali nekatoličan, temveč se človeški rod deli samo v dve skupini ljudi: v take, ki so dobre, in take, ki so slabe volje.
EISENHOWERJEV PORAZ
Prebivalstvo Združenih držav je imelo 4. novembra volitve v parlament ter si izbralo obenem guvernerje v posameznih zveznih republ ikab.
Eisenli4lwerjeva republikanska stranka je bila pri lem do 'kosti poražena:	njeni na-
sprotniki, Trumanovi demokrati, so si izvo-jevali znatno večino ravno tako v senatu kot poslanski zbornici, tako da so- :postta 1 i vodilna sila v držaivi. Demokrati so si priborili ludi večino guvernerjev, in sicer 24, republikanci pa le 8.
Eisenhower sam je seve ostal, zakaj volitve predsednika bodo po zakonu šele 1. 1960. Vladati bo le moral medtem z večino nasprotnikov v obeh zbornicah parlamenta, česar se pa Eisenhower ne mnogo straši, ker je na to že navajen in sta obe stranki v osnovnih vprašanjih zunanje politike več ali manj edini.
Vzroki silnega poraza so različni: nezadovoljnost kmetovalcev zaradi krize v poljedelstvu, kjer ne vedo, kam s preobilnimi pridelki, predvsem pa nerodnost zunanjega ministra Dullcsa, kateremu očitajo, da je v sporu s komunisti zavoljo Taivana bil neprožen in preoster, tako da je spravil Ameriko par-krat na rob vojne.
Volitve vsekakor dokazujejo, da Eisenho-vverjeva priljubljenost pada.
Edini uspeh, ki so ga republikanci dosegli, je bil v državi New Yorku, kjer je 'bil izbran za guvernerja znani republikanski milijarder Nelson Rockefeller, nova zvezda na političnem nebu Amerike.
Zdi se pa, da bo prihodnji predsednik države demokrat. Eisenhower se bo umaknil.
SE NE MOREJO ZEDINIT!
Zastopniki zapada in vzhoda obravnavajo v Ženevi že skoro teden dni vprašanje, ali bi se ne mogel skleniti med velesilami
SVETA
sporazum o prenehanju atomskih razstreljevanj.
Razlika v mišljenju je tolika, da sestanek ne more nikamor naprej. Rusi zahtevajo v prvi vrsti, naj se jedrski poskusi ne u-stavijo samo za eno daljšo dobo, sicer da nima smisla se sploh pogajati.
Zapadnjakom leži pa na duši zlasti nadzorstvo in jamstvo, da se razstreljevanja ne bodo kljub dogovoru opravljala skrivaj. V ta namen naj bi se po raznih delih zemlje namestilo 160 do 170 znanstvenih opa-zovališč s številnimi strokovnjaki, ki bi imeli pravico pretakniti sleherni kot na svetu, da odkrijejo, ali se kje vendarle ne nadaljujejo poskusi.
Tako nadzorstvo pa Rusom posebno ne diši, ker se boje tujih vojaških ogleduhov.
In tako so pogajanja v Švici obtičala. Ljudstva postajajo pa nestrpna in se začenjajo jeziti na mogočneže tega sveta. Ker so se jedrski poskusi medtem zelo namnožili: 1. 1946 sta bili vsega le 2 razstrelitvi, v tem letu pa že 58, kar čedalje bolj ogroža zdravje človeštva.
ZATIRANJE SLOVENCEV
Krivični odlok deželnega glavarja Wede-niga proti obveznemu učenju slovenščine in nemščine na mešanem ozemlju Koroške še vedno napolnjuje z globokim ogorčenjem vse Slovence in Jugoslovane, kjerkoli prebivajo.
Posebno jih navdaja z jezo, ko berejo, kakšnih sredstev se nemški nacionalisti poslužujejo, da bi slovenske starše pripravili do tega-, da izbrišejo svoje otroke iz slovenskega) pouka. V Kapli na Dravi, Šentjanžu, Bistrici in drugod so državni nameščenci, med njimi orožniki, grozili Slovencem, da bodo izgnani iz Avsitrije, kot se je godilo pod Hitlerjem, če ne podpišejo prošnje za izbris dece. Delavcem so pretili z odpustom iz služb.
In tako se je zgodilo, da se je le 17 odstotkov slovenskih staršev upalo obdržati svojo deco v dvojezičnih šolali.
Predstavnika obeli slovenskih političnih organizacij dr. Tiscbler in dr. Zvvitter sta proti tolikemu nasilju protestirala naravnost pri predsedniku republike dr. Seharfu na Dunaju. Prosila sta za sprejem, da mu v imenu složne narodne manjšine izročita utemeljeno spomenico.
Zoper zatiranje 'koroških Slovencev je izročila na Dunaju protest tudi jugoslovanska vlada, ki je te dni protest obnovila. Za to ima pravico in dolžnost kot sopodpisnica mirovne pogodbe z Avstrijo.
NAPAKE SE MAŠČUJEJO
Ko je Naserjev odposlanec Hakim Amer pred kratkim obiskal Moskvo, je Hruščev izjavil, da bo Rusija dala Egiptu 60 milijard lir podpore za gradnjo jezu pri As-uanu ob Nilu.
Amerikanci so bili že 1. 1956 obljubili Naserju dvakrat tako visoko posojilo, s katerim je hotel speljati po puščavskih krajih namakalne naprave, tako da bi dežela postala rodovitna in nudila dovolj hrane prebivalstvu.
Tedaj so pa zapadnjaki posojilo naenkrat odpovedali.
Naser se ^e razočaran obrnil za pomoč na Moskvo, ki je, kot vemo, v dveh letih močno izrinila politični in gospodarski vpliv zapadne demokracije na vzhodnem Sredozemlju.
Na zahodu danes vsi priznavajo, da so
1.	1956 vodili zgrešeno politiko.
OPOMIN IZ MOSKVE
Preteklo soboto je sovjetska vlada izročila italijanskemu veleposlaniku v Moskvi pismo za Rim, v katerem Rusija svari Italijo, naj ne gradi na svojem ozemlju odstrelišč Za ameriške rakete vzorca Jupiter in Thor, na katere se lahko pritrde tudi atomske glave.
Tak ukrep ogroža po mnenju Kremlja »mir v Evropi in pomeni v prvi vrsti nevarnost za samo Italijo«.
Sosedne dežele, ki jim Italija preti, se bodo morale braniti in pripraviti, da ob priložnosti »namerijo odločilen udarec« na pokrajine, v katerih leže odstrelišča«.
NA DNO
Znani raziskovalec moTja Švicar Piccard se pripravlja, da se pedesetič potopi na dno oceanov. S čolnom Trieste se je že lani spustil blizu Neaplja v globino 3.700 metrov, sedaj se pa namerava pogrezniti ob kalifornijski obali v Ameriki 12 tisoč metrov globoko in tam nadaljevati svoja znanstvena raziskovanja.
KUHINJA BODOČNOSTI
Okrog 1. 2000 bodo gospodinje imele dosti manj dela kot dandanašnji. Skoro ves trud bodo nadomestile elektronske priprave. Ljudje bodo kuhali im pekli z infrardečimi žarki, v hipu bo zavrel lonec vode, v pair minutah bo spečena pečenka.
Posebne naprave bodo ogrevale pode in stene, tako da bodo peči nepotrebne. Celo vrata se bodo sama od sebe odpirala. Dovolj bo izreči določeno besedo in vkl jučil- se bo poseben tok za odpiranje. Edina nevarnost bo, da kdo pozabi čudežno besedo in ostanejo vrata zaprta.
ČRNI PREROK
Na Japonskem živi budistični svečenik Scia-man Lal, ki prerokuje, da bo februarja 1. 1961 izbruhnila atomska vojna. Nad polovico človeštva bo že v začetku vojne pomrlo. Duhovnik, ki je tudi politik, trdno veruje v svoje prerokbe, vendar upamo, da se mož debelo vara.
EDINA KOVAČIČA V Dolenji Dobravi pri Ljubljani kuje podkve edini kovač Slovenije, ki nosi krilo. To je brhka sedemnajstletna Micka Lamprehto-va. Prav pogumno pribija podkve še tako nemirnim konjem. Do poklica je prišla po naključju. Oče sedemčlanske družine ni dobil vajenca, ker se mladi svet raje ozira po lahkem delu. Zato je kovač izučil kar svojo naislarejšo hčerko.
PROIZVODNJA ČEVLJEV
Zadnja leta je Italija postala ena prvih dežel za izdelovanje luksuznih čevljev. Središče te industrije je Vigevano v Padanski niž,ini. V prvi polovici tega leta je Italija izi vozila nad 6 milijonov parov čevljev. Prodaja čedalje bolj narašča in z njo tudi cene, posebno še letos, ko so v Vigevanu narekovali novo modo: ženski čevlji bodo brez pet in z nekimi vzmetmi, moški pa bodo namesto konice imeli kot nekoč spet bunko na pr-
Manzano spet i
"V S v .	,	t	.	.
Pred prizivnim sodiščem v Trstu se je v sredo pričela razprava proti časnikarju iz Vidma Arturu Manzanu ter urednikoma listov Friuli Liberale in Arena di Pola. Arturo Manzano je, kot smo že večkrat poročali, napisal članek, v katerem je nesramno obrekoval g. Angela Kračino, župnika iz št. Lenarta v Beneški Sloveniji. Med drugim je trdil, da je g. Angel Kra-čina vodja »skupine jugoslovanskih aktivistov, ki že več let odkrito deluje za priključitev Nadiških dolin k Jugoslaviji.«; članek je izšel v Friuli Liberale in Areni di Pola.
Zaradi tolikšnega obrekovanja je videmsko sodišče na zahtevo g. Kračine dne 25. januarja t.l. obtožence pogojno obsodilo na 5 mesecev zapora in plačilo sodnih stroškov.
Proti obsodbi so časnikarji vložili priziv Iti tako je zadeva prišla pred tržaško sodišče. V začetku razprave je predsednik dr. Nardi povabil g. Kračino in obtožence, naj spor skušajo prijateljsko poravnati, češ da so se politične razmere v Beneški Sloveniji v zadnjem času spremenile, da živimo v dobi splošnega pomirjenja in da je zato treba krivice odpuščati.
G. Kračina je izjavil, da se strinja s predsednikovimi lepimi besedami, a zahte-
Po svetu
ŠVICA — Najhitrejša švicarska stenografka' se imenuje Paula Aeschbach. V eni minuti ji je uspelo spisati 409 zlogov.
ŠVEDSKA — V Jonkopingu se je pripetil zelo redek dogodek. Neki kmet je opazil, kako se na njegovem travniku pase 5 krav, o katerih ni vedel, čigave so. Nekaj časa je gledal in naposled prijavil stvar policiji. Ta je odločila takole: če se v enem letu ne javi gospodar, postanejo krave kmetova lastnina. PREPOVED V BELGIJI — Prometna policija je zabranila parom, da se skupno vozijo na motornih kolesih. Za vozačem odslej torej ne sme več sedeti žena ali dekle. Prepoved so izdali, da bi s tem znižali število nesreč na cestah.
ANGLIJA — V Londonu je odprl novo slikarsko šolo gospod Ray Burness. Njegova posebnost je v tem, da uporablja čisto drugačne barve kot drugi umetniki, tako kokosovo mleko, čebulni sok, marmelado in podobno.
Svoje barve kupuje Burness v prodajalnah za jestvine in zelenjave.
NEMČIJA — V Berlinu je nekdo razstavil kolo, ki je obenem motorni čoln za malega človeka. Na obe kolesi sta pritrjeni dve gu mijasti blazini, ki ju lahko napolnimo z zrakom in pričvrstimo s pomočjo aluminijastih palic. S preprosto pripravo se vrtenje prenese od zadnjega kolesa na vijak v vodi in čoln zaplove. Cenena in praktična iznajdba !
DANSKA — Učitelji so spoznali, da televizija1 slabo vpliva na učence. Zato so toplo priporočili staršem, naj zvečer otroke spravijo od sprejemnikov čimprej v posteljo. Ker so šo larji kasno prisostvovali televizijskim oddajam, se je namreč dogajalo, da so sredi dopoldanskega pouka — zaspali.
ia zatožni klopi
va, da se gonja proti njemu preneha, kar pa je mogoče doseči le, če sodni postopek gre do kraja.
Manzano je priznal, da je v članku pretiraval. G. Kračini je pripravljen jamčiti, da ga bo odslej spoštoval. Obenem je globoko obžaloval, da je sploh prišlo do tolikšnega spora.
Da se doseže morebiten sporazum, je predsednik prekinil razpravo. V nadaljevanju so branilci izjavili, da so obtoženci tudi voljni plačati sodne stroške in odškodnino tožitelju. Predsednik in ostali sodniki so nato začeli nagovarjati g. Kračino, naj tožbo umakne, češ da so se Manzano in tovariša priznali za krive in da so že tako bili nekrat obsojeni. Zaveda naj se nadalje, da smo v obmejnih krajih, kjer morata enkrat zavladati medsebojno spoštovanje in mir.
G. Kračina se je sodnikom spet zahvalil za lepe besede, a pristavil, da ima z Man-zanom mnogo slabih izkušenj in zato ne more tožbe umakniti. Na predlog branilcev in v sporazumu z g. Kračino se bo razprava nadaljevala 10. decembra.
o—
ZEMLJA V MUZEJU
V dunajski državni knjižnici hranijo največjo zbirko zemeljskih obel. V njej kažejo posnetek prvega globusa, ki ga je izdelal 1. 1492 Martin Behain. Drugega je naredil flamski bakrorezec Mercalor 1. 1541.
V muzeju vidiš tudi oblo s premerom 4 metrov, v katerem ima prostora 30 oseb, poleg nje se pa blesti najmanjši globus v velikosti oreha, ki je vrezan v srebro.
Zanimivo si je ogledovati, kako si je človek v dobi stoletij predstavljal površino zemlje.
SPET LAŽEN ZDRAVNIK
V mestu Aosti je 8 let opravljal posle občinskega zdravnika prijazni in priljubljeni Attiiio Franchini. Ko mu je železarna Cogne hotela pred kratkim poveriti mesto zdravstvenega vodje vseh svojih obratov, so pa odkrili, da mož sploh ni zdravnik, temveč študent brez izpitov.
Namesto da bi bil povišan, bo moral na zatožno klop.
Rdeča Kitajska v no
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ker je Šek držal tudi tu 7. veleposestniki, so se mu kmetje uprli. Punt je bil sicer v krvi zadušen, toda Amerikanci so vendar prisilili Seka, da izvede agrarno preosnovo, po kateri so kmetje postali lastniki zemlje, ki jo obdelujejo.
Pod vplivom Amerikancev je gospodarsko življenje na Formozi sploh močno napredovalo: otok proizvaja danes trikrat več riža kot 1. 1945, električna struja se je od tedaj popetorila, v deželi so nastale mnoge tovarne cenenih umetnih gnojil in raznih življenjskih potrebščin.
Prebivalstvo na Taivauu živi danes bolje in udobneje kot katerokoli drugo ljudstvo v Aziji razen na Japonskem in v Siamu.
Najvažnejša pridobitev pa je, da so kmetje postali svobodni in neodvisni lastniki zemlje, medtem ko so njihovi kitajski tova-
QliiitMbti [9'tfifribvh
Kdo se ne spominja glinastega prašička ali podobnega »Šparovca«, kamor je v mladih letih spuščal prihranjene novce?
Zadnji dan oktobra smo po vsem svetu obhajali mednarodni dan varčevanja, ki je bil določen na mednarodnem kongresu 1. 1888. Zato se ob tej priložnosti spomnimo, kako je šel razvoj od glinastega prašička do vlog v posojilnicah.
Posode za hranjenje so vpeljali že v 7. stoletju pr. Kr., ko so začeli v Lidiji v Mali Aziji kovati denar. Verniki, ki so dotlej polagali na žrtvenike pridelke ali živinčeta, so zdaj začeli nosili y templje denar. Kakor daines se pa tudi v starih časih dolgoprsteži niso sramovali izmikati denarja iz svetišč. Zato so svečeniki ukazali izvotliti kamne ali hlod e in verniki so skozi ozko špranjo' spuščali denar vanje.
Šparovček je bil tu! Polagoma so se tudi trgovci navadili hraniti denar in dragocenosti v takih kamenitih shrambah, ki so jih imenovali thesauros ali zakladnice.
V srednjeveških cerkvah s'o postavljali ka-menite puščice za nabiranje miloščine. Papež Inocenc III. je 1. 1199 kril stroške za križarsko vojno iz nalašč za to postavljenih puščic. Posebne kamenite ali lesene skrinjice so se zlasti v dobi rokodelskih cehov razširile po vsej Evropi. Cehovske skrinje za denar so bile izdelane po vseh umetniških pravilih. Iz njih so podpirali reveže, vdove in cerkve.
Splošno vlaganje novcev v šparovčke pa se je začelo sele v 15. stoletju na Francoskem. Posodice so izdelovali iz žgane gline. Prvotno so imele obliko ženskih prsi, ki so bile znak rodovitnosti; pozneje so se pojavile podobe raznih živali, najraje prašička; menda zato, ker je ta domača žival najbolj razširjena in rejena.
Današnji šparovčki imajo vse drugačne oblike. Na bankah se dobe male, kovane skrinjice, kamor se vlagajo kovanci, ključek .pa hranijo na banki. Tako si marsikdo že v mladih letih prihrani čedno vsotico, če drugega ne, si pa vsaj prisvoji smisel za varčevanje in zavest, da če ni vinarja, ni goldinarja-
 	  O	_
vi socialni revoluciji
riši spet navadni najemniki in koloni. Ko Taivanei vidijo, kako Mao poleg tega uničuje njihovo družinsko življenje ter spreminja kmete v mobilizirane vojake brez sleherne svobode in pravice, je jasno, da nočejo nič slišali o priključitvi h komunistični Kitajski.
S Čang Kaj Šek o m pa tudi niso zadovoljni, kajti njegova vladavina je navadna vojaška diktatura, v kateri ljudstvo nima nobeirc Kesede. Vsa oblast je v rokah politične policije, ki jo vodi 52- letni Šekov starejši sin Čang-Čing Kuo. Razen tega so Šekovi ljudje grabežljivi in podkupljivi.
Če bi prebivalstvo Taivana moglo danes svobodno' odločati o svoji bodočnosti, bi ravno tako odločno odklonilo priklopitev k rdeči Kitajski kot vladavino Čang Kaj Seka. Pri ljudskem glasovanju bi se prav gotovo odločilo za popolno samostojnost ter prosilo Ameriko ali pa Združene narode, da se zaščiti njegova neodvisnost.
Utirila tfeoku u b pomiu
NOVI MESTNI SVET
Prva seja novoizvoljenega občinskega sveta bo v torek, 11. t.m. Medtem se nadaljujejo pogajanja med demokristjani, republikanci in socialnimi demokrati za sestavo občinskega odbora ter izvolitev župana. Ker so socialni demokrati odločno odbili kakršnokoli sodelovanje z liberalci, bo Kršč. demokracija verjetno skušala sestaviti skupno vlado z republikanci, za katero naj bi glasovali tudi socialni demokrati, ne da bi sprejeli katerokoli mesto v odboru.
Za novega župana in odbor bo torej glasovalo 29 svetovalcev, kar je še vedno manjšina, kajti za uspešno vladanje je potrebnih najmanj 31 glasov.
POKRAJINSKI SVET
Na seji tržaškega pokrajinskega sveta, ki je bila v četrtek prejšnjega tedna, je predsednik prof. Gregoretti sporočil, da je osnutek statuta za novo deželo Furlanijo-Julijsko krajino že bil dostavljen vladi in raznim poslancem. Obenem je predsednik izrazil zaskrbljenost, ker so iz Rima dospele vesti, po katerih naj bi vlada pripravila svoj statut, ki pa za novo deželo ne predvideva nobene zakonodajne in gospodarske avtonomije.
Izjave prof. Gregorettija je potrdil demo-kristjanski prvak Degano, ki je pristavil, da hoče vlada spremeniti avtonomno deželo le v nekakšen »zemljepisni pojem«. Predsednik je svetu sporočil, da pojde takoj v Rim, kjer bo ministrom obrazložil statut, ki ga predlaga tržaška pokrajina. Pristavil je obenem, da je treba odkloniti avtonomijo, ki bi bila »v zasmeh prebivalstvu« .
Gre, kot vidimo,. za hude pritožbe de-mokristjanskih prvakov, ki so prav gotovo povsem upravičene. Da je vlada res pripravila svoj osnutek statuta, so te dni potrdili italijanski listi. O njem se pa samo to ve, da predvideva ustanovitev nove pokrajine Pordenone in nič drugega.
Pri tem ne smemo pozabiti, da se demokristjani iz Vidma krčevito upirajo, da bi Trst bil glavno mesto dežele ter da bi Tržaško ozemlje imelo posebne gospodarske ugodnosti in tudi precejšnjo zakonodajno avtonomijo. Ker imajo Furlani v Rimu mnogo več zastopnikov kot Tržačani, je jasno, da vlada ne more podcenjevati njihovih zahtev.
Za tržaške razmere je zlasti zanimivo pisanje Piccola z dne 4. t.m., po katerem bi statut nove dežele nikakor ne smel predvidevati dvojezičnosti in proste cone.
NABREŽINA
Dr. Palamara obiskal naše obrežje
Konec prejšnjega tedna je generalni vladni komisar Palamara obiskal slikovito obrežje v bližini nabrežinskega in sveto-kriškega portiča. V tem predelu nameravajo namreč nekatera podjetja zgraditi vrsto fpšic, ki jih bodo nato poleti oddajali v najem zasebnikom. Dr. Palamara si je o-gledal tamkašnja zemljišča, da se prepriča, ali jih je res mogoče izkoristiti v tuj-skoprometne namene. Načrt podjetnikov krepko podpira Ustanova za tujski pro-
I met v Trstu, ki je že naprosila državna ! oblastva za prispevek, s katerim naj se. ! na več mestih zgradijo ceste, napelje vodovod ter električna luč do obale.
Zdi se, da je generalni komisar za sedaj le odločil, naj ustanova Selad zgradi pot z glavne obmorske ceste do nabrežinskega portiča. Pri tem želimo opozoriti oblastva, naj se pri gradnji poti upoštevajo tudi koristi nabrežinskih vinogradnikov. Pot je namreč treba zgraditi tako, da ne bodo imeli kmetovalci po nepotrebnem prevelike škode. Zemljišče, koder pojde nova cesta, je treba posestnikom obenem pošteno plačati.
Proti otroški ohromelosti
V zdravniških ambulantah občine Devin-Nabrežina se v kratkem prične cepljenje otrok proti ohromelosti ali poliomielitisu. Cepijo se lahko vsi otroci od 6 mesecev do 3 let. Županstvo sporoča, da je cepljenje brezplačno in ni obvezno.
Dan in ura cepljenja v posameznih ambulantah bosta pravočasno javljena na razglasnih deskah in med obvestili pri nedeljskih sv. mašah.
O novem vrtcu
Nabrežinske matere se pritožujejo, ker se v otroškem vrtcu ni še pričel pouk. Na županstvu smo zvedeli, da se to ni zgodilo zato, ker je novo šolsko poslopje še vedno brez vode. Zatrdili pa so nam, da so delavci Acegata v četrtek končno pričeli kopati jarek za vodovod in da bodo dela v nekaj dneh zaključena.
če se pa novi vrtec zaradi nepredvidenih ovir ne bo mogel v kratkem otvoriti, je občina sklenila, naj se pouk prične kar v starem poslopju.
ŠKEDENJ
Smrt Antona Trebča
Prešnji petek je v tržaški bolnišnici nepričakovano umrl 73-letni domačin Anton Trebeč. Pokojnik je dan pred smrtjo nesrečno padel z lestve, medtem ko je pleskal neko stanovanje na stari istrski cesti. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu ugotovili lažje poškodbe na več delih telesa, ki pa so bile za njegovo zdravje usodne.
S smrtjo Antona Trebča smo zgubili poslednjega predstavnika tistega pokolenja tržaških Slovencev, ki so se pred prvo svetovno vojno in do nastopa fašizma živahno udejstvovali v slovenskih telovadnih društvih ter v tem športu dosegli zavidljive uspehe. Pokojnik je bil navdušen športnik in je dolgo let vodil najrazličnejša slovenska športna društva v mestu in v okolici. Za časa fašizma je moral zapustiti rodne kraje in je živel v Ljubljani, kjer so ga med vojno zaprli ter odpeljali v internacijo.
Naj zaslužnemu slovenskemu športniku sveti večna luč! Užaloščeni družini in sorodnikom izrekamo globoko sožalje.
SEGNI V TRSTU
V ponedeljek je bila na Velikem trgu v Trstu slovesna proslava 40-letnice zmage Italije nad avstro-ogrskimi armadami pri Vittoriu Venetu, katere se je udeležil tudi obrambni minister Antonio Segni.
Živahne razprave med Kmetsko-delavski-mi zvezami in komunisti v našem tisku in na shodih so vzbujale vtis, da se naši kraji vračajo v normalne politične razmere. Mnogi so upali, da se bo Italija in z njo naša domačija počasi pomirila ter da se bo v deželi zakonitost obnovila.
Krmilo države je tedaj imel v rokah izkušeni in bistri Giovanni Giolitti, 78-letni liberalni prvak, o katerem so mnogi bili prepričani, da se mu bo naposled posrečilo vzpostaviti red in mir.
Najprej, so ljudje trdili, je s pomočjo fašistov ukrotil marksistično revolucionarno
13.	Dr.	E.	BESEDNJAK
nevarnost, sedaj pa bo ugnal še Mussolinija, ker ga več ne potrebuje. V borbi proti fašistom se bo, če treba, opiral na socialiste.
Toda ti računi se niso obnesli, pravi vihar se je Italiji šele bližal. Stari lisjak se je ulovil v lastne zanke. Njegova makijavelisti-čna politika je prinesla državi konec demokracije in uklenila ljudstvo v 21-letno suž-nost.
RAZPADANJE LIBERALNE DRŽAVE
Giolitti je hotel biti zvit in dajal fašistom očitno potuho. Dovoljeval jim je, da se proti vsem zakonskim predpisom oborožujejo s samokresi in bombami, da drve s tovorniki na kazenske pohode, pretepajo nasprotnike, požigajo njihove družbene sedeže ter sploh delajo z njimi, kar se jim zljubi.
Denar za nasilstva so prejemali fašisti od kapitalistov in veleposestnikov, policija je pa imela nalog, da ničesar ne vidi in v primeru potrebe fašistom še pomaga,
Najhujše pri tem pa je, da je črnosrajčnike čestokrat podprlo tudi vojaštvo. Tako so Slovenci med požigom Narodnega doma ali Balkana v Trstu na lastne oči gledali, kako so fašisti nosili golide bencina iz sosedne — vojašnice.
Ko je Giolitti menil, da je fašističnega divjanja dovolj in hotel nasilstva ustaviti, je bilo že prepozno. Ves državni ustroj je bil moralno že razžrt in do temeljev razmajan.
Policisti in uradniki, mali in veliki, so se bili že navadili na protizakonitost, ki jim je prešla v kri, in ubogali so odslej le Mussolinija in njegove pribočnike. Pred črnimi srajcami so se do tal klanjali prefekti in kvestorji.
SRBSKA ČITALNICA V TRSTU
Da nekoliko očrtam razmere, v katerih smo tedaj Slovenci in Jugoslovani živeli v našem mestu, hočem rešiti pozabe dogodek, ki se je pripetil 27.jan. 1921 v prostorih Srbske čitalnice v Trstu ob kanalu Sv. Antona Novega.
Pravoslavni Srbi iz mesta so imeli poleg, svoje cerkve starodavno proslavo sv. Save z zabavo, na katero je imelo pristop le omejeno število gostov. Slo je za povsem mirne, izvečine premožne družine, kot so lastniki parobrodnih družb Tripkovič in slični.
Ko je bil proti 11. uri zvečer pri kraju verski spored in so se gostje pripravljali na; prosto zabavo, je prihrumela skupina fašistov v dvorano, kjer je bilo zlasti mnogo gospa.
OBČINSKI SVET
Na zadnji seji mestnega sveta, ki je bila prejšnjo sredo, je župan dr. Bernardis z izbranimi besedami najprej izrazil veliko veselje goriškega meščanstva, da je bil za novega papeža izvoljen beneški patriarh Angel Roncallii.
Župan je nato odgovoril komunistu Batti-ju, ki ga je bil vprašal, ali je res, da določenemu številu delavcev in uradnikov v livarni Safog grozi nevarnost, da bodoi odpuščeni z dela. Dr. Bernardis je dejal, da ni nobenih razlogov za hudo' zaskrbljenost. V tej zadevi se ne pričakujejo druge novosti kot tiste, ki so že znane iz nedavnega poročila poslanca Martine, o čemer smo v listu pred kratkim poročali.
Slovenskemu svetovalcu Rudiju Bratužu, ki je občinskemu svetu raztolmačil splošno nezadovoljstvo s podjetjem za izterjevanje užitnine B ozz i ni - G i<) n chett i, je župan izjavil, da so mu pritožbe raznih skupin davkoplačevalcev znane. Do 10. novembra bo v tej zadevi padla neka odločitev.
Daljša razprava je nastala zaradi novega pravilnika o upravi proste cone. Uvodno poročilo je podal podžupan dr. Poterzio, ki je zlasti ugotovil, da je prosta cona namenjena le mestu in ne vsej pokrajini. Uvedena je bila zaradi izrednega položaja Gorice v povojni dobi; njen cilj je bil, da se ohranijo razna industrijska podjetja, ter privabijo še druga, da se tako vsaj omili brezposelnost. Ta cilj se je dejansko uresničil; to mora priznati vsak meščan, ki je dobre volje. Da svojo tr-.ditev podkrepi, je dr. Poterzio med drugim ugotovil, da je Gorica leta 1949 potrošila le 111 tisoč kWh električnega toka, leta 1957 pa 2 milijona 601 tisoč 573 kWh. Prosta cona ima tudi zaslugo, da se je okretni a podgorska predilnica, največje industrijsko' podjetje v našem mestu, ter da se je uravnovesil občinski proračun, ki je postal aktiven. Poročevalec je še poudaril, da je bilo v letu 1954 brezposelnih 13.390, v 1. 1957 pa je padlo na 7.355.
Nato je dr. Poterzio izrabil zadovoljstvo, da so zakon o prosti coni podaljšali za 9 let.
Upravni odbor je pripravil in predložil ‘v razpravo in morebitno izpopolnitev novi pravilnik o prosti coni. Obravnava pa> je odorr'-la, ker je svet moral rešiti še nekaj drugih nujnih zadev. O pravilniku bodo sklepali ta teden.
Svet je nato odobril 25-milijorisko posojilo za nakup jezuitskega zemljišča v ulici Diaz 20, ki ga občina potrebuje za šole. Nadalje so občinski očetje izvolili šest članov in;: prav toliko namestnikov v novo •volilno komisijo za leti 1958-60. Med namestniki je tudi Svetovalec Rudi Bratuž. Komunist Po-letto je zatem govoril o> livarni Safog ter dejal, da delavstvu in uradništvu tovarne še Vedno grozi odpust z dela. Pri tein ugotavljamo, da komunistični svetovalci tako v mestnem kot v pokrajinskem svetu vedno nastopajo' kot goreči zagovorniki delavstva, zastopniki krščanske demokracije pa jim vedno odgovarjajo, da bo vsa zadeva za delavstvo ugodno rešena. Tako sta tudi na te i seji zatrjevala dr. Bernardis in voditelj krščansko- demokratske skupine svetovalec Coeciani.
V NEPRAVEM TRENUTKU
Niso še odbnneli zvonovi, ki so oznanili vsemu širnemu katoliškemu svetu veliko veselje, da imamo novega papeža Janeza XXIII., ko je globoka žalost zagrnila srca slovenskih goriških vernikov in jih obenem napolnila s sveto jezo. Mladi travniški gospod župnik je namreč kratkomalo ukinil starodavno slovensko sv. mašo ob 6. uri in prav tako starodavni slovenski blagoslov ob 15. uri. Obenem je prepovedal orglanje na koru gospodičnama Lojzki Bratuž in Pavli Komel. Mlademu travniškemu župniku so na stežaj odprta vrata pri državnih in cerkvenih oblast-vih. Zato se ne čudimo, da je dosegel od njih, da ie bil .'»začasno«, kakor je bilo javljeno slovenskim vernikom v cerkvi sv. Ignacija, premeščen dosedanji slovenski travniški kaplan gospod Mazora. Obenem je bil g. Mazora odstavljen ludi kot veroučitelj na slovenski osnovni šoli. To se je zgodilo, kakor sedaj vidimo zalo, da je mogel travniški italijanski župnik brezskrbneje izvesti svoje zahrbtne in /v:'iačne načrte proti nad 100 let starim slovenskim jezikovnim: pravicam v Travniški cerkvi. Gospod Miazora je namreč kot lev branil jezikovne pravice svojega naroda v cerkvi. Zato so ga najbrž premestili v Podgoro, kjer nadomešča bolnega podgorskega župnika gospod« Špacapana. To dejanje so globoko obžalovali vsi slovenski listi, ki iih goriški slovenski verniki berejo.
Vrata svetne in cerkvene oblasti se mlademu travniškemu župniku sicer na široko odpirajo, a za vse čase si ie zaprl s svojimi nekršča.nskimi ukrepi vrata, ki vodijo do src njegovih slovenskih vernikov.
IZ ŠTANDREŽA
V nedeljo popoldne smo ob veliki udeležbi vaščanov, meščanov in okoličanov pokopali 58-lelnega domačina Jožefa Makuca, trgovca s sadjem in povrtnino. Pokojnik je bil od vseh spoštovan in pri vseh priljub-lien, saj je bil velik poštenjak in zaveden Slovenec. Domači pevski zbor mu je pod Vodstvom pevovodje Franceta Lupina zapel mel hišo žalosti in na grobu dve prelepi ža-lostinki. Blagemu pokojniku naj sveti večna luč. Njegovi ženi in otrokom izrekamo globoko sožalje.
SMRT ZNANE GROFICE
V sredo prejšnjega tedna so pokopali v domači kapelici na Cingrofu v Gorici grofico Olgo Coronini, ki je z družino več desgj-letij živela v gradu v Lokah pri Kromberku. Blaga pokojnica je dočakala častitljivo starost 90 let. Kromberško slovensko prebivalstvo ;e gojilo do pokojnice in vse njene družine veliko spoštovanje in tudi njena družina se je med slovenskim, prebivalstvom, prav dobro počutila. Rajna irrofica je bila velika d'obrrfl|ni-oa krofmberškiii revnih družim in tamkajšnje župnijske cerkve. Veliko prijateljstvo je izkazovala zlasti dolgoletnemu' župniku in glasbeniku Vinku Vodopivcu. Njenega pogreba se je udeležil tudi sedanji kromberški župnik z nekaterimi družinami.
Naj plemeniti pokojnici sveti večna luč in dobri Stvarnik naj ji bogato poplača vse dobrote, ki jih je storila slovenskim ljudem. Njunim trem ofrokom, posebno še njeni hčeri gdč. Nikoleti, izrekamo globoko in iskreno sožalje.
l/irgilu Šncku v spomin
(Nadaljevanje s 4. strani)
Preden je mogel kdo posredovati, so nasilneži planili v ospredje, kjer je ob zidu slonela na visokem podstavku lepo okrašena cerkvena slika sv. Save. Med divjim rjovenjem: »Qui siamo in Italia I Non si fanno feste slave!« (Tu smo v Italiii! Slovanske veselice se ne smejo prirejati ! ) so začeli trgati zavese. Eden izmed njih je z oboroženo pestjo treščil v svetnika, da se je vse razsulo po tleh. Drugi junak je zatem s samokresom razbil plinsko žarnico, medtem ko so ostali jeli metati opremo v goste, umikajoče se v ozadje dvorane. Na mah sta bila ves dohod in stopnišče napolnjena s kričečimi fantalini.
Ko so divjaki videli, kako zelo so ženske prestrašene, so se s krikom »Evviva l'lta-lia!« končno oddaljili. Na stopnicah so za slovo še’napisali: »Abbasso i sciavi!«
PRED NOSOM KVESTURE
Glavni razbijači so odnesli vsak nekaj s seboj: eden razbito sliko sv. Save, drugi cerkvene zastavice in preproge, tretji note, ki so jih ukradli s klavirja.
Ravnokar v Trst prispeli diplomatski predstavnik Jugoslavije g. Nešič, ki se je udeležil proslave, je odšel na kvesturo protestirat proti nasilju in nato sta se v dvorani res prikazala dva policista v civilu, da »napravita poizvedek«.
Dogodek sam na sebi se ne zdi bogsiga-vedi kako važen, a je nadvse značilno dokazilo, kako je bilo tedaj z zakonitostjo in z osebno varnostjo državljanov v naših krajih.
Da fašisti pred nosom kvesture vdirajo v tuje prostore, tam streljajo, kradejo in ljudi žalijo ter izzivajo, ‘ni nobenega oblastnika posebno vznemirjalo.
Na kvesturi so se gospodje smehljali, majali z glavo, obljubljali, da bodo »poskrbeli za red», a niso nikdar nobenega fašista prijeli in kaznovali.
Krivci so ostali vselej »neznani«.
Policist, ki je bil poslan na poizvedbo v Srbsko čitalnico, se je na člane društva nekako še hudoval, češ da bi bili tako malo število fašistov lahko sami ven zmetali. Starejši gospodje naj bi si torej zavihali rokave ter se začeli s fašisti pretepati!
LE UVOD V HUJŠA NASILJA
»Tudi to bi lahko storili,« je pripomnil eden izmed Srbov, »toda le če bi tudi mi smeli nositi pri sebi bombe in revolverje.«
In v tem je bila ravno bistvena razlika med fašisti in ostalim prebivalstvom, črnosrajčniki so bili oboroženi, vsi drugi neoboroženi. Kadar je napadeni skušal odbiti silo s silo, je policija vzela navadno v zaščite* napadalce ter razorožila in zaprla napadene. „ Zločinski vdor v Srbsko čitalnico prav gotovo ni bil po volji niti rimski vladi niti krajevnim državnim oblastvom. Saj je med sosednima deželama bila komaj podpisana mirovna pogodba in odgovorni državniki so čutili potrebo, da vsaj za silo nekako ured-i razmere na Jadranu.
Toda razbrzdanost in nasilnost fašistov sta se bili po vsej državi že tako razbohotili, da ju rimska vlada ni mogla več krotiti.
IZ SV. PETRA SLOVENOV
Pred nekaj dnevi smo v italijanskih dnevnikih brali, da bo novi papež Janez XXIII. imenoval za kardinala tudi videmskega nadškofa msgr. Zaffonata. To naj bi se zgodilo, ker naj bi bil msgr. Zaffonato papežev prijatelj, in sicer iz časov, ko je bil sv. oče še patriarh v Benetkah.
Vest je vse zavedne Beneške Slovence neprijetno zadela. Saj smo morali v Novem listu in drugih slovenskih listih ter zlasti še v našem domačem glasilu Matajurju vedno opozarjati sv. stolico in blagopokojnega papeža Pija XII. na prežalostno delovanje videmskega nadškofa v cerkvenem življenju trpeče Beneške Slovenije. Priznati moramo, da smo doživeli od nadškofa veliko razočaranje, ker so bila premnoga dejanja visokega cerkvenega dostojanstvenika v nasprotju s pravicami našega materinega jezika v cerkvah in tuja vsem izročilom in natančnim predpisom katoliškega dušebrižništva. Novi videmski nadškof je imel prelepo priliko, da popravi težko krivico, ki jo je pretrpela naša narodna manjšina y Beneški Sloveniji tedaj, ko je njegov prednik za časa fašizma dopustil vdor fašistične državne oblasti v naše cerkveno življenje. Državna oblastva so tedaj nasilno odstranila iz cerkva našo materinščino. Krivice msgr. Zaffonato žal ni popravil in njegov greh je večji od greha njegovega prednika. Saj je danes cerkvena oblast popolnoma svobodna in absolutna gospodarica v cerkvi. Pač pa je msgr. Zaffonato načrtno nadaljeval nekrščansko raznarodovalno dejavnost svojega prednika. Strupeno sovraštvo in zaničevanje do slovenskega jezika v Beneški Slovehiji se je pod njegovim nadpastirstvom grozotno razširilo in cerkvene razmere so se znatno poslabšale. Prav ob zadnjih njegovih pastirskih obiskih v
naših župnijah se je onemogočila vsaka domača slovenska molitev v cerkvi. Doživeli smo celo, da se je moral vernik izpovedati pred pričo, ki je služila za tolmača.
Prepričani smo, da je sv. stolica natančno poučena o cerkvenih razmerah v naši domačiji; znana ji je tudi velika nevolja vernikov, ki ne morejo prenašati, da se njihova materinščina tako zapostavlja in zaničuje. To dela tuja duhovščina, ki uživa vso zaščito nadškofa Zaffonata. Zaradi njegove zaščite pri strupenem raznarodovanju se tudi mladi tuji duhovniki v naši domačiji sploh nočejo naučiti jezika vernikov.
Kaj naj sodimo spričo teh prežalostnih dejstev o vesti, ki so jo vrgli v javnost videmski nacionalistični krogi? Razume se, da ti krogi želijo le to, da bi novi papež Janez XXIII. z imenovanjem msgr. Zaffonata za kardinala odobril njegovo delovanje v videmski nadškofiji. Če se bo ta napoved izpolnila, smo prepričani, da bi sv. oče ob povišanju videmskega cerkvenega predstojnika mogel odobriti s tem le njegovo nadpastir-sko delovanje v Vittoriu Venetu, nika/kor pa ne njegovega dela v videmski nadškofiji, v kolikor zadeva Beneške Slovence. Če mu sv. oče podeli kardinalski klobuk, kateresra morda zares zasluži kot nadpastir Italijanov, prosimo papeža Janeza, naj pošlje v videmsko škofijo vsaj novega nadpastirja, ki se bo živo zavedal svojih katoliških dolžnosti tudi do slovenskih vernikov. Katoliški škof je n »mireč v vesti dolžan, da z vsemi sredstvi in 'so apostolsko vnetostjo pospešuje tudi narodni razvoj vernikov, ne pa da božjo ustanovo spreminja v raznarodovalnico slovenskega naroda. Predvsem pa naj sv. oče morebitnemu novemu videmskemu nadškofu izrecno naloži dolžnost, da temeljito popravi vse težke krivice, ki sta jih zadnja nadškofa zagrešila
proti Beneškim Slovencem v cerkvenem in verskem življenju. Tako naj bo poslanstvo morebitnega novega nadpastirja v videmski nadškofiji. To bi bilo v blagoslov ne le naše slovenske narodne manjšine v Beneški Sloveniji, marveč tudi vse katoliške Cerkve.
IZ PRAPOTNEGA
Hvale vredno je, da je naša občina najela 30 milijonov lir posojila, s ka erimi ibo' lahko razširila in asfaltirala cesto iz Prapotne-ga v Podrskije. Idrijska dolina, ki je danes nekako zapuščena, bo imela tako vse drugačno lice. Če bodo popravili tudi cesto, ki pelje iz Obroč na Staro goro, bi se Prapotno in vsa Idrijska dolina tudi turistično razvili. Saj bi tedaj Goričani in Tržačani, ki radi in pogosto romajo na Staro goro, raje uporabljali to pot namesto ceste okrog Čedada.
Pred kratkim so našli v reki Idrijci pri Pojanah truplo 31-letnega cestarja Fioren-za Durija iz Prapotnega. Ugotovili so, da je moža pri delu prijela slabost in da je zato padel v vodo. Naj mu sveti večna luč! Sorodnikom izrekamo globoko sožalje.
IZ RAJBLJA
Od 5. do 12. oktobra je bil pri nas sv. misijon, ki smo ga svoj čas v listu napovedali. Pridige bivšega delavskega kaplana gospoda Ermiacore so bile lepe in pomembne. Škoda le, da je bilo v cerkvi zelo malo vernikov, posebno še moških. Od 120 slovenskih družinskih poglavar jev, se jih je udeleževalo samo 15. Isto velja tudi za Nemce, a manj za Italijane. Vzrok temu žalostnemu pojavu je stara verska brezbrižnost rudniškega okolja, a tudi to, da se v pastirovanju omalovažuje materinščina vernikov.
Misijonska običajna procesija je 12. oktobra morala zaradi hudega naliva odpasti in zato smo jo imeli 16. oktobra. Tedaj je bila tudi sv. birma in videmski nadškof je hinnal 25 naših otrok. Po birmi pa je bila proc-sija, ki se je ie udeležilo veliko verni-
k. v.
56
(Usoda Habsburžanov)
R. B.
Rudolfovi nasprotniki so se zbirali okrog nadvojvode Albrehta, ki je hotel cesarjevičev ugled pri ljudstvu spodkopati. Nastavili so mu past, da bi pred javnostjo dokazali zveze med cesarjevičem in liberalnimi dnevniki. Poslali so k njemu nekega afriškega raziskovalca, da ga naprosi za članek o ptičih. Razprava je izšla z debelim Rudolfovim podpisom v omenjenem liberalnem ‘dnevniku. Drugo jutro je cesar že našel na I$salni mizi debelo obrobljeni sinov članek kot dokaz njegovih zvez s protivladno strujo. Vezi med očetom in sinom so se še bolj zrahljale. Mati Elizabeta je vedela za te spletke, a je le od daleč trpela.
»Nikdar ne bom cesar!«
Prestolonaslednik Rudolf je skušal obdržati nekaj ugleda s tem, da je bil priljubljen pri armadi. Preko časnikarja Szepsa je hotel pridobiti zase mnenje častniških krogov. Pisal je o zvišanju oficirskih plač, hodil
kot divizijski poveljnik na Dunaju na kosilo v častniške menze. V drugem članku je Szeps ponavljal Rudolfove misli, da mora biti avstrijski častniški zbor svobodoljuben in vnet za veliko državno idejo, saj je armada zadnja rešiteljica meščanstva in urejenega državnega življenja. Dotlej je vojska bila dostopna le plemstvu, zdai pa naj bo nositelji-ca naprednih idej! Takšna načela so zelo razburjala ministre, posebno Taaffeja, ki je cesarju spretno prišepetaval, kako nevaren da je cesarjevič!
Rudolf pa si ni znal urediti sistema svojih misli in je ostal vedno nezadovoljen idealist in sanjač. Sanjal je celo, da bi si s silo utrl pot do oblasti. Napisal je v tem duhu nepodpisan članek v Wiener Taeblattu. Čeprav je mislil, da o njegovem političnem stremljenju vedo le najožji zaupniki, je cesar vsako jutro našel na pisalni mizi tajna obvestila o sinovem mišljenju in ravnanju. Prepad med obema se je iz dneva v dan poglabljal;
postala sta si tujca, še več — sovražnika. Kako je to bolelo Elizabeto, ki je sina vendarle ljubila, ker ji je bil po značaju soroden!
Rudolf je svoje breme vedno teže prenašal. Ko ie bil že trideset let star, je občutil, da je njegovo življenje prazno in brez delanj. Zazdelo se mu je, da nima v sebi sil, da hi sc takemu brezupnemu življenju uprl. Kdaj bo nastopil svojo dediščino? Oče — cesar mu ne zaupa in ga ne posveča v državne posle niti toliko kot zadnjega kabinetnega tajnika.
»Jaz ne bom nikoli vladal — on mi zato ne bo nikdar nudil možnosti,« je večkrat ponavljal celo v dvornih krogih.
Seveda je cesar kaj kmalu zvedel tudi za take izjave. Nekega dne ie stal prestolonaslednik y družbi dvorjanikov v sprejemni sobani svojega gradu na Ogrskem. Družba je bila razierane volje; tudi Rudolf. Hipoma je utihnil, nato pa je presekal tišino: »Nikdar ne bom cesar avstrijski, pač pa ta, ki tam prihaja.« Prijatelji so se vsi začudeni obrnili in so videli, kako prihaja po stoipni-šeu mladi nadvojvoda Franc Ferdinand. Preroške besede so se skoraj uresničile, saj je Franc Ferdinand res postal po Rudolfovi smrti prestolonaslednik in bi dosegel tudi krono, da ni našel v Sarajevu smrt.
(Dalje)
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Z ltc*l'iui!	lit	lilM)&GZMii&
Te dni se začenja v Trstu in na Goriškem nova slovenska kulturna sezona. O prejšnji smo že nekako na tihem napravili obračun, s katerim ne moremo biti prav zadovoljni. Razni dogodki in neuspehi zadnjega časa so pokazali, da je slovensko kulturno in prosvetno življenje v naših krajih v krizi, ki je morda bolj vsebinska kot organizacijska. Lahko bi celo dejali, da organizacija duši vsebino, ali bolje rečeno, da je zameglila cilj in namen vsega prosvetnega dela med ljudstvom. Zdaj, ko vstopamo v novo sezono, bi morali v tem pogledu razčistiti svoje pojme in si priti na jasno, kaj pravzaprav hočemo s svojim kulturnim delom doseči.
PREVEC PRIVESEK POLITIKE
Prvo spoznanje, ki se mu ni mogoče ogniti pri iskrenem obračunu o našem kulturnem delu v prejšnji in v vseh preteklih povojnih sezonah, je to, da je bilo doslej vse slovensko kulturno delo v naših krajih preveč politično pobarvano. Mnogi so se navadili, da vidijo v kulturi samo privesek ali pravzaprav deklo politike.
Kulturo so podredili strankarskim smernicam in skušali .nadomestiti njen splošno slovenski in človeški značaj s strankarsko frazeologijo. To ni motilo najbolj gorečih strankarskih pristašev, odbilo pa je od tako pobarvanih in usmerjenih kulturnih pobud mnogo ljudi, ki bi bili sicer z veseljem sodelovali. Slovensko kulturno življenje .na*Tržaškem in tudi na Goriškem je zato zadobilo mrzel in pust strankarski značaj in izgubilo vso svojo prisrčnost. Ljudje so se navadili čakati pobud od zgoraj, namesto da bi sami poprijeli. To tudi ni čudno, ker so več kot enkrat doživeli, da so bile njihove pobude in ideje sprejete z .nezaupanjem in predvsem z brezbrižnostjo, češ, kaj pa more priti dobrega od spodaj, če mi »gospodje«, ali če hočete, »ideologi« nismo prišli na isto misel ali ji vsaj botrovali?
Slovensko kulturno življenje v naših krajih je zato postalo tudi siromašnejše. Namesto da bi se razvijalo samo od sebe in v tisoč drobnih pobudah, je zadobilo obliko stroja, ki mu zna streči le nekaj strokovnjakov, a ki se morajo silno truditi, da ga zaženejo v pogon. Vsak hip se v njem nekaj pokvari. Drugi pa čakamo z rokami v žepih in gledamo, kdaj bo vendar ta čudoviti stroj stekel.
VEČ ZAUPANJA V SVOBODNE POBUDE
V Trstu nam ne manjka sposobnih ljudi za kulturno delo. Imamo že lepo število dijaške mladine, visokošolcev in mladih izobražencev, ki so idealno
MLADOST
O, mladost, ti zvezda ubežna, kje že svetiš se v daljavi?
Kot duhteča roža nežna bi venela v rosni travi.
O mladost, ti zarja nade, časa te oblak zakriva; senca staranja tja pade, kjer tvoj žarek ne prebiva!
O mladost, ti pesem mila, zame nimaš ti več jeka!
Srca boš otrok polnila, sanje starega človeka. —
Valentin Polanšek
Valentin Polanšek je koroški pesnik, doma iz Železne Kaple. Po poklicu je učitelj. Uči na novi lepi šoli na Obirskem, v katero zahajajo otroci z gorskih kmetij, tudi po dve uri daleč. Ti otroci imajo srečo, da jih uči učitelj, ki ljubi in obvlada slovensko besedo. V mladosti že skoro ponemčen, se je Valentin Polanšek kot mlad učitelj spet zavedel svojega slovenskega rodu in da spada v slovensko kulturno občestvo, ter je začel v slovenščini dajati izraza svoji pesniški naravi. Star je šele okrog 35 let, a je objavil v celovškem »Tedniku — Koroški kroniki« in v raznih drugih slovertskih koroških publikacijah že zelo veliko svojih pesmi v preprosti, tradicionalni obliki, a prežetih s pristnim, toplim čustvom. Napisal je tudi že obsežno povest.
usmerjeni in bi radi delali, če bi jih znali pritegniti h kulturnemu delu. Seveda pa ta mladina noče biti več samo vojska, ki bi ji zapovedovali od zgoraj postavljeni generali. Noče, da bi morala slepo odobravati le »generalske« ideje in pobude. Čuti, da je sama dovolj sposobna, da da življenje ^ovim idejam in kulturnim pobudam. In tako delo bo pristnejši odraz novega časa, kakor pa je dirigirano od zgoraj.
Vse slovensko kulturno delo v Trstu in na Goriškem je dejansko v nekakem kalupu, kamor ga silijo ljudje, ki so si morda iz čisto poštenih namenov zadali to nalogo, vendar pa povzročajo naši kulturi s tem veliko škodo. Napravili so se za politične in moralne cenzorje vsakršne nove pobude Ln vsakršnq^iove ideje in pri tem so navadno brezobzirni. Najdejo se tudi taki, ki gredo v svoji politični gorečnosti mnogo predaleč in postanejo krivični, da ne rečemo, nasilni,-
Če bi to odpadlo in če bi slovensko kulturno življenje svobodno zadihalo, predvsem pa če bi pokazali več domiselnosti in več žive ljubezni pri prosvetnem delu, bi se marsikaj obrnilo. In to bi se kmalu pozitivno odrazilo v vsem življenju naše manjšine.
* * *
Slovenska filharmonija v Italiji
V začetku tega tedna je prispela na gostovanje v Italijo Slovenska filharmonija iz Ljubljane. Priredila bo krožno potovanje po vsej Italiji, ki bo trajalo 18 dni. Nastopila bo v Brescii, Perugii, Aquili, Bariju, Tarantu, Palermu, Genovi, Milanu, Torinu, Modeni, Catanii in Veroni.
V skupini so zbor, orkester in solisti Nada Vidmarjeva, Sonja Hočevarjeva, Janez Lipušček, Samo Smerkolj in Danilo Merlak ter dirigenta Samo Hubad in Bogo Leskovic. Na sporedu imajo skladbe Stravinskega, Orffa, Brahmsa in Haydna. Na koncertu v Perugi bo sodeloval tudi mladi slavni slovenski violinist Igor Ozim.
Prepričani smo, da bodo častno zastopali slovensko glasbeno umetnost.
Zapiski fKid uta
29. oktobra: Na prvi strani današnje Ljudske pravice sem našel naslov »Dobro razumevanje med našimi in britanskim narodom«, članek poroča o obisku jugoslovanskega državnega tajnika za zunanje zadeve Koče Popoviča v Londonu. Podpisan je neki K. T., ki pa bi že moral vedeti, da britanskega naroda v slovenskem pomenu naroda ni. So samo britanski narodi (Škotje, Angleži, Irci, Walličani) ali pa -britansko ljudstvo v državnem smislu.
Ta malomarnost za jezik in pojme, zlasti pa pomanjkanje vsakršnega toplejšega, barvitejšega osebnega sloga in humorja utruja pri branju ljubljanskega tiska. Zdi se, da velik del člankov kratko in malo prevedejo, pri čemer zlasti zmrcvarijo imena in tujke, n. pr. »To bee or not to bee«, kot je nekdo opozoril v reviji Jezik in slovstvo.
Ali je res nemogoče pritegniti k listom ljudi, ki bi znali pisati in imeli vsaj malo čuta za jezik ter osebni slog? Saj bo tako časopisje postalo pusto, kot je rusko! A po tej primeri je človeka že kar strah seči. Vzeti v roke moskovsko Pravdo pomeni držati v rokah kondenziran dolgčas.
2. novembra: Na mednarodnem zborovanju znanstvenikov, ki ga je sklicalo te dni Nemško društvo za raketno tehniko v Essen, je izjavil prof. Eugen Sanger iz Stuttgarta, da bo morda človek naletel v planetarnem prostoru drugih zvezd na razumska bitja in da je tudi možno, da se bodo v bodočnosti ljudje lahko selili s preobljudene Zemlje na druge planete v vesoljstvu’
V Modeni pa je dejal tudi te dni prof. Jean Hur-zeler, ki je odkril okostje znamenitega »ominida« v Grossetu, da se je pojavil prvi prednik človeka na Zemlji pred 12 milijoni let.
Dvanajst milijonov let .nazaj? Kaj je v primeri s tem zgodovinska doba človeštva, celd zgodovina Sumercev, faraonov in Abrahama? In vendar se nam
Cehmgol 'laa&tavlja v Kopiu
V prostorih koprskega okrajnega muzeja je prirejena te dni samostojna razstava del tržaškega slikarja in grafika prof. Avgusta Černigoja. Pokazal je večje število grafik v raznih tehnikah. Razstava vzbuja veliko zanimanje in laskave komentarje.
Priredili so jo za šestdesetletnico, ki jo obhaja umetnik v teh dneh in za katero mu tudi .naš list prisrčno čestita ter mu želi še mnogo uspehov in zadoščenja pri njegovem umetniškem delu.
Poetova pot
Povojno nemško slovstvo pozna tri velika imena pisateljev, ki sq vtisnili nemškemu književnemu življenju svoj pečat. Ti so: Mann, Brecht in Gottfried Benn. Prva dva sta bila že v mlajših letih znana in priznana. *3enna so pa začeli ceniti šele po njegovi smrti.
Njegova življenjska pot je precej zavita in trnjeva. Rojen je bil leta 1886 v družini protestantskega pastorja. Študiral je zdravilstvo in je 26 let star postal asistent v vojaški bolnišnici v Berlinu. Takrat je tudi objavil prvo zbirko pesmi, v katerih zajema dotlej nenavadno snov iz življenja bolnikov, človeške bede, mrličev in grobov. Med prvo svetovno vojno je izšel avtobiografski roman »Doktor Ronne« in nova zbirka pesmi. Obe zbirki so ocenili kot pričevanje nemirnega duha v začetku XX. stoletja, nekak dekadentni ekspresionizem.
Ob .nastopu nacizma je Benne veljal za vodjo nove pesniške smeri. Leta 1935 je pa kulturni diktator Gobbels nastopil proti »pokvarjeni umetnosti« in je ukazal vsa Bennova dela sežgati. Pesnik je moral obleči vojaško suknjo. Deset let ni nihče slišal o njem; po vojni so ga imeli že za mrtvega. V vojni je izgubil vso družino; prestal je bombardiranje in zasedbo Berlina. Vendar poetova žila je še utripala. Po vojni je izdal novo lirično zbirko. Takrat so časopisi in kritiki začeli pisati o Bennu, ki je pripravljal nove pesmi, eseje in prozo. Utrujen od udarcev življenja ni maral v javnost, izogibal se je vseh. Vendar so njegovo sedemdesetletnico leta 1956 po vsej Nemčiji praznovali. Osem mesecev po svojem literarnem vstajenju je umri.
Njegov* slava je začela šele tedaj rasti. Začeli so ustanavljati krožke bennijevcev in tiskati njegova dela, ki so danes najbolj brana v Nemčiji in prevedena tudi v italijanščino. Pesmi so vrezane tudi na plošče.
zdi teh štiri, pet tisoč let dolga doba. Kaj bo s človeštvom čez drugih pet tisoč let? In čez 12 milijonov let? Ce sklepamo, da bo tehnični razvoj .napredoval s tako brzino kot zadnjih sto let, si ni mogoče več predstavljati življenja človeštva čez 5.000 let. Ob misli na to, kaj bo z ljudmi čez 12 milijonov let, se človeku zavrti v glavi ... Ali je sodni dan res »blizu«, merjeno v tisočletjih, in ga bo povzročilo človeštvo samo ali pa je človeštvo na pragu fantastične pustolovščine?
4. novembra: Vedno spet me začudi, kakšno preprosto občinstvo se zbira v barih ob urah, ko so na sporedu posebno »zanimive« oddaje kot na primer Lascia o raddoppia. Socialne razlike pri tem izginejo. Vratarica in hišni lastnik sedita v istem baru in strmita skupaj na ploskev televizijskega sprejemnika. Pomanjkanje domišljije domujeta tako pri vratarici kot v razkošnem stanovanju nad njo. Nobena velika iznajdba zadnjih desetletij ni tako prikrojena za preprosteže kot televizija. A nobena tudi ni tako nedolžna.
5. novembra: V Italiji se pritožujejo, da je razpisanih preveč nagrad za pisatelje in umetnike. Skoro vsak lahko pride do kakšne, če se le malo potrudi. In nekatere so tudi milijonske. Vendar pa se v tem razodevata ljubezen in spoštovanje, ki ju čuti Italijan do kulture in njenih ustvarjalcev.
V primeri s tem se mi zdi odnos slovenskega človeka do lastne kulture skrajno mrzel, še .nikoli v življenju nisem slišal, da bi bila kak zasebnik ali zasebna ustanova v Sloveniji razpisala nagrado za slovenske pisatelje ali umetnike. Edini tak primer, ki mi je znan, se je zgodil med slovenskimi izseljenci v Argentini. Bolj kot denar bi razveselila nagrajenega umetnika in — ne samo nagrajenega — pozornost, da se je sploh kdo v javnosti spomnil na slovenskega umetnika ali pisatelja, tudi ko ga ni potreboval.
Tudi tu pri nas bi bilo lepo, če bi se našel kdo, ki ima kaj pod palcem in bi razpisal majhno nagrado za najuspešnejšega slovenskega umetnika v Trstu za leto 1958.
GOSPODARSTVO
PONAVLJAJOČA SE PESEM
V drugi polovici oktobra je bilo na splošno prav lepo vreme, tako da bi lahko na njivi opravili glavna dela, med katera spada tudi setev pšenice. Žito je treba sedaj sejati, da se še pred zimo toliko okrepi, da z lahkoto prenese neugodnosti mraza. Doslej pa so na žalost le redki kmetovalci posejali ozimno pšenico. V novembru bo dela na njivah oviralo vlažno vreme z blatom. V blato pa ne smemo sejati pšenice. Tako se bo zgodilo, kot tudi druga leta, da bodo nekateri sejali pšenico še v prvih dneh decemibra.
Če pri ozimni pšenici proučimo visoke hektarske donose, ki jih beležijo' v severni Italiji in tudi v sosedni Furlaniji, ugotovimo, da’se doseže visok hektarski donos samo pri setvah, ki so bile izvršene v drugi polovici oktobra, in sicer med 15. in 25. oktobrom. Ti hektarski donosi so večkrat za 30 in več odstotkov višji, kot če je bila setev izvršena pozneje.
Naš kmetovalec navadno seje samo toliko ozimne pšenice, kolikor je potrebuje za domačo potrebo. Toda zakaj ne sejemo pravočasno pšenice, če vemo, da dobimo enako količino zrnja na površini, ki je za eno tretjino manjša kot pri pozni setvi? Naš kmetovalec bo mogel vztrajali in uspevati na svoji grudi, če bo imel visoke hektarske do-
nose. V nasprotnem primeru ibo moral s trebuhom za kruhom.
Odmev te vedno ponavljajoče se pesmi se glasi: Letos je, kar je; prve ugodne dneve bom izrabil, da dokončam jesensko setev, priliodnje leto pa bom sejal ozimno pšenico v drugi polovici oktobra!
SEDAJ PAZI NA MLADO VINO!
V prejšnjih števil kali/smo pisali o glavnih napakah in boleznih, ki jih lahko ima mlado \ino. Sedaj je nujno potrebno, da vino večkrat pokušamo in ugotovimo njegovo stanje. Paziti moramo, da tiho vre»je pravilno poteka; vrenje bi moralo kmalu prestati in vino bi se moralo začeti čistiti in bistriti. Če je še količkaj sladko, moramo skrtbeti, da bo v kleti dovolj visoka toplota, ki naj ne pade pod 18° C, dokler se sladkoba ne izgubi, to je, dokler vino popolnoma ne povre.
Kdor ni ob trgatvi, oziroma moštitvi uporabljal žvepleno-amonijevega fosfata ali podobnih pripravkov, mu vino prav gotovo spreminja barvo. O tem se prepriča, če vzame iz soda kozarec vina in ga postavi na sod za 48 ur. Najbrž bo ugotovil, da vino spremeni barvo že po nekaj urah. Tega se ne smemo preveč ustrašiti, pač pa moramo vinu dodati enososine ali kalijevega metaibi-sulfita in vino bo kmalu izgubilo napako.
Do prvega pretakanja, katero bomo letos izvršili nekoliko prej kot druga leta, to je konec novembra, naj bodo na sodu kipelne \elie. Te naj bodo tako namazane z vinskim kitom, da zrak nima ob straneh dostopa do vina. V tem primeru ni potrebno, da so sodi polni. Če pa sodi niso polni in zrak prihaja do vina, nastane na vrhu kan, ki vino vodeni in razvija cik. Nekateri imajo navado, da namesto kipelne vehe postavijo na sod vrečico, napolnjeno s peskom. To nikakor ne zadostuje, ker zrak pride do vina tudi skozi pesek. Dokaz za to so mušice, ki sedajo na vrečice ali jih obletavajo. Živalice prenašajo kali ocetne kisline.
Pred prvim pretakanjem, to je kakšnih 10 dni prej, bomo za vsak primer dodali vsakemu lil vina po eno kocko enososine ali vsaj po 5 gramov metabisulfila.
RUSI ŽELIJO RAZTOPITI LED NA SEVERNEM TEČAJU
Ruski učenjak Pjotr Borisov predlaga spremembo vremena na svetu in naj se
303.525.000	hektarov tund.re pretvori v bogate pašnike in rodovitne njive. Borisov je izjavil, da bi človek mogel segreti severni del .renieljske oble, kar bi bilo mogoče doseči s 70 km dolgim jezom v Beringovi ožini med rtičem Čidiotka in Aljasko.
Po mnenju Borisova bi ta jez imel za posledico, da bi se znižala voda v Arktičnem oceanu, tako da bi topli Gulf Stream, ki sedaj greje predele severnega Atlantika, prelival svoje tople vode ob Sibiriji in Aljaski ter raztopil led okoli Severnega tečaja.
Velik uspeh »Prvega slovenskega športnega dneva«
V torek in sredo so bile v prostorih PD Škamperle iz Sv. Ivana zanimiva tekme v okviru »Prvega slovenskega športnega dneva v Trstu«. 2e zaradi velikega števila prijavljenih tekmovalcev in številnega občinstva lahko rečemo, da je edinstvena prireditev povsem uspela. Dokazala je obenem, kako je nujno potrebno, da se slovenska tržaška športna rrtladi.na zdrami ter se začne končno rasno udejstvovati v športu.
Prireditev je bila zelo dobro organizirana, kar se ob tako natrpanem sporedu redko zgodi.
ŠKAMPERLE NAJBOLJŠA ODBOJKARSKA EKIPA
Na izločilnem turnirju v odbojki je nastopilo 5 ekip, ker se jc moštvo PD Pregare predalo brez boja. Tekmovanje so, kot je bilo pričakovati, zmagali vigrani igralci svetoivanskega društva Škamperle, kateri so z lahkoto odpravili vse nasprotnike. Vse tekme so bila borbene in posebno zagrizeno so se borili Škedenjci.
Izidi: PD Cankar - PD Pregare 2:0 (brez igre), Taborniki - KMI 2:0 (17:15, 15:8); Polfinale: PD Skedenj - PD Cankar 2:1 (21:9, 9:15, 15:11), PD Škamperle - Taborniki 2:0 (15:8, 15:7); Finale: PD Škamperle - PD Skedenj 2:0 (15:6, 15:12). Ekipe: PD Škamperle: Jurkič (kap.), Posega, Furlanič, Pavlica, Jurinič, Vuga, Rupel; PD Skedenj: Patrizio (kap.), Sosič, Orel, Brajkovič, Cok, Grmek, Pečar; PD Cankar: Babič (kap.), Cesar, Mcršnik, Bradač, Šušteršič, Pilat, Kufersin; Taborniki: Palčič (kap.), Svetina, Mjot, Bole, Zupin, Pertot; KMI: Tavčar (kap.), ^Kojanec, Delfar, Klun, Koritnik, Lasič.
MOJSTRU LAKOVIČU ŠAHOVSKI TURNIR
številni gledalci so prisostvovali zanimivim partijam šahovskega brzoturnirja. Mladi mojster Jože Lakovič iz Tržiča je z lahkoto dosegel 100 odstotkov možnih točk. Edini, ki se mu je upiral, je bil požrtvovalni Hreščak. Omeniti je treba, da na brzo-turnirjih morajo igralci dobro poznati različne otvoritve, imeti prisotnost duha ter nekaj izkušnje.
Izidi: Lakovič - Prešel 1:0, Lakovič - Kovačič 1:0, Lakovič - Casarec 1:0, Lakovič - Ukmar 1:0, Lakovič - Grgič 1:0, Lakovič - Hreščak 1:0, Lakovič -Spacal 1:0, Lakovič - Ambrozet 1:0, Hreščak - Prešel 1:0, Hreščak - Kovačič 1:0, Hreščak - Cesarec 1:0,
Hreščak - Ukmar 1:0, Hreščak - Grgič 1:0, Hreščak-Spacal 1:0, Hreščak - Ambrozet 1:0, Kovačič - Prešel 0:1, Kovačič - Cesarec 1:0, Kovačič - Ukmar 1:0, Kovačič - Grgič 1:0, Kovačič Spacal 1:0, Kovačič-Ambrozet rami, Grgič - Prešel 1:0, Grgič - Cesarec 1:0, Grgič - Ukmar 1:0, Grgič - Spacal 1:0, Grgič-Ambrozet 0:1, Ukmar - Prešel 1:0, Ukmar - Cesarec 1 :0, Ukmar - Spacal 1:0, Ukmar - Ambrozet 1:0, Spacal - Prešel 1:0, Spacal - Cesarec 1:0, Spacal -Ambrozet 1:0, Ambrozet - Prešel 1:0, Ambrozet - Ce-sarac 1:0, Prešel - Cesarec 1:0. Končni vrstni red:
1. Lakovič 8 točk, 2. Hreščak 7, 3. Kovačič 4,5, 4.-5. Grgič, Ukmar 4, 6. Ambrozet 3,5, 7. Prešel 2, 8. Ce-sarec 0.
ZANIMIVE BORBE V LAHKI ATLETIKI
Zaradi velikega števila nastopajočih je bila v vseh disciplinah ostra borba. Med moškimi sta se posebno odlikovala Sedmak Emil in Jurkič Ferucij. Dobro se ja odrezal tudi Pilat. Med ženskami je treba pohvaliti vse tiste, ki so si med seboj razdelile vsa prva mesta. Doseženi so bili zadovoljivi izidi, od katerih je treba omeniti mete Sedmaka in Jurkiča, ki sta oba dosegla 13,57 metra.
Izidi: Tek na 80 m - Predteki: I. 1. Pilat 10"l, 2. Cibic 10”2; II. 1. Jurkič 10"3, 2. Sirca 11”0; III. 1. Gašperlin 10”2, 2. Sosič 10”3; IV. I. Sedmak 10"4,
2. Vremec 11 ”0. Polfinale: 1. Sosič 10"2, 2. Vremec 10”3. Finale: 1. Pilat (Cankar) 9”8, 2. Sosič 10"2, 3. Gašperlin, 4. Vremec, 5. Jurkič, 6. Sedmak. Kros: 1. Hrovatin (Opčine) 2'15”0, 2. Vidau 2’18”1, 3. Gašperlin, 4. Fonda, 5. Kokošar, 6. Sosič D., 7. Sosič Z., 8. Cok, 9. Sancin, 10. Debeljak, 11. Ščuka, 12. Cuk, 13. Marc. Met krogle: 1. Sedmak (KMI), 13,57, 2. Jurkič 13,57, 3. Prešel 12,59, 4. Babič 12,36, 5. Koja-nec 12,03, 6. Sosič A. 10,86, 7. Cibic 10,86, 8. Spacal 10,64, 9. Orel 10,20, 10. Florjančič 9,94, 11. Debeljak 9,19, 12. Skerlavaj 8,78, 13. Šušteršič 8,40, 14. Križ-mančič 8,35. Met diska: 1. Sedmak (KMI) 37,18, 2. Jurkič 32,09, 3. Prešel 31,91, 4. Krlžmančič 30,30, 5. Florjančič 30,21, 6. Kojanec 28,20, 7. Furlanič 26,50, 8. Kokošar 26,09, 9. Urdih 24,35, 10. Sancin 24,30, 11. Cesar 22,80, 12. Šušteršič 17,70, 13. Babič 0. Skok v višino: 1. Jurkič (Škamperle) 1,57, 2. Sosič A.
1,52,	3.-4. Kojanec, Furlanič 1,52, 5. Urdih 1,47, 6. Orel 1,42, 7. Sosič L. 1,37, 8. Prešel 1,32, 9 Cesar 1,32.
Skok v daljino: 1. Cibic (Taborniki) 5,73, 2. Pilat
5,53,	3. Jurkič 5,45, 4. Urdih 5,43, 5. Gašperlin 5,14,
6.	Sosič P. 4,95, 7. Sedmak 4,93, 8. Širca 4,80, 9. Furlanič 4,66, 10. Rupel 4,52, 11. Sancin 4,48, 12. Sosič I.. 4,38, 13. Cesar 4,33, 14. Mjot 4,13, 15. Kojanec 4,10. ZENSKE - Tek na 60 m: 1. Zavadlal (Tclov. od.) 10"0, 2. Kuret 10”1, 3. Hmeljak 10”2; Met krogle,: 1. Hmeljak (Telov od.) 7,60, 2. Zavadlal 6,70,
3.	Kuret 5,18; Skok v višino: 1. Kuret (Taborn.) 1,17,
2.	Zavadlal 1,12, 3. Hmeljak 1,07; Skok v daljino: 1. Zavadlal (Telov. od.) 3,45, 2. Hmeljak 3,18, 3. Kuret 3,01.
VESNA - SV. KRIŽ — ILIRIJA - PROSEK 4:2 (1:1)
Ob navdušenem navijanju številnega občinstva se je odvijala zanimiva tekma med močnima ekipama z našega Krasa. Križani so bili prodornejši in so si zaradi tega zaslužili zmago. Pohvaliti je treba tudi izredno požrtvovalnost Proscčanov. Gole so zabili: Husu (V.) ob 1’, Puntar (I.) ob 19’ prvega polčasa; Metelko (I.) ob 9’, Sulčič (V.) ob 12’, Husu (V.) ob 17' in Sulčič (V.) ob 35’ drugega polčasa. Ekipi sta pod vodstvom prof. Bojana Pavletiča nastopili v naslednjih postavah:
Vesna - Sv. Križ: Cah; Švab, Sulič M.; Košuta, Sedmak, Pičulin; Švab, Košuta, Sulčič, Husu, Ster-
govšek.
Ilirija - Prosek: Bukavec: Milič, Cibic; Furlan, Miani, Kralj; Puntar, Sardoč, Cuk, Metelko, Luksa.
TELOVADKINJE NAJBOLJŠE TUDI V ODBOJKI
Po končani nogometni tekmi je množica gledalcev odšla v dvorano, kjer je prisostvovala tekmam v ženski odbojki. Vse igralke so bile zelo požrtvovalne. Najboljšo rutino so pokazale odbojkarice Telovadnega odseka in so zaradi tega tudi osvojile prvo mesto.
Izidi: Taborniki - KMI 2:1 (15:4, 5:15, 15:0), Te-Iovadni odsek - PD Pregare 2:0 (15:2, 15:5); Finale: Telovadni odsek - Taborniki 2:0 (15:6, 15:10). Postave: Telovadni odsek: Pavletič (kap.), Hmeljak, Batista, Širca, Zavadlal, Štoka; Taborniki: Drasič (kap.), Campagnoli, Ukmar, Kmet, Slama, Uršič; KMI: Batista (kap.), Požar, Dietz, Kolarič, Štolfa, Podgornik; PD Pregare: Trobec (kap.), Bone, Rebec, Guštin, Veljak, Pertot.
SLIŠIM! GLASOVI PRIUMATO IZ LUUN3E „.WAliO ČUDNI SO.
POSLEJ, SPODAJ SE NERA3 PR£MIWA.
TO MORA BITI UAUA POLARNA   J
POŠAST... NA3BOL3E m* "'Sfl
BO, CE 30 OD*	-MISLI?,? ^
. KURIVA! mg? 3AZ SEM DRU= Mm GAčNEGA MNEN3A
N K, UREPUO PRIMI! IZVLEULC ^	_	.	30	BOVA.	_
HIHIHI,M03 DETEUTIVSltl NOS Ml PRAVI, DA ZVER V LURN3I NI TARO NEVARNA..	>Oi
nn&e
3?|cnnfT>JVST
UU,6A3 SE BOM PRETRGAL!! MENDA Ml 3E PRIVEZAL NA. VRV PRAVEGA MAMUTA ...
6EZ 'NEUA3 ČA&A... J PRIVEZAL, 'v,
SEM GA. V> A POTEGNI!! /S*
61 ZNOREL?!! MENDA NE BOŠ
'JAZ «>EM 2E ZUNA51 CAUA3. POMOREM Tl
SEVEDA BOM
TRDON3A G>E 3E SPUSTIL V LUUN30-/V
m ,TU STA,TIŠUA*!.TO 3E T0RČ3 DEŽELA, R3ER NI NE ZIME NE MRAZA IN U3ER Sl BOM PREGREL UOSTI?!!
TO Ml BOSTA DRAGO PLAČALA'
MAR BI GA U.AR PUSTILA V TISTI LUUN31.	.
ZARA3 PA 3E T £E BI SE Tl SPUŠČAL TAUO'1 ZARIL PET ČUDNE	METROV
GLASOVE?	GLOBOUO	V
SNEG, IN TO Z Ml'** GLAVO NAVZDOL, T\P?	BI	GOTOVO
SPUŠČAL / .V n ŠE BOL3 '} vM. ČUDNE. ,
2DA3 NAMA BO ON POŠTENO . PREGREL UOSTI!
s*. umu:. ^ ,
VIDETI ^£,11 DA SE NI ‘N POŠUODOVAL.
V DACHAUSKIH BLOKIH
E. Z.
Nismo inoigli verjeti, da so plod nove, socialistične vzgoje. Nekateri so se tolažili s lem, da so ti Ukrajinci piškavo sadje, ki je o*dpadlo s sovjetskega! drevesa, ko je: završala v njegove veje vojna vihra. Mnoge so namreč poslali v Dachau iz taborišč za civilne delavce. Toda tega piškavega sadja je bilo zelo dosti. Največ od vseli narodnosti. Bili soi na vseli »delovnih komandiah« in povsod več kot drugih. V začetku so naplavili vse prej kot simpatičen vtis s svojimi nekoliko mongolsiko rezanimi širokimi obrazi, s topimi nosovi, vreščanjem in grobostjo. Toda potem se jim je začel človek čuditi zaradi njihove življenjske sile in optimizma. Poleg Italijanov (in slovenskih Primorcev ter Istranov) niso dobivali nika-kiih živilskih zavojev in so vendar bili najbolj zdravi in trdoživi od vseh. Morda tudi zato, ker so bili po velitki večini sami mladi fantje, ki so laže prenašali trdote in pomanjkanje taboriščnega življenja kot starejši ljudje, ki so se bili v udobnem življenju že nekoliko raznežili. Vsekakor so se znali najbolj prilagoditi življenju v taborišču. Nihče se ni znal tako varovati vsega slabega, a nihče tudi ne tako spretno odkriti in izkoristiti vsake majhne pred-
nosti in ugodnosti, vsak dodatni grižljaj hrane, pa bodisi na pošten ali nepošten način in nihče si tudi ni upal za take majhne ugodnosti toliko tvegati kot oni. Izvohali so vse in poskusili vse. Bili so ikot voda, ki proniikne tudi v najmanjšo špranjo. Ce je (bilo možno kje kaj ukrasti, so gotovo ukradli, pa naj je šlo za lastnino soitrpina ali SS-ovsko. Če je priložnost kdaj koga napravila tatu, je gotovo te Ukrajince. Toda tatvina je bila v Dachauu že kos junaštva, ker je bila včasih tudi smrtno nevarna in ker je pomenila nasproti SS-ovcem že sabotažo; torej je bila celo moralno utemeljena.
Strože smo sodili tatvine v škodo sointernirancev, ki so bile včasih res brezobzirne in zahrbtne. Toda ti primitivni ljudje ,iz ukrajinskih step, ki so morda šele pred kratkim prišli v tovarne iz kakega zakotnega kolhoza, so imeli v svoji sestradanosti malo smisla za moralne pomisleke. Glavno jim je bilo, da se najedo in si podaljšajo življenje. Kdor je to razumel, jima je laže odpuščal ■tatvine in brezobzirnosti. Bili so namreč tudi vsak hip pripravljeni, da 9e stepejo zaradi najbolj brezpomembne malenkosti, pri čemer so- držali skupaj kol nobena druga narodnost. Bili so organizirani v nekake tolpe lin, kakor hitro' se je kateri od njih sprl s človekom druge narodnosti, so se takoj grozeče zgrnili, pripravljeni, da padejo s pestmi po nasprotniku svojega rojaka, kakor hitro bi temu trda predla ali še prej, ne glede na to, če je imel prav ali ne.
A f	Z ZDRUŽENIMI MOČMI STA POTEGNILA. SREČO 3E IMEL, (^A.UQTH| U ^ PA^^ _ £k> .j*
r	
i	
R	
e	r"'--. :
	r ^-r.. . . os
TEDENSKI KOLEDARČEK
9. novembra, 10. novembra, lf. novembra,
12. novembra,
13. novembra,
14. novembra,
15. novembra,
nedelja: Orest, Fedor ponedeljek: Andrej torek: Martin, Davorin sreda: Avrelij četrtek: Stanislav petek: Jozafat sobota: Leopold
VALUTA — TUJ DENAR
Dne 5. novembra sl ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pesos
švicarski frank
zlato
napoleon
dobil oz. dal Za:
622—626 lir 23,75—24,25 lir 85-88 lir 135—138 lir 1720-1760 lir 148—149 lir 15—16 lir 144—146 lir 707—709 lir 4700—4850 lir
RADIO TRST A
Nedelja, 9. novembra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja;
10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 15.45 Pevski zbor iz Rojana; 17.00 Cehov: »Stric Vanja«. Igrajo člani SNG iz Trsta; 21.00 Narava poje v pesmi: »In bova spet sama in lahka, ko veje v novembru, srce«; 22.10 Mariborski zbor »Slava Klavora«; 22.30 Schumann: Kvintet v Es-duru, op. 44.
Ponedeljek, 10. novembra, ob: 11.30 Predavanje: »Sončni mrk v Kurukšetri«; 18.00 Radijska univerza: Franco Briatico: Industrijska revolucija 19. stoletja: »Italija od politike skoparjenja in stiskanja do zlate dobe«; 18.10 Bartok: Koncert za violino in orkester; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 20.30 Čajkovski: »Evgenij Onegin«, opera v 3 dej. Zbor in ork. Beograjske Državne Opere, vodi Oskar Danon.
Torek, 11. novembra, ob: 18.00 Z zaračane police: Ivanka Cegnar: »Sirota Danica«; 18.10 Simfonični koncert — vodi Rudolf Kempe; 19.05 Utrinki iz znanosti in tehnike; 20.30 Operetna glasba; 21.00 Obletnica tedna: »Gioacchino Rossini — 90-letnica smrti«;
22.00 Umetnost in življenje: »Profil stavbarske umetnosti 20. stoletja«; 22.40 Koncert sopranistke Ondi-ne Otte — pri klavirju Liyia D’Andrea Romanelli.
Sreda, 12. novembra, ob: 11.30 Zena in dom, obzornik za ženski svet; 18.00 Radijska univerza: G. Colonnetti: Pomenki o avtomatizaciji: »Kaj je avtomatizacija« ; 18.10 Dvorak: Simfonija št. 5 v E-molu, op. 95 »Iz novega sveta«; 19.00 Zdravstvena oddaja;
21.00 Giuseppe Achille: »Fant naj bo«, igra v 3 dej. Igrajo člani Rad. odra.
Četrtek, 13. novembra, ob: 11.30 Predavanje: »Živali in avtomobili«; 18.00 Z začarane police: Marija Polak: »Zajčji pastir«; 18.10 Liszt: Simfonija Faust; 19.10 Sola in vzgoja: dr. Ivan Lasič: »Ali lahko otroci posegajo v ekonomske razmere staršev?«; 20.30 Franck Pourcel s svojim orkestrom; 21.00 »Potovanje na mesec«, radijska zgodba v nadaljevanjih — 2. slika — Igrajo člani Rad. odra; 22.00 Iz sodobne književnosti: Alojz Krajgher: »Cankar«; 22.15 Vokalni sekstet Ubald Vrabec; 22.30 Mussorgsky: Slike z razstave.
Petek, 14. novembra, ob: 11.30 Življenja in usode: »Paul Getty, neznani knez«; 18.00 Radijska univerza: Življenjepisi mislecev: »Benedetto Croce«; 18.10 Brahms: Dvojni koncert v A-molu, op. 102; 18.45 Vokalni kvintet »Zarja«; 19.00 Sirimo obzorja: »Mladi državljan«, 12. oddaja; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Znanost in tehnika: ing. Miran Pavlin: Turinska avtomobilska razstava«; 22.15 Koncert basista Žarka Cvejiča — pri klav. Claudio Gherbitz;
22.30 oKncert Ljubljanskega komornega orkestra — vodi Karlo Rupel.
Sobota, 15. novembra, ob: 11.30 Predavanje: »Pomenek o barvah«; 12.55 Igra orkester Mantovani;
15.00 Dolinski trio; 16.00 Novela tedna: Matteo Ban-dello: »Mrlič in opica«; 16.20 Pojejo »The Platters«;
17.30 Velika dela slavnih mojstrov; 18.00 Oddaja za najmlajše: Božena Nemcova: »Babica«, pravljica v nadaljevanjih — 2. del. Igrajo člani Rad. odra; 21.00 Aleksander Marodič: »Bežno srečanje« — Radijska igra v enem dejanju. Igrajo člani Rad. odra.
KROŽEK MLADIH IZOBRAŽENCEV - TRST vabi na sestanek, ki bo v petek, 14. novembra, lob 20.30 v Trstu, ul. Commerciale 5/1. Na sporedu je
ZANIMIVO PREDAVANJE
Po predavanju pomenek o bodočem delovanju krožka.
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiia Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477
VELIK USPEH »PRVEGA SLOVENSKEGA ŠPORTNEGA DNEVA«
(Nadaljevanje z 8. strani)
RUDOLF PREMAGAL ŠKEDENJCE
Tekme v namiznem tenisu so trajale precej časa, preden smo dobili finaliste, ki so bili: član PD Pregare Rudolf ter Škedenjca Merlak in Grmek. Rudolf je igral neverjetno dovršeno in si je tako zagotovil končno zmago. Presenetila je tudi igra Vuge, ki je visoko porazil Grbca, enega od favoritov. Tudi Pertot se je povzpel med najboljše igralce kraja.
Izidi: Izločilna srečanja: Benedetič - Zupan 2:0 (forfait), Posega - Gregorič 2:0 (forfait), Pertot -Cibic 2:1 (7:21, 21:8, 21:18), Rudolf - Hrevatin D. 2:0 (21:18, 21:7), Milič - Ferfolja 2:1 (21:16, 20:22, 21:11), Grmek - Cesarec 2:1 (17:21, 21:17, 21:10), Berginc - Žerjal 2:0 (21:12, 21:13), Vuga - Jurkič 2:0 (21:15, 21:8), Grbec - Ukmar 2:0 (21:7, 22:20), Ščuka - Starc 2:0 (forfait), Merlak - Hrevatin G. 2:0 (21:6, 21:13). Drugo kolo: Benedetič - Kovačič 2:0 (21:12, 21:8), Pertot - Posega 2:1 (20:22, 21:14, 21:18), Rudolf - Milič 2:0 (21:8, 21:14), Grmek - Berginc 2:0 (21:11, 21:11), Vuga - Grbec 2:0 (21:17, 21:13), Merlak - Ščuka 2:0 (21:10, 22:20). Tretje kolo: Rudolf - Pertot 2:0 (21:6, 21:6), Grmek - Vuga 2:1 (21:19, 14:21, 21:14), Merlak - Benedetič 2:0 (21:6, 21:9). Finale: Rudolf - Merlak 2:1 (21:14, 12:21, 22:20), Rudolf - Grmek 2:0 (21:11, 21:5), Merlak -Grmek 2:0 (24:22, 21:17). Vrstni red: 1. Rudolf, 2. Merlak, 3. Grmek.
USPEŠNA AKADEMIJA TELOVADCEV
Krona športnega dneva je bila akademija telovadcev in telovadkinj, ki so na lep in prikupen način pokazali številnemu občinstvu vse svoje znanje. Odlikovala sta se Jurkič in Jurinčič, pri ženskah pa je z lahkoto zmagala Anica Hmeljak. Tekmovanje se je zaključilo z burnim ploskanjem mimoidočim gojencem orodne telovadbe.
Izidi: Drog: 1. Jurkič 7,20, 2. Jurinčič 6,50, 3. Rupel 6,30, 4. Krusič 6,00, 5. Cesar 4,00. Prosta vaja: 1.-2. Jurkič, Jurinčič 7,30, 3. Rupel 5,80, 4. Cesar 4,50,
5.	Krusič 4,20. Končni vrstni red: 1. Jurkič (Škamperle) 14,50 točke, 2. Jurinčič 13,80, 3. Rupel 12,10,
4.	Krusič 10,20, 5. Cesar 8,50. ŽENSKE - Greda: 1. Hmeljak 7,20, 2. Batista 6,80, 3. Pečar 5,80. Prosta vaja: 1. Hmeljak A. 7,60, 2. Hmeljak R. 7,10, 3. Batista 6,00, 4. Pečar 5,40. Končni vrstni red: 1. Hmeljak (Telov. od.) 14,80 točke, 2. Batista 12,80, 3. Pečar 11,20, 4. Hmeljak 7,10.
D. T.
V kletvinah so skoraj dosegali Srbe in nekatere njihove klet-'e, ki so jim bile vsak hip na jeziku, so, bolje rečeno, predstavlja-e, kot se je zdelo, večji del njihovega besednega zaklada.
O njihovi tatinski spretnosti in iznajdljivosti bom imel še pri-ožnost poročati. Tukaj naj navedem samo majhen primer, ki se e dogodil v mojo škodo.
Zvečer, preden nas je štubak s pomočniki zdrenjal v spalnico n na pograde, smo se morali sleči in seteuti ter spravili obleke na »mare. Vsak je napravil iz svojih stvari culo, jo prevezal z rokami jopiča in jo spravil vrh kakšne omare. Tam pa seveda ni bilo ir ost or a za toliko množino cul in lako so bile nagrmadene skoro ■lo stropa. Cokle smo morali zložiti ob steni. Medtem ko smo mi spali ali vsaj skušali spati, nadrenjani na pogradih, so Ukrajinci leprestano vstajali in hodili dozdevno na slranišče, pri čemer so norali skozi dnevno sobo. A uspeh je bil la, da smo našli drugo jutro svoje stvari razmetane po vsej sobi, a najboljše soi odbrali seseda Ukrajinci zase, nam pa so pustili svoje cape. Lahko si je predstavljati zmešnjavo, ki je nastajala. Skoro nobeden od nas ni našel ivoje cule tam, kjer jo je pustil. Med mrzličnim iskanjem in spra-jevainjem so hitro potekle minute, ki so bile določene za oblačenje, in tako je marsikoga presenetil jutranji apel še v spodnjih dačah in bosega, štubak ni hotel niti poslušati opravičil, pogra-nil je svojo gorjačo in začel rjoveti ter udrihati vsevprek. Ni pre-ostalo drugo, kot da je vsak hitro oblekel prve cape, ki jih je otipal na tleh, premagujoč svoj gnus. Seveda so tudi meni odnesli culo. Ko sem stopil na stol in se stegoval ter jo iskal med cunjami na omari, mi je neki Ukrajinec gladko »sunil« (ali »organiziral«, kot se je reklo v Dachauu) cokle, iz katerih sem samo za hip potegnil noge, da sem se vzpel na prste. Ko sem hotel spet stopiti nanje, jih ni bilo več, in Ukrajinci okrog mene, na katere sem se obrnil z zahtevo, da hočem imeti cokle nazaj, so se naredili užaljene, kot da še svoj živi dan niso nič ukradli, ter me začeli zmer-
jati in se pripravili na pretep. Ni mi preostalo drugega, kot da sem vtaknil noge v par ogromnih, umazanih cokel, ki sem jih našel v kotu in katerih platno je bilo spredaj vse raztrgano, da so mi pri vsakem koraku drsele z nog. Kar strah me je bilo pomisliti, kaj bo na dvorišču pri »ekserciiranju«.
Po apelu pa mi je prišla v glavo pametna misel. Klin se izbija s klinom. Ukrajinec z Ukrajincem, sem si dejal. Ogledal sem si malo obraze okrog sebe in obljubil fantu, ktfterega obraz se mi je zdel najbolj barabski in prefrigan, pest prepečenca, če mi »preskrbi« par dobrih cokel. Čez dve minuli sem jih že imel. Od tedaj se me je fant držal kot nekak oproda in bil vedno pripravljen, da mi še napravi kako podobno uslugo.
Prvo jutro sem na lastno začudenje našel vse ostale stvari, čeprav raztresene po tleh: hlače sredi sobe in jopič pri straniščnih vratih. Spoznal sem' oboje seveda samo po' številki, ki je bila našita na njiima, na prsih in v višini stegna. Te številke smo si morali prišiti takoj prvi večer, ko smo prišli na blok, pod štubakovim osebnim nadzorstvom. A pr.išili so nam jih seveda Ukrajinci, ki so se seveda takoj ponudili, da nam napravijo to uslugo za malenko-slno plačilo, za košček prepečenca, ki smo ga prinesli S seboj, ali za kaj podobnega. Prve čase po prihodu smo nosili na rdečem trikotniku s tintnim svinčnikom narisano črko J, kar je pomenilo Jugoslavvien. Tako so Poljaki nosili črko P, francozi F, Čehi B itd. Toda pozneje so nam molče dopustili, da smo zamenjali črko J s črko S (Slovvenien), kar smo storili skoro vsi iz razloga, ki ga bom še pojasnil. Na belem trakcu nad trikotnikom pa smo nosili številko. Mi, ki smo prišli nazadnje, smo imeli najvišjo številko, okrog 66.000. Pozneje smo srečavali v taborišču internirance s številkami pod tisoč in celo pod sto, čeprav jih je bilo le še malo živih. Gledali smo jih kar s spoštovanjem, četudi je bil med njimi tudi »štubak«, Blockfiihrer ali Kapo, ki si je z zločinskimi uslugami pridobil pravico, da je bil še živ.	(Dalje)