Gorica - Trst, ujratom pravoslavne veroizl uprava „Demokracije“ vesel bpžii 30,a>kCB^tMV:>;*>-^žp'nsA:n fmmr&rHmn.mu kam'mistični ti^k objitvlje vfad? ne 'i-duLem-t c pr<1 idr/avnem dti--lovmjii k&rdinala; TjMd\’ mzentya. ,.y£meriški obt^thbni' minice -Potresi$ i>«, n«? FHniiene države tdkpf zečna po*, iiljut) Zahodni -fcvropi vojaško . p^nuc bi, orožje. Gt&fcii vjadff -je*,ur io/ pro/i. ■Komunističnim upprhii;6m skl'Mlam6boj;pžl,|/ tmfi podeželsko prebivatštv/*,. /-i'< 'tetejk naviti gospodarskih jatu' med Italija ht 'fit.ovp 'hig&r iilmnja-u Kinftk - -■Predsednik ja* .&}fc$apske'^wbif]'e’,!zfi -petletni. Naš list stopa v tretje leto! skromno, val rajno" in : .d® svojega življenja. Ali je list j sledno! »Demokracija« izpolnil -nalo-' Prišel je čas splošnega: ge, ki srno imi jih ob nastan- prerajanja našega naro^g ku zadali? politično-iztreznjt:nega iu na~‘j Pomislimo samo na pri-li- rodno trdo pk-izkušaidgav V j ke, ki so pred tremi leti vl&- teh zadnjih treh letih: dal«., med nami,. In rrtlsclni narod, ki k: vendi: obračun bo izpadel pozitivno kje mo ;rk zavist. * se mora srnnti oko!] naše ga . Malo nas j stefi ob ".tu' načel dciuok-«ttM»r strani «iaseniu-tišfu in šdkri- svobožom, ki jih na-'::W&š Z ožlrOiBJ na‘ %^ Trieste" 2^|&tua agencije ..Astra", kratske zveze s T volitvah, izjavlja podlage in tferes bili imeli kadar k zastopniki Titove nima pojma o na lovanju, more zastoj Nismo se začudili, ko nas je med vtisom .napadel »La-voratore« z očitkom, da smo vzvezah z Babičevci. Izmišljotine spadajta itak v vsak-danje komunistično orožje. Za njih velja dvakrat znano Machiavellijevo načelo, da namen posvečuje sredstva. V . tem njihovem prepričanju jih mice ne.oo izpremenil. Zato smo molčali. Nekoliko bolj presenetljivo pa je bilo, ko se nas je kmalu zatem s podobnimi trditvami dotaknil -»Giornale di Trie-sje«, ki želi veljati v gotovi ; ■ meri. kot resen informativen list. Todasfvarje s tem še vedno ostala nu popmai krajevne pelltičm horde, kjer smo itak navajeni, da se italijanski prenapeteži poslužujejo vsdga, sfltttp "da bi čimbolj oblatili svojega namišljenega glavnega nasprotnika. Namišljenega pravimo radi 'tega, ker pri teni svojem besu navadno pozabljajo celo na komunizem iti na one vrednote, ki bi jih morali* vsi protikomunistično usmerjeni pokreti skujmo in : solidarno braniti. Če se tega ne bomo zavedli, potem ja brez haska kakršno koli razpravljanje o evrim/ri solidarnosti. Posebno, dUo prihaja tako razpravljanje iz ust ljudi, ki niti drobnih lokalnih problemov rte znajo in niso zmožni presojati z nekega širšega stališča. Tudi v tem primeru smo torej razumeli njihovo krat- . .t V lit t 1/1 /Vt i litin * tl? t- , . •' znano njihovo pogled zastirajoče sovraštvo, smo še vedno molčali. T oda prvo nedeljo tega meseca je zadeva prekoračila-krajevni okvir in italijanska agencija »ASTRA«, iz katere je posnel notico tudi tukajšnji glavni italijanski list »Giornale di Trieste«, je z uvrstitvijo teh izmišljotin v svofti redna poročila poskrbela, da jih po možnosti raztrosi tudi po ostali Italiji in po svetu sploh. Rdeča nit, ki medsebojno veže vse te primere, je s tem postala vsakomur vidna, politični namen akcije, ki jo v dokaj čudnem soglasju vodijo napram demokratično usmerjenim tržaškim Slovencem glavne italijanske stranke, od italo -komunistov pa do demokristjanov, je s tem postal prozoren. Smatramo, da tu ne more biti več govora o naivnosti ali neobveščenosti. Na tej osnovi se lahko grade samo za silo prikrojena opravičila, ne pa trezna presoja. Za vsem tem je točno preračunana, samo sovraštva in nobene pozitivne vrednote vredna akcija, ki je sklenila, da ne izbira sredstev, pa čeprav bi se morala pri tem vezati s samim vragom. Žalostno je, da je v tej igri prevzela določeno vlogo tudi poročevalska agencija »ASTRA«, ki daje s svojim sodelovanjem slutiti, da v stvar niso več vpleteni samo kratkovidni lokalni faktorji, temveč da s tern demokratični in pravični stvari škodljivim delovanjem soglašajo tudi mnogo odgovornejše glave. Zato sedaj ne moremo več molčati, temveč bomo spregovorili, da svojim ljudem in svetu razkrinkamo vso podlost in neodgovornost teh napadov. Da dokažemo namene in čustva tistih, ki tako radevolje posnemajo in objavljajo vse, s čimer nam lahko škodujejo, a so do danes in bodo tudi v bodoče z ku zadali? Pomislimo samo na prilike, ki so pred tremi leti vladale med nami r In rriischn obračun bo izpatlel pozitivno, za riist. • ir. . ‘i . Malo , nas. jč bilo ‘ dtiTčftu petletke 'i#sa'fzpolnjti, — tfcmčr splosijo „ porm.~' zahadnih_ fttam? glede Porur.-, /ty čtš 'dn krši' neodvisnost-. \o.-. j* Jc mnkiatjčnu Nemčije. ~ , G&vni Titov jfržh?iv\JožiJeel-je gp\*>rij, da so se', luni zelo pouu jzločfni pmti • imm%ni, kr.Uxiy.om_ in podobi V;! 7 ■ .M. DKCE^ilU,: d/pdt^f-kmetov jprotf roparski . ‘ sp&&arstči politiki -«/«£ljskega *raja«. — Grčija bije danes križarsko vojno proti komunizmu, zaradi tega bo uživala vso gmotno in duhovno pomoč Amerike, je obljubil ve* leposlanik Harriman v Atenah. — Holandci sporočajo, da so na Silvestrovo končali boje proti Indonezijcem na Javi. — Predi sednik največje ameriške delavs ske organizacije AFL je izjavil, da so Združene države preteklo leto pokazale vsemu svetu, kakršen napredek in splošno blago? stanje je moči doseči v demokratični svobodi. — Avstrijske obla; sti so ugotovile, da imajo Sovjeti v Avstriji najmanj 1600 dobro plačanih vohunov. — Kitajski ministrski predsednik Sun Fo vabi komuniste, naj privolijo v sklenitev pametnega miru. 2. JANUARJA: Angleški zui nanji minister Bevin je obvestil ameriško vlotlo, da bi Anglija utegnila začeti vojno proti Izra; elu, če bodo Judje še naprej vdb rali na egiptovsko ozemlje. — Indijska vlada je povabila vse azijske države na posvet o tem, kako bi rešili indonezijsko vpra; Sanje. — Združene drž avb so priznale vlado južne Koreje kot edino zakonito vtado na vsem Od srede ____________do srede. polotoku. — Industrijska izdela* va v zahodni Nemčiji je leta 1948 zrasla za polovico v primeri s 1947. — V Sofiji so ustanovili tako imenovano »Ljudsko fronto Jugoslovanov in Bolgarov« — za boj proti Titu. — Kitajski komu: n is ti napovedujejo ustanovitev »Ijudskodemokratične« republike Se letos. 3. JANUARJA : Članice Man shallovega načrta zahtevajo od Amerike za letos 4 milijarde 637 milijonov dolarjev pomoči. — Ameriški demokratski senator Wagner zahteva, naj zunanje: politični odbor v senatu takoj rečne preiskavo o aretaciji mad* iarskega primasa in o obsodbi zagrebšega nadškofa dr. Stepinca. — Vatikan je zaradi Midszen* tyjeve aretacije zavrnil prošnjo madžarske vlade, naj bi se začela pogajanja za sporazum med dr* ževo in Cerkvijo. — Začetek prvega zasedanja nove ameriške zbornice v Washingtonu. — Mars M Čangkajšek trdi, da v novolets ni poslanici ni ponudil komuni: stom miru ter jim napoveduje boj do končne zmage. — Albam ski tisk dolži Tita, da je on kriv poloma albanske petletke. — Za* hodne sile zahtevajo od Sovjetov pojasnila, koliko nemških ujet ni: kov je še v Sovjetski zvezi in zakaj. 4. JANUARJA: Sveta stolica odločno odklanja ponudbo mad* žarske komunistične vlade za po: gajanja o ureditvi razmerja med Cerkvijo in državo. — Italijani uka vlada je Titu. izročila tri manjše vojne ladje po določilih mirovne pogodbe. — Sovjeti se boje, da bodo Združene države poleg atlantske ustanovile tudi sredozemsko obrambno zvezo. — Nekateri sovjetski prvaki bi raj: ši vodili prijaznejšo politiko do Združenih držav, kakor pa je se: danja, trdi ameriški poslanik v Moskvi, Bedeli Smith. — Sovjeti so na svojem področju v Nem: čiji spet začeli na veliko zapirati protikomunistično usmerjene vid* nejše ljudi. — Demokratski sena: tor Rooney zahteva, naj ameri: ška vlada predloži zadevo z are: tacijo madžarskega primasa in obsodbo zagrebškega nadškofa dr. Stepinca Združenim naro* dom. 5. JANUARJA: Ameriški obrambni minister Forrestal je predložil zbornici nov zakon za zavarovanje vojaških tajnosti. — Združene države znova zahteva: jo od Sovjetov, naj jim vrnejo vojne ladje, ki jih je Amerika med vojno posodila Sovjetski zvezi. ‘— Holandci so ustavili sovražnosti tudi na Sumatri. — Zastopniki ameriških delavskih in bojevniških organizacij so u: stanovili poseben ’odbor za o: svoboditev kardinala Midszenty: ja. — Ameriško zunanje ministr* sivo resno opozarja izraelsko vlado na posledice, ki bi lahko nastale, če bo židovska vojska še naprej vdirala čez egiptovsko mejo. Tito pred odločitvijo (Nadaljevanje s prve strani) vanja med obema državama ohraniti na dosedanji široki podlagi. Zaradi tega smo sklenili, da znižamo obseg medsebojne trgovinske izmenjave v letu 1949 na osmino prometa iz leta 1948.« Osmina, to je toliko kakor nič. Še ta osmina je zaradi lepšega, zaradi propagande, da ne bi bilo ogorčenje do Sovjetov med jugoslovanskimi komunisti še večje, kakor pa je že. Ta beseda je bila dovoli iasnu... Titov odgovor Še isti večer opolnoči je po radiu spet spregovoril Tito in povedal: V ljudski skupščini smo morali zadnjič našim delov- POLITIČNI OBZORNIK Španski upi v letu 194§ Španski zunanji minister Artajo je v razgovoru z dopisnikom dnevnika »ABC« napovedal, da bo organizacija Združenih narodov na zasedanju, ki bo letos meseca aprila, zavzela do Španije bolj naklonjeno stališče. Bivši španski zunanji minister Serrano S u n n e r, svak generala Franca, pa je zatrdil, da bodo Španci v letu 1949 prejeli znatno pomoč od držav, za katere je protikomunistična Španija danes prava tolažba. Tito se oborožoje Obe Titovi zbornici, zvezni parlament in tako imenovani »dom narodov«, sta soglasno sprejeli novi državni preračun, ki pomeni hudo obremenitev jugoslovanskih narodov. ! Preračun za prihodnje leto je za celih 37 milijard dinarjev večji od lanskega in znaša 161 milijard 952 milijonov dinarjev (nad tisoč šeststo milijard lir). •• Zastopniki vlade so med preračunsko razpravo odkrito povedali, da bodo vse nove milijarde šle za oboroževanje, ne v kake druge, koristnejše namene. Molitev zi sveto leto Sveti oče Pij XII je sestavil uradno molitev za bližnje sveto leto 1950. Glavni del molitve prosi, naj Bog da mir našim dnem, mir dušam, mir rodbinam, mir domovini in mir med narodi. Mavrica po-mirjenja in sprave naj pokrije ves svet. Dalje prosi papež v molitvi zdravja za čfcveški rod, vere za mladino, blagor.rodbinam, materam uvidevnost pri vzgoji, sirotam ljubeče varstvo, beguncem in jetnikom domovino ..._____ V novo bodočnost Veleposlanik uprave za gospodarsko sodelovanje, Ave-rell Harriman, je dal iz Aten novoletno poslanico evropskim narodom. »Pred letom dni« — pravi poslanica — »je vladala med zahodno - evropskimi narodi negotovost, zmešnjava in strah. Od pričetka izvajanja načrta za evropsko obnovo se razvija sodelovanje, kar je rodilo novo zaupanje. Prepričan sem’— je dejal Harriman — da bodo članice načrta za evropsko obnovo dosegle v letu 1949 nadaljnje uspehe v delu za naš skupni cilj, ki je: obnova zahodne Evrope in vzdrževanje miru. : i Ameriški • narod podpira vaše skupne napore v usodnem letu, ki prihaja.« Politični cilji evropske obnove Ameriški upravnik za gospodarsko sodelovanje, Paul I Hoffman, je v govoru pred »Ameriškim združenjem za politične vede« dejal, da je ameriška pomoč evropskemu obnovitvenemu programu »u-radni izraz nove zunanje gospodarske politike Združenih držav«. Ta politika priznava povezanost ameriškega gospodarstva z gospodarstvom zahodne Evrope. Politična zamisel, na kateri sloni program, je ta, da bo združena in stalna Evropa sama po sebi predstavljala zapreko sovjetski napadalnosti in komunistični infiltraciji ter tako ustvarila bistveno oporo svetovnemu miru.« Dmetne zvezde — zadnje orožle Ameriški obrambni minister Forrestal je časnikarjem govoril o fantastičnem načrtu, s katerim se bavijo vojaški strokovnjaki ameriških oboroženih sil. Po tem načrtu bodo v vse-mirje okoli sveta spuščali tako ■ imenovane »zemeljske satelite«. To bodo posebne rakete, ki jih bodo izstrelili tako daleč v svetovni prostor, da jih zemlja ne bo več privlačila nase, marveč bodo dclj. Kardelji je napovedal poga* janja z Italijo za sklenitev širšega trgovinskega sporazuma, pogaja* nja, ki so sc v resnici tudi res pričela v Rimu v četrtek 30. dec. V svojem govoru je Kardelj tudi poudaril odločno zahtevo Jugoslavije, da se mirovna pogod* ba spoštuje in takoj imenuje gu* verner za Svob. tržaško ozemlje. Dejal je nadalje, da je dala Ju= goslavija italijanski manjšini v Istri ugodnosti, katere bi morala dati tudi Italija njeni slovenski manjšini. Ker je ministrski predsednik De Gasperi izjavil na Tridentin* skem, da predstavlja avtonomija, ki jo je Italija dala Nemcem v Poadižju vzor avtonomije, ki bi se lahko uvedla tudi za Slovence v Italiji in Italijane: v Jugoslaviji, in ker na drugi strani vemo jz verodostojnega vira, da je itali* janska vlada dala zunanjemu mi* nistru grofu Sforzi nalogo za to* zadevne razgovore z Jugoslavijo, upamo in sklepamo, da bo do ne* ke rešitve prišlo. Pri tej priliki poudarjamo in ponavljamo svoje stališče, da želimo, da se obe vla* di sporazumeta za popolno ena« kopravnost obeh manjšin. MIR IN MEDNARODNO SODELOVANJE Dva temelja bodoče ameriške zunanje politike V sredo 5. januarja je predsednik Združenih držav, T r u m a n, govoril obema zbornicama o današnjem položaju Amerike in o njeni bodoči politiki. Med drugim je povedal naslednje: Stanje v Združenih državah je danes dobro. Še nikoli niso v Ameriki bile možnosti za dosego srečnega in zadovoljnega življenja tolikšne, kakor so zdaj. Ameriški družabni red nudi vsakomur priliko, da pride do vseh dobrin in ugodnosti življenja. Amerikanci ta red branijo in izboljšujejo. Amerika je zavrgla nauk, da mora biti bogatstvo nagrmadeno v rokah nekaj izbrancev. Zaradi tega temelji tudi ameriško gospodarstvo na demokraciji, ki zagotavlja blaginjo vsem. Ameriško ljudstvo prednjači vsem narodom sveta v prizadevanjih za mir. Mir je temelj ameriške zunanje politike. Drugo poglavitno njeno načelo pa je medna- __ rodno sodelovanje. krožile okoli nje kakor neka- Zaradi tega in pa, ker je ameriška zunanja politika izraz demokratičnih načel, store Združene države vse, da bi podprle svobodne narode po svetu in ojačile demokratične sile, če jim grozi napad. Temu namenu služi ameriška gospodarska politika v svetu. Združene države podpirajo ostali svet, ker vedo, ke manjše zvezde. Te rakete bodo vodili z zemlje po radiu. V določenem trenutku jih bodo sprožili, da bodo padle na tisti predel sveta, kamor bo po sodbi vojaškega poveljstva potrebno; seveda s primernim tovorom uničevalnega orožja. Kardeljeve izjave Po znanih Titovih izjavah, v katerih je obtožil sov. Rusijo in njene satelite, da izvajajo gosp o s darski blok proti Jugoslaviji, je v torek 28. dec. zvečer govoril tudi podpredsednik zvezne vlade in zunanji minister Edvard Kar; nim državljanom odkrito spregovoriti o vseh težavah in ovirah, pa naj nam je bilo še tako težko. To smo morali storiti, da bi bile lažje razumljive mnoge stvari v lanskem letu 1948 in v bodočem letu 1949. Vemo, da bo mnoge ljudi vse to presenetilo. Toda dejanja našega delovnega ljudstva govorijo glasneje kakor pa razne radijske postaje, ki nas danes tako kričavo napadajo. Naši narodi prenašajo mirno nezaslišane žalitve. Težko nam je ... a tudi danes ne omahujemo. Tisti, ki upajo, da nas bodo s klevetami in lažmi prisilili, da bi priznali, da resnica ni resnica, naj vedo, da to ni prav. Oni, ki se danes poslužujejo proti nam takšnih nepoštenih sredstev, bodo morali nekoč s tem prenehati, ker bi sicer to utegnilo imeti usodne posledice, za vse napredno gibanje na svetu ... Sklep in napoved Titova beseda ni bila nič manj jasna kakor ona iz Moskve. Govoriti o tem, da bo treba v letu 1949 marsikaj razumeti, čeprav bo težko, in napovedovati usodne posledice za vse napredno gibanje, to more imeti samo en smisel. Ni čuda, da je namestnik ameriškega zunanjega ministra Lovett pri enem zadnjih razgovorov s časnikarji povedal, da Tito sicer še ni u-radno zaprosil za povečanje trgovinske izmenjave z Združenimi državami, da pa ameriško zunanje ministrstvo kar se da budno spremlja razvoj dogodkov v Jugoslaviji... Niso zdaj važna vsa različna ugibanja svetovnega tiska ob teh Titovih govorih. Važno je dejstvo, da je Tito ne le spoznal, marveč tudi priznal, da nazaj ni poti. In nihče drugi kakor on se tako dobro ne zaveda, kako je težavna odločitev za preskok na drugo stran. Kajti ta odločitev bo prej ali slej — in naj bo vmesni razvoj tak ali tak — neizprosno prinesla konec totalitarnemu rdečemu nasilju nad jugoslovanskimi narodi. V tem je za nas vse pomen pravih Titovih zadnjih govorov in odločitve, pred katero mož zdaj stoji. — trd. Mednarodnemu sodelovanju so Združene države posvetile vse svoje sile ter zastavile zanj tudi vso svojo čast. Toda dokler ne bo na svetu varnost povsem zagotovljena, mora Amerika imeti močno vojsko, da bo izgubil pogum vsakdo, ki bi jo mislil napasti. Zaradi tega bodo izboljšali zakonodajo za zagotovitev varnosti in uvedli obvezno in splošno vojaško vežbanje. Truman se je tudi odločno zavzel za pripustitev novih beguncev iz Evrope v Združene države. Tem je treba odpreti vrata, ne da bi delali kakršne koli krivične razlike ali omejitve. Vzdrževati stara določila o tem, da se sme iz te ali one države priseliti v Ameriko na leto le toliko in toliko ljudi, bi bilo krivično. V Evropi skušajo Združene države z načrtom*za gospodarsko obnovo, s politiko dobrega sosedstva in z nastopi pri Združenih narodih odpraviti ozke nacionalistične pregraje, ki hromijo gospodarski in socialni napredek evropskih narodov. Če bo Amerika svojo sedanjo politiko odločno nadaljevala, bodo morale v mednarodno sodelovanje privoliti tudi tiste države, ki mu zdaj nasprotujejo. »Pred nami,« je končal Truman, »je doba, ki bi lahko bila čas velikega napredka, a bi se tudi utegnila pre- da je blagostanje najboljše j vreči v dobo strašnih nesreč poroštvo za mir. ' za nas in za vse človeštvo.« fiimcc ‘Dnnnos «* d Jena lerenles »Bojim sc Grkov tudi kadar prinašajo darove«. Članek s temi kggkoontovimi besedami je pri* nesla »Edinost«, ko so po prvi svetovni vojni Italijani zasedli Julijsko krajino in Slovencem in Hrvatom obljubljali vse mogoče pravice in svoboščine. »Edinost« je dobro vedela, da sliči italijan* ski konj grškemu pod zidovi Troje in se ni varala, kajti ne samo Mussolinijeva, temveč že prej Giolittijeva politika je bila usmerjena vsa v zatiranje Slova* nov in njihovo počasno iztrebljen nje z njihove rodne grude. Faši* zem je le pospešil brezobzirno raznarodovanje, medtem ko je šla Giolittijeva politika svojo pot bolj hinavsko. Cilj pa je bil isti. Igra se ponavlja »Voce libera« se nekako laska* vo in v zadregi dotika Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini se« daj, ko se je Tito ločil od nestrp« nih in integralnih komunistov, in se pojavljajo izgledi za sporazum z Ameriko in njenim blokom. Tudi trgovinski razgovori z Ita* lijo so že v teku, istočasno pa je podal Kardelj jasno in nedvo« umno izjavo, da sc mora mirovna pogodba spoštovati, Svobodno tr* žaško ozemlje ohraniti in imeno* vati guvernerja. Prav ta dejstva so skeleča rana, ki jo »Voce libera« težko prebo* leva, ker vidi, da gredo vsi njeni računi po vodi. In prav zaradi tega se hoče s staro igro nekoli* ko prilizati Slovencem in Hrva* tom, katerim obljublja, da bodo uživali vse pravice in vse ugod* nosti, ko pride Trst pod Italijo. V svoji številki od 4. t. m. zatr* juje: »Slovenski in Hrvatski manjšini na STO pravimo mi, da nihče ne misli rešiti njunih vpra* šanj s policijskimi ukrepi; demo* kracija in omika znajo sprožiti še druge sile in se ne bojijo in ne zanikujejo temeljnih človečan* skih pravic narodom različnega jezika ali različne ideologije.« Te lepe besede pa v praksi po* menijo:* Slovencem že danes Ita* lijani zanikajo pravico tudi do osnovnih šol v Trstu, kakor je pokazal primer v ulici sv. Fran* čiška in pa sklep italijanskega občinskega sveta iz Trsta, da ne bo nudil slovenskim šolam nobe* nega prostora več; Slovencem dvojezičnih izkaznic ne priznajo, njihove udeležbe pri javni upravi tudi ne. Rabe slovenskega jezika na sodiščih in sploh v javnih u* radih tudi ne! Kako se godi pa tistim Sloven* cenv ki so zopet prišli pod Itali* jo? Beneškim Slovencem in onim v Kanalski dolini Italija še danes noče dati niti osnovnih sloven* skih šol. Na Goriškem pa se ita* lijanske oblasti upirajo odpreti slovensko šolo v Ločniku. Naj* lepši primer »policijskega ukre* pa« se je odigral prav v Ločniku, kjer je šel v slovenske družine sam policijski poveljnik izpraae* vat starše, ali želijo dati svojim otrokom slovenski pouk. T«. je res »sila demokracije in omike«, draga naivna »Voce libera«! Kaj takega se zna zgoditi samo * ita* lijanski demokraciji! Poleg tega pa se dogajajo na Goriškem stvari, ki jih ni moči niti razumeti, če bi jih človeik ne doživel, ker so v tako kričečem nasprotju z demokracijo in pri* znanjem človečanskih pravic. Naj navedemo samo par primerov: odkrita izjava oblasti, da se Slo* venci v goriško občino ne smejo naseljevati; zavlačevanje za leta in leta rešitve važnih aasebnih vlog; sistematično in zahrbtno, a skrito ocenjevanje s strani ko« rabinerjev in kvesture vseh Slo* vencev kot filojugoslovanov in torej označevanje, da so aow» ražniki Italije, samo zato ker so Slovenci. Zaradi takega ocenje« vanja in označevanja se sami pametni ugledni Italijani zgraža* jo in nam pripovedujejo marši* kak kričeč primer. Na limanice ne gremo! Zaradi izkušenj iz časa pred fašizmom, pod fašizmom in žara* di sedanjih težkih razmer, ki vladajo v Italiji v pogledu t&ač venske manjšine, in na STO, po krivdi Italijanov, bodi jasno po« vedano listu »Voce libera«, da nismo Slovenci in Hrvati prav nič voljni iti na limanice nje* nim sladkim obljubam, ki so za nas le trojanski konj. Kolikokrat je »Voce libera« že priznala Slo« vencem v Italiji »vse demokra* tične in človečanske pravice«, in koliko strupa in zaničevanja je brezobzirno izlila nanje, ko so ti naši bratje nastopili s svojimi zahtevami! Slovenci in Hrvati sc ne pasemo z lepimi besedami, gospodje, ki ne poznate reševanja drugače kot s »policijskimi u« krepi« . .. Zahtevamo predvsem svobodo »Slovani imajo omejeno pozna* nje drugih narodov — piše »Voce libera« —■ govorijo jezik nasilja, njihov razum je hudobija, ki pa je vedno boljša od neumne ne* dolžnosti, na kateri je često gre* šila italijanska diplomacija; oni sodijo druge po svojem kopitu«. Kdo govori jezik »nasilja« ali Slovani ali Italijani, najbolje ka* žejo vsi italijanski postopki do Slovencev in Hrvatov od leta 1918 pa do danes, in da je vse njihovo obnašanje samo zvita »hudobija« tudi. V sili ti oblju* bijo vse mogoče, tudi zakon iz« dajajo, da te zapeljejo. Ko pa je nevarnost proč, prekličejo zakon in te izročijo na milost in nemi* lost »policijskemu ukrepu«. To ni nič čudnega in tudi novega ne, saj ne manjka italijanskih časo* pisov, ki odkrito a zaman kriti* zirajo in kričijo proti takemu gi* stemu policijske uprave. , Mi pa smo narod, mi Slovenci in Hrvati, narod, ki ima vse zmožnosti samostojnega in svo* bodnega življenja po našem »ko* pitu« in ne po načinu domišljave civiliziranosti od »Voce libera«, ki obstoja le na papirju. Naših pravic in našega splošnega narod* nega, kulturnega, socialnega in gospodarskega življenja in razvo* ja ne moremo izročiti slepo in nepremišljeno v roke orožniške« mu poveljniku. Naj si torej »Voce libera« ne dela nobenih utvar v želji, da bi nas zapeljala. Za žrtve je odgovoren fašizem V polemiki s Coceanijevimi »spomini« meče* »Voce libera« vso krivdo na jugoslovanske par* tizanc zaradi žrtev v Iartri in trdi, da fašistično zatiranje Slovanov skozi dvajset let te njihove re* akcije ne opravičuje. Na to od* govarjamo mi, da je padlo v Ju? lijski krajini več slovanskih žr* tev kot pa italijanskih, in da »o Italijani pobijali prvi! (Dalje na 3. strani) Leto III. - Štev. 1 DEMOKRACIJA Stran 3. Cankar in Trst V okvir tridesetletnice Cankar* j*re smrti spada tudi tridesetlet* nic* njegovega zadnjega govora v Trstu. Bilo je spomladi, 20. aprila leta 1918, ko je naš veliki pisatelj, nedosežni mojster slo* vonske besede, že skora na ro* bu groba govoril v Trstu z odra Ljudskega doma. Danes, ko skušajo nekateri ljudje podtakniti Cankarju vse mogoče revolucionarne ideje, ko hočejo mojstra slovenske besede protvoriti v dialektika markxiz* mA« leninizma, je ravno zaradi tqga nujno potrebno, da vzame* mo njegov govor v roke, ga pre* črtamo z vsem onim spoštovan ■njem, ki ga čutimo do velikega umetnika in premislimo besedo v A besedo, stavek za stavkom, kot ga je bil on sam postavil. In tedaj nam govor ne bo zvenel v uSesih kot politično propagandni »Šlager«, temveč kot svetel opo* min naših narodnih dolžnosti in kafipot v bodočnost za narodnim praporom, na katerem mora ble« šteti geslo iz Cankarjevega go* var*: „Edaj pa je vrsta ena, je prapor en samr Kakšni so bili notranji nagibi, kt ao Cankarju narekovali njegov trfaški govor? Tu je treba na kratico poseči v Cankarjev duhovni politični raz* TOj v teku prve svetovne vojne. Ajko ne prej, je nedvomno vsaj ▼ aačetku te vojne Cankar, ta veliki virtuoz slovenskega jezika in njegov strastni ljubitelj, spo* anal, da internacionaltstična u* smerjenost socialne demokracije a« more zadovoljiti slovenskih političnih in gospodarskih teženj. Za žrtve komunizma pa Slova* ni ne odgovarjajo kot narod! Pri tem kličemo zopet v spomin H«tu »Voce libera« dejstvo, da so italijanski patrioti pobili v sa* mih osmih dneh po končani vojni ia samo v severni Italiji 360.000 lastnih bratov. Ali smo tudi za t« žrtve odgovorni mi Slovani, ali fašizem ali pa italijanski pa* trioti? Strah in bojazen Titov preokret dela listu »Vo* ee libera« velike skrbi: Jugosla* ▼iji utegnejo iti sedaj večje sim* patije Amerike kot pa Italiji. In Udje bodo lahko pristajale tudi na Reki, prazne gotovo ne ... Komunistov je v Italiji vedno ve* liko število, njih nevarnost v Ju* goelaviji pa se za zunanji svet manjša. In tudi v Atlantski pakt bi utegnili priti brže jugoslovan* ski junaki kot pa s komunisti prebarvana kaka druga vojska. Bog ve, da ne!? In ameriška po* moč utegne dobiti manjši obseg. To dela strah in bojazen listu »Voce libera«, ki vzdihuje: »O ti prokleti Tito, zakaj nisi ostal zrast internacionalistu Stalinu!« To spoznanje pa Cankarju ni bi* lo neprijetno, ker je bil socialist, toda ne marxist. Nezadovoljstvo s socialno demokratsko stranko, 'ki je v narodnostnem gibanju med prvo svetovno vojno videla nevarnost za svoja internaciona* listična stremljenja in v stran* karski spravi nevarnost za načela razrednega boja, je Cankarju na« rekovala tržaški govor, katerega je naslovil »Očiščenje in pomla* jemje« in v katerem je poudaril vse pozitivno delo, ki se je iz* vršilo v teku vojne med sloven« skimi strankami. Omenil je de* mokratično preusmeritev Sloven* ske ljudske stranke, predvsem pa veliko delo takrat že pokojnega ustanovitelja Slovenske krščan* sko socialne stranke, dr. J. E. Kreka, očiščevalne tendence v napredni, kakor tudi socialni de* mokratski stranki sami. S tem je pokazal, da mu je narodna slo* ga mnogo več, kot pa borba ene same stranke za nadoblast in s pohvalno kritiko vseh pomemb* nejših slovenskih strank povedal, da je demokrat v pravem pome« nu besede in ne anarhist ali celo revolucionar. Za Cankarja so bile očiščeval* ne tendence v slovenskih stran* kah posledica, ki so jo rodile vojne grozote in lakota in v zve* zi s temi zavest napak iz prete* klosti. Takole pravi: »Vsak zase se je pričel zave* dati zmot in zablod preteklosti, se je s skrbjo in strahom, toda hkrati z vero in upanjem zagle* dal v prihodnjost, začel si meriti novo pot — sebi, otrokom in vnukom. To je očiščenje in po* mlajenje.« Toda takoj nato je tudi pove* dal, kakšne morajo biti smernice katere koli stranke, ki hoče res živeti in delati: »Kakor posamezni človek, je stranka živo bitje, ne mrtev ka* men. Raste in razvija se z naro* dom, iz katerega se je bila po« rodila; življenje naroda je njeno življenje, trpljenje naroda njeno trpljenje, moč naroda — njena moč. Ako se tega ne zaveda, ali noče zavedati, se sama izlušči iz naroda, je tujka v domači hiši; in sodba ji je zapisana.« Zatorej more biti katera koli stranka izključno le narodna in ne nadnarodna in mar ne pome* nijo ravno gornje besede, danes po tridesetih letih najbolj avto* ritativno obsodbo fratelančne po* litike raznih Cankarjevih lažnih častilcev? In pot odpadništva, v katero je vodila in še vodi del tržaških Slovencev, je Cankar v Trstu pokazal: »Se dandanašnji se žalibog pri* meri — zlasti na Štajerskem in na Koroškem — da socialistično organiziran delavec, da, ker je socialist, mora biti tudi nemšku* tar ... « Kot velja po Cankarju to bist* veno zlo internacionalizma v se« vernih slovenskih deželah ,v Carn* karjevi dobi, tako velja v bistvu še dandanes tu pri nas v Trstu, tujim- vplivom prav tako izpo* stavljenem, kot severne obrobne slovensko dežele. In zato je to Cankar naglasil v Trstu. Že gornji odstavki nam jasno kažejo, da Cankar ni prišel v Trst reševat zavoženo politiko kake stranke, temveč samo zato, da ojači misel narodne sloge tudi na tem izpostavljenem ozemlju. Evo, kaj pravi: »Ker narod potrebuje v teh težkih časih vse svoje sile, kliče vso in vsakogar! Če kdaj, v teh časih je potreba, da si zvesto po* gledamo iz obraza v obraz, da si sežemo v roke, se strnemo v eno vrsto. Strahopetec je, kdor zdaj trepeče, da bi se mu ob takem zbližanju morda ne odkrhnila ta ali ona mrvica njegovih strankam skih načel in njegovega svetov* nega naziranja.«■ Trideset let je poteklo, odkar je govoril Cankar te besede v Trstu. Trideset let je poteklo in marsikaj smo tačas doživeli. Vi* deli smo, kako se je rušilo v prah vse, kar smo si s trudom in zno* jem postavili, kajti tujčeva pest je bila trda in neusmiljena. In doživeli smo čas, ko je narod stopil v novo borbo, da si pri* bori svobodo in pošteno življe* nje. A spet so ga prevarali in na* mesto svobode so mu nadeli naj* težji jarem, ki ga je kdaj nosil in namesto poštenega življenja so mu urezali najtrpkejši kruh. Danes vstajamo znova. In zdaj, po tridesetih letih je Can* kar je v govor v Trstu za nas še pomembnejši, saj moramo gle« dati, kako poganja sad semena, ki ga je sejal v Trstu iintemacio* nalizem, od Cankarja obsojeni in kako ravno isti internacionalizem ruši ono narodno enotnost in edinost, zaradi katere je Cankar govoril tržaškim Slovencem. Zato nam Cankarjev govor v Trstu danes ni več literarni spo* menik. Oporoka je, ki nam jo je zapustil nekaj mesecev' pred smrtjo in ki jasno osvetljuje pot, po kateri moramo hoditi. »Zdaj je- vrsta ena, je prapor en sam!« To bo naše geslo, okrog katerega se bodo združili vsi Slovenci in se dvignili iz močvir« ja zablod skupnosti in posamez* nikov in ne reakcije, kot bi radi vedeli Cankarjevi lažičastilci. In ko bodo združene vse sile našega naroda v Trstu, ko ne. bo več strahopetcev, ki bi se bali za mrvice svojih strankarskih in svetovnonazorskih načel, takrat bo res vstal naš novi in lopi dom in nanj bomo zapisali, svesti si, da smo izpolnili Cankarjevo opo* roko: »Iz ponižanja, iz hlapčevstva, iz sramote in bede se je dvignil naš narod v novo, svetlo življe* nje, reden član v družini naro* dov, očiščenih in pomlajenih.« Črtomir Bogomilin Dve sto let srbske pravoslavne občine v Trstu Srbska pravoslavna cerkev v Trstu je letos slavila pomembno obletnico: 200 letnico ustanovit* ve cerkve sv. Spiridijona. Oblet* nica je pomembna tembolj, ker sovpada v dobo pričetka prepo* roda tržaške trgovine. Ko je leta 1719 Karel VI. izdal zakon o prosti luki v Trstu in na Reki, je istočasno povabil vse narode, da se nasele v novem mestu in jim dal posebne svobo* ščine. Tako so se poleg redkih Srbov in GrkoV', ki so bili že preje v mestu, pričeli naseljevati novi, predvsem pomorci. Njihovo število jo kmalu tako naraslo, da se je pojavila potreta po cerkve* ni organizaciji. Zato se je leta 1748 pod vodstvom svečenika Da* maskina Omera iz Benetk sestal odbor petih Srbov in sedmih Gr* kov, ki so osnovali pravoslavno občino in zaprosili Marijo Terezi* jo, da jim odobri gradnjo cerkve. L. 1749 jim je cesarica to odo* brila in takoj se je pričelo zbira* nje potrebnega denarja. Zbrali so 4.500 forintov — za takratno čase nemala vsota, ki je odgovarjala vrednosti večje dvonastropne hi* še — in znova zaprosili za zem* Ijišče. 14.7. 1751 jim je M. Te* režija odobrila prostor na nekda* njih solinah in prostor za poko* pališče. Gradnja se je pričela takoj, toda, ker je zmanjkalo de« narja, se je občina obrnila znova na cesarico s prošnjo za 12.000 forintov posojila. Dobili so jo pod pogojem, da jo z obrestmi vred vrnejo v teku 15. let, kar se je tudi zgodilo. Leta 1756 je bila cerkev dograjena in izdelan prvi statut cerkvene občine. Medtem pa se je število Srbov povečalo tako, da je nastala potreba po srbskem duhovniku, kajti dotlej je vršil vse cerkveno obrede le grški duhovnik. Na ta način je prišlo do neljubih sporov med Grki in Srbi, ki so se končali šele leta 1781. Tega leta so namreč preči tali v cerkvi cesarski odlok, da naj se vrši poislej služba božja menjaje se v grškem in srbskem jeziku. Ker pa to ni bilo po volji Grkom, so ti zapustili cerkev in s cesarskim dovoljenjem postavi* li svojo cerkev Sv. Nikolaja ob obali. Cerkvena občina Sv. Spiri* dijona jim je izplačala 20.000 fo* rintov pripadajočega jim deleža in Grki so se odpovedali vsem pravicam do srbske pravoslavne cerkve in njenega imetja. Tako sta se obe narodnosti ločili. Leta 1793 so Srbi izdelali nov cerkveni statut, ki je še danes v veljavi, cerkev pa sej je ob pod* pori svojih vernikov vedno bolj krepila in kmalu pričela poma* gati tudi drugim Srbom izven Trsta, zlasti pa v dobi Napoleon* skih vojska, ko je precej njenih članov obubožalo zaradi gospo* darskih kriz. Dositej Obradovič jo je trikrat obiskal, Vuk Ka* radzič je celo prosil za mesto učitelja na šoli, ki je kot prva slovanska šola v Trstu bila odpr* ta po zaslugi srbske pravoslavne občine leta 1792. L. 1831 se jo pričelo zidanje no* ve cerkve, kajti temelji stare so bili slabi in so zvoniki priče« li pokati. Ojačili so' temelje in na njih postavili novo cerkev, ki stoji še danos in je bila dokon« čana in posvečena leta 1869. Vse stroške so krili verniki. Vzporedno z razvojem Trsta se je jačala tudi cerkev in je šte« la lota 1914. 1850 članov. V dobi fašizma pa se jc pričelo odselje« vanje, dotok Srbov jo ponehal in zato jo število članov močno padlo. Upamo pa in želimo, da se srb* ska pravoslavna cerkev kot ena najstarejših slovanskih institucij v Trstu zopet dvigne do nekda« nje veličine in tako znova poka« že vsem kaj! zmore tudi malo število zavednih in trdnih ljudi. Na mnoga leta! B. Čokelj KNJIGE PREJELI SMO: Dessimir Tochitch, Totalitarisme et Droits de l’ homme (Tito et la liberte; le regime actuol en; Yougoslavie devant la Cour pour la protec* tion des droits de 1’homme). — Preface de Uregore Gafenco. — Pariš 1948, str. 156. »Pastirček«, otroški list, št. 4, januar 1949. — List izhaja vsak mesec. — Naročnina za vse leto 180 lir. — Uredništvo in uprava: Gorica, ulica Don Bosco 3. »Tržaška bibliografija44 Tržaška bibliografska informa« tivna revija. Izdaja Narodna in študijska knjližnica v Trstu. — Leto I., štev. 1. (od maja 1945 do septembra 1947). — Trst 1948, str. 32. — Naroča se pri upravi »Tržaške bibliografije« v Trstu, ul. MOriteČchi 6/III. »Tržaška bibliografija« se nam predstavlja v čedni opremi in s skrbno pripravljeno vsebino. U« redništvo pravilno ugotavlja, da je Trst mesto brez posebnih knji* žnih ali bibliografskih tradicij. Zato je bilo začetno zbiranje gradiva za revijo dokaj težavno in tu pa tam pomanjkljivo. Re* vija vsebuje bibliografijo tiskov, knjig in periodičnih publikacij iz* danih ali založenih na Tržaškem ozemlju (deloma tudi na ozemlju bivše cone A) od 1. maja 1945 do 30. septembra 1947. Prvi in drugi del navajata v omenjenem razdobju na Trža* škem ozemlju tiskana ali izdana leposlovna dela, splošna dela in razno ter periodične publikacije v obeh jezikih tržaškega prebi* valstva. Tretji del navaja na Tr* žaškem ozemlju tiskana ali izda« na dela v raznih jezikih. Četrti del pa razna dela v zvezi s Tr* stom in Julijsko krajino. Podvig »Tržaške bibliografije« jc temeljit in hvale vreden. Pri* speva! bo mnogo h globljemu po* znavanjii kulturnih prilik v Trstu in s tem k zgrajevanju tržaške knjižne tradicije. Vojna škoda Vojna škoda se deli v škodo na nepremičnem in premičnem premoženju. Vsa vojna škoda nastala na STO gre na breme Italije. Vojna škoda na nepremičninah se deli v škodo na poslopjih in v škodo na zemljiščih. Skoda na premičninah se deli v škodo: 1) na pohištvu, obleki in živežu; 2) na industrijskih in trgovskih premičninah in blagu; 3) na živini, vozovih in drugi kmečki posodi in orodju. Glede škode na poslopjih je ZVU razlikovala med mesti in vasmi. Ona je s širokopotezno izjemno akcijo zgradila porušene vasi na ozemlju, ki je bilo pod njeno upravo. Je res, da so take gradnje imele svoje hibe in ne* dostatke, ali kmetsko prebival« stvo je prišlo do svojih hiš ia gospodarskih poslopij mnogo po* prej, kot bodo prišli prizadeti po drugih krajih, ki niso bili pod ZVU, in to brezplačno. V mestih je ZVU pričela tudi a obnovo porušenih in poškodova* nih poslopij. Ali ona prispeva za mestna poslopja le polovico od» škodnine brezplačno in drugo po« lovico mora prispevati lastnik sam. Po naših vaseh so ostale neka« tere hiše nepopravljene. So pa to hiše ljudi, ki niso hoteli, da bi jim zavezniki poslopje popravili. Sem pa nikakor ne spada onih sedem hiš v Mavhinjah, ki so o* stale nepopravljene, ker je bilo delo prekinjeno s 15. sept. 1947. Vse te hiše bodo morale počaka« ti na redno likvidacijo vojne ško« de in na odškodnino. Glede premičnin bodi nagla« šeno, da je finančna intendanca v Trstu kot za redno likvidacijo vojne škode pristojno oblastvo izplačala do sedaj predujme v nujnih primerih samo za pohi« štvo, obleko, perilo in hrano. Po naših vaseh so dobili oškodova* ni lastniki iz tega naslova od 15 do 100 tisoč lir predujma. Vsa ostala škoda na nepremič* ninah in na premičninah še ni bi* la likvidirana in izplačana. Gre tu v prvi vrsti za škodo na živi« ni, .poljedelskem orodju in poso* di. Ta škoda je zelo občutno za* dela kmetsko prebivalstvo. Do* kler se ta ne bo odmerila in iz« plačala, ne bo moglo prizadeto kmetsko prebivalstvo vzpostavi^ ti ravnovesja v svojem gospodar« stvu, ker mu manjka vendar glavni čini tel j pri obdelovanju in izkoriščanju zemlje ter pri kmet* skem gospodarstvu sploh: to je živina. Naše kmetsko prebivalstvo obrača pozornost ZVU na o* gromno škodo, ki jo še vedno tr« pi kraški kmet vsled neizplačane odškodnine za živino, brez kate« re ne more vzpostaviti ravnoves« ja na svoji kmetiji. Provizorij ZVU utegne trajati na STO še leta in leta, zato je nemogoče odlašati z izplačilom odškodnine do prihoda guver* nerja. Vsaj najnujnejše odškod* nine naj bi se takoj izplačale in sem spada odškodnina za živino, za kmečko orodje in posodo. Krjavelj reže hudiča Krjavlju so je zagabilo. Videl je, da Malikova oblast vztraja le ob podpori krvavega zatiranja v imenu Satanovega evangelija. Videl je Malika in njegove paj* daše v najrazkošnejših oblekah, tiaxod in ljudstvo pa sta hodila boaa in razcapana; slišal je Ma* likove zastavonoše, kako so peli in rajali, narod in ljudstvo pa sta jokala grenke solze ponižanih .in zatiranih in prosila odrešenja, pa naj bi prišlo od koder koli. In sklenil je, da bo svojemu narodu pomagal, zakaj v tisti uri, ko je urezal Malika ob Blejskem jeze* ru, je videl, kaj more storiti in kaj mora. Zato je spet vzel popotno pa* lico v roke in odromal po sloven* ski zemlji. Kam? V Ljubljano ni hotel, kajti vi* del je, kako Satan uničuje njeno poštenje in čast. V gozdove? Tam bi naletel na divje lovce in obupance, ki so iskali novih po* tov. Pa se mu je posvetilo: »Med svoje pojdem, med kmete in z njimi bom rezal hudiča, počasi, čisto počasi, na majhne koščke, toda zrezal ga bom. Bog mi bo dal moči in duh pradedov me bo vodil!« Šel je po zagorskih klancih in prišel na samotno kmetijo. Potr* kal je, pozdravil po stari pošteni slovenski navadi z Bogom in po* šteno mislijo v srcu in povedal kdo in kaj je. Gospodinja ga je peljala v sobo, posadila za mizi? in mu ponudila koruznih žgancev. »Vidiš Krjavelj«, mu je rekla, »tole ti lahko dam, kajti pri nas živimo na koruzi.« »Na koruzi?« je vprašal in sen* ca greha je vstala pred njim. »Kaj je Malik vse božje služab* nike pregnal, da ni nikogar, ki bi vam požegmal in blagoslovil zvezo in jo utrdil pred Bogom?« »Nisi me razumel«, jc smehlja* je odvrnila. »Koruza nam je edi« na hrana!« je pribila in sedla za mizo. Krjavelj pa se je lotil žgan* cev in obžaloval, da ni mogel s to koruzno rečjo urezati hudiča, zakaj njegov sklep je bil trden. Razmišljal je in jedel, ko je ne* nadoma nekdo močno potrkal na vagasta vrata. Nekdo je vstopil. Krjavlju je obtičal žganec v grlu in žlica mu je padla v skledo, kajti na vratih je stal pogubljeni angel, Satanov služabnik. »Kaj hočeš?« ga je vprašala gospodinja in narahlo pobledela. Angelj se jel nežaupno ozrl po sobi, pogledal pod črvivi in oka« jeni strop in vprašal: »Kdo je ta človek? Ima iz* kaznico?« Krjavelj se je opogumil in de« jal: »Eh, Krjavelj sem, z Dolenj* skega doma, pa takole romam po slovenski zemlji.« »Postopač«, je zarjul stražnik, da je postalo Krjavlju pri srcu kot takrat na barki. »Z mano pojdeš, da vidimo, kdo si. Pridi!« In je stopil pred Krjavlja, ga prijel za vrat in hotel poriniti iz sobe, ko se je nenadoma pre* mislil in se obrnil proti gospo* dinji. »Ni čuda, da gostiš take sum* Ijive postopače. Vidi se, da sto tuji plačanci!« »Pošteno plačujemo davke in redno dvigamo koruzo v zadru* gi,« je drhte odgovorila. »Davki in koruza, to še ni do* volj. Vse polno ničvredne božje navlake imaš, a Malikove slike ne vidim nikjer. Kje je? Pod streho za mušji pašnik!« »Ne, tovariš, tod ne poznamo tega Malika in pri nas obešamo samo slike sorodnikov. Vidiš, ta sin jo umrl v internaciji, ta je pal v gorah za svobodo, tega ste ubili lani...« »Molči! Ne veš kdo je Malik?« »Ne. Povej!« »Na j večji poštenjak!« »A!« »Največji junak!« »Lepo.« »Ni boga razen njega!« »Nisem vedela.« »On je največji borec za do« brohit in srečo človeštva!« »Ne verjamem, res, tega ne mo« morem verjeti!« »Zakaj?« »Ker če je res to, kar praviš, zakaj pa ne požene Satana in njegovih pogubljenih angeljev i» naše vasi?« »On je naš vodja.« »A, če je tako, potem ga goto« vo obesim!« »Glej, da storiš to do jutri, ji je resno zabičil in odšel s Krjav« ijom. Odšla sta v temno deževno noč in le njuni koraki so odme* vali v temi in sekali enakomerni šum dežja. Gospodinja pa se je v grozi križala na pragu: »In reši nas hudega...« In dež ji je rosil na glavo in se stapljal z njenimi solzami v velike motne kaplje, ki so padale v razmočeno, blatno prst. B. M. MHIIiillllillllllltliltlllllllllllililllllltllllllitllllilllltllllllllilllllllltillllllllllllllllllllllllllillllHiitlllllllillllllllllllllllllllllillillllllllllllllltlllllllllll i Slike iz tržaške okolice HiiiiiiiniiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimimiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiiiHiiiii Veliki Repen Redko kdaj se kdo oglasi iz našega kota. Zelo smo blizu ves likega mesta, pa vendar tako da* leč. Tržačani poznajo in obisku; jejo Col in Tabor s prijazno cer« kvico, ki se s kamenite skale ra* dovedno ozira daleč po Krasu, le redki izletniki pa zaidejo v Veli* ki Repen. Od zdaj naprej bo pa verjetno drugače, ko nas bo no* va, lepa in široka cesta povezala z Opčinami. Nobenemu Tržača* nu, posebno pa Slovencu, gotovo ne bo žal kratkega izleta v pri* jazni Repen. Repentabor je najmanjša obči* na Svobodnega tržaškega ozem* Ija, saj šteje komaj 440 prebival* cev, od kar nas je nova meja pre* sekala na dvoje. Živimo v štirih naseljih, od katerih je največje Veliki Repen. Ostale vasice so Tabor, Col in Fernetiči. Preživ* ljamo se s kmetijstvom, z delom po kamnolomih in z drugim pri* ložnostnim delom. Mnogo vašča* nov dela zdaj pri razširjenju ce* ste iz vasi proti Opčinam. Prej je večino vaščanov zaposlila gradnja novega vodovoda, ki je -poleg zdrave pitne vode, prinesel v vas tudi lepe tisočake. Javna dela ne prinašajo le začasne za* poslitve, ampak tudi trajne kori* sti. Ko bodo prenehala dela pri cesti, bi bilo prav, ako bi se obla* etva pozanimala za pogozdoval* na dela. Pogozditi bi bilo treba predvsem goličave proti Opči* nam, kar bi spremenilo pusto sli* ko pokrajine ob cesti, obenem pa zaposlilo domače delavstvo. Vina pridelujemo bolj malo. Večje zanimanje je za živino* rejo, posebno za rejo krav - mle* karie. Zdaj redimo kakih dvesto glav živine, kar bi se pa dalo znatno povečati. Po vojni še ni prišlo do prave obnove prosvetnega delovanja. To je pripisati predvsem po* manjkanju sposobnega pevovod* je, ki bi obudil staro zanimanje za društveno delo, posebno za petje. Učiteljstvo se za to pre* malo briga. Mladina postopa v prosteiti času po vasi, ker nima razvedrila v prosvetnem delu. Stari pevci so pa še vedno ž ve* seljem spominjajo nekdanjega društva, ko so z domačim pev* skim zborom uspešno nastopali doma in v bližnjih krajih. V Ve* likem Repnu smo namreč že pred več kot pedesetimi leti ustanovili bralno in pevsko dru* štvo »Dom«, ki ga jo med obe* ma vojnama zatrl fašizem. Dru* štvo je imelo tudi precej števil* no knjižnico. Ker mi jo pri srcu — kakor mnogim starim članom društva —• napredek in vzgoja naše mla* dine, bi bilo prav, da bi spet oživeli društveno delovanje v vasi. Novo društvo naj bi gojilo poleg lepega umetnega in narod* nega tudi cerkveno petje. Obno* vilo naj bi dramatski odsek, knjižnico in čitalnico. Mladina ima dobro voljo in veselje do kulturnega dela, pa tudi stari pevci bi se spet oglasili in po* magali, ko bi videli, da gre za narodno stvar. Zdramiti se mo* ramo iz dvajsetletne otopelo* stil Sedanjo mrtvilo je prava sramota in nazadnjaštvo. Naši predniki so pred petdesetimi leti imeli več smisla in dobre volje za narodno delo kakor jo ima* mo zdaj mi. To mrtvilo mora prenehati, ker je že skrajni čas. Veliki Repen mora spet postati to, kar je bil v preteklosti: na* rodno zaveden in napreden! Dolina Tudi pri nas se rdeči tovariš' med seboj zmerjajo kot razposa* jeni paglavci. Izpodnašajo si stol* čke, se trkajo na svoja rdeča re* bra in vrtijo obrabljeno lajno svojega razpaljenega napuha. Lah* kovernež bi mislil, da gre tu za neke visoke nauke, za življenjska vprašanja, za biti ali ne biti... Pa so stvari bolj enostavne Ločitev med vidalijevci in babičevei je v glavnem materialne nature: gre za sklede in jasli. Vidalijevci so za* vohali, da se baraka preko meje maje in trese, da je Tito mošnjo zavezal in da ne bo delil ne vil, ne zemljišč, ne mastnih plač, niti oblastnih služb. Pa so mu poka* zali figo. Jugoslavijo so že ogu* lili do same srajce; kaj naj da 15 milijonov beračev? Tristo ti* soc rdečih buržujev pa nima smisla za štednjo, ker itak ve, da se veselica bliža koncu. Tako so razmislili naši rdeči špekulanti in se zapisali Vidaliju. Tu je še cela Italija — zato so vidalijevci tudi za priključitev — tu bo na tisoče lepo opremlje* nh vil in podobnih dobrot: tu je še skleda polna in jasli nabasane. Izbira pač ,ni težka. Tisti majhen košček narodne' zavednosti, ki ti ga je pustila fratclanca, lahko za majhen denar prepustiš »italijan* skemu intemacionalizmu«. Tako lahko poslušaš po Dolini, Boljun* cu, Borštu in Riemanjih »inter* nacionalne italijanske« popevke, kakor jih v tako obilnih porcijah nisi poslušal niti pod fašisti. Pa tudi drugi »junaški podvigi« nas pogostoma spominjajo mussolini* janskih kazenskih pohodov. Si* cer pa veste vsi zelo dobro, da ni nobene razlike med fašisti in komunisti, posebno pri nas, kjer jo črne srajce nosilo mnogi ti* stih, ki nosijo danes vidalijevsko ali pa babičevsko. Najbolj gore* či so mleenozobi frkolini, nekda* nji avangvardisti in balilčki. Drugače pa je trezno ljudstvo že zdavnaj spregledalo in je v naši občini najmanj 75°/o ljudi v srcih proti rdečkarjem. Prizna* mo, da ima pri nas strah še ved* no prav dobro letino, tolaži pa nas resnica, da smo bili s tem božjim blagoslovom obilo obda* rovani tudi še prod petimi leti, vse dokler ni fašizem do funda* menta poginil. Tako bo tudii se* daj na spomlad pričel strah ver* jetno hitro kopneti in bomo v našem kotu spet taki, kakor so bili naši zavedni predniki pred 30 leti. Kri ni voda! Odneslo- je fašiste, odnaša babičevce, od* neslo bo tudi vidalijevce. Mi pa bomo ostali taki, kakršni so bili tisti, ki so gradili Narodni dom, Ciril * Metodove šole. narodna društva, slovenske zadruge (no sovhoze in kolhoze), svobodni in demokratični Slovenci, gospodar* ji na lastni zemlji, pokorni sami sebi in svoji narodni skupnosti, ne pa hlapci rimske volkulje ali moskovskega medveda! To naj si zapomnijo vidalijevci in babi* čevci, v kolikor jim to dovolju* jejo z rdečo pajčevino zamotani možgani in plačani agippropovci. »Demokracija« prihaja k nam po ovinkih, ker se, naši rdeči če* rini kar tresejo pred njo. Pa tudi te »ljudske volje« bo kmalu ko* nee in rdeči Čerini bodo zginili v mišje luknje, odkoder so se vze* li. Tam v Trstu ste razvili zasta* vo svobode in demokracije. Rde* ča volkulja in rdeči medved bev* skata, kakor bevska njun sorod* nik, kužek, v luno, ali čestitljeva zastava naših dedov vstaja in se' dviga tudi že v našem kotu. Tre* petajo pred njo nekateri sinovi in hčere slovenskih staršev, tisti sinovi, ki so jo oskrunili in oma* deževali. Zmagala bo tako, ka* kor je zmagovala, ko ni bilo ne dučejev, ne firerjev, ne Vidalijev, ne Babičev; ne fratelance in ne Judeževih grošev! Takrat bo po* kopan tudi strah, edina sila rde* čih apostolov. V ljudski govorici bo ostala samo še psovka, pri* bližno take vrednosti, kakršno ima danes beseda »fašist«. Ta čas je bližje, kakor si nekateri želijo. Ricmanje Naše prebivalstvo se je razve* selilo ob vesti, da bo consko predsedništvo skoro dovolilo naši dolinski občini prirejanje živin* skih sejmov vsako tretjo sredo v mescu začenši s februarjem. Od* kar se niso vršili več sejmi v Bazovici, Herpeljah, Sežani in Divači je bil naš kmetovalec brez pravega merila za presojo igre cen na domačem živinskem trgu in zaradi tega mnogokrat izpostavljen zlorabam s strani brezvestnih prekupčevalcev. Z novo razmejitvijo je naš kmeto* valeč izgubil tudi možnost, da bi svojo živino prodajal na od* daljenejššh sejmiščih. Zato smo svojemu županu zelo hvaležni za velik uspeh, ki bo koristil tudi sosednim občinam. Redno prire* janje živinskh sejmov bo imelo za posledico, da se bomo morali žftahneje zanimati za umno živi* norejo v našem okolišču, kar bo zopet močno pospešilo dvig na* šega zanemarjenega kmetijskega gospodarstva. Upamo, da bodo v naši občini kmalu nastala razna gospodarska društva, ki bodo med nami širila sodobnejše poglede na kmetij* stvo in živinorejo, saj med nami ne primanjkuje nadarjenih kme* tovalcev, ki nam bodo radi po* magali s svojimi bogatimi izku* šnjami v tem pogledu. Mavhinje Za božič je umrla v naši vasi dobra in pridna gospodinja go* spa Katarina Pernarčič. Umrla je v visoki starosti 77 let, kmalu za njo pa je umrl tudi njen mož, stara 89 letna korenina, katerega smo pokopali za novo leto. Bil je star narodnjak in je že kot 18 letni mladenič sodeloval pri mav* hinjski godbi. Bil je pošten, kre* menit in značajen mož in dober pevec v bivših mavhinjskih dru* štvih. Naj Jima sveti, večna luč! ^Oosfi s ^cjaslzega Slov. dobrodelno društvo v Trstu Slovensko dobrodelno društvo v Trstu, je vzrastlo letos iz po* trebe. Veliko število siromašnih je vojna postavila v bedo. Povoj* ne razmere v našem mestu so si* cer boljše, kot v marsikaterem drugeni mestu v Evropi, toda še zdaleka niso takšne, da bi zado* voljile vse naše siromake. Društvo je pričelo delovati brez podpore in se ima zahvaliti samo Slovenski demokratski zve* zi, da ima danes svojo pisarno in da lahko prireja dobrodelne prireditve. Toda po^iv na slovensko jav* nost v Trstu in na tržaškem oze* mlju, naj prispeva po svoji zmož* nosti je dosegel usmiljena srca. Slovensko dobrodelno društvo je nabralo ob raznih prilikah že pre* eejšne zneske in precej blaga od Zavezniške vojaške uprave in od Okrožnega predsedstva. Priznanje je bilo tudi objavljeno v Zakon* skem listu ZVU za Svobodno tr* žaško ozemlje. Odbor je letošnje leto o srt d o* točil svoje delo na najrnlajše, čeprav so tudi mnogi odrasli siro* maki in brezdomci uspešno potr* kali na društvena vrata. Poleg vsakdanjega dela je Slo* vensko dobrodelno društvo prre* dilo letos še »Miklavževanje« in »Slovensko božičnico«. V načrtu društva je, da bo pri* pravilo “vsako leto ti dve prire* ditvi. Na letošnjem »Miklavževanju« je bilo obdarjenih poleg 170 šo* larjev tudi 50 drug h otrok ali pa odraslih. Paketi, ki so jih otroci prejeli, so bili izdatni, ker so po* leg sladkarij in sadja prejeli vsi šolske potrebščine od zvezkov do barvi© ter nekaj oblačila. Tudi pri »Slovenski božičnici« so bili otroci, katerih je bilo pre* ko sto, na enak način obdarovani. Božičnico je društvo priredilo 28. decembra ob 14. uri. Spored božičnice je bil zelo pester. Na* stopM je otroški zbor osnovne ljudske šole iz Svetega Jakoba v Trstu pod vodstvom gospodične Polakove. Med vsako božično pe* smijo, katerih je bilo šest, so otroci izvajali deklamacije in re* citacije. Na koncu sporeda je bila otroška božična igrica »Jezušček in pastirčki«. Jezušček, ki je v igrici nastopil, je za zaključek ob* daroval vse prisotne otroke. Za novo leto pripravlja Slaven* sko dobrodelno društvo darilca za siromašne otroke, ki ob teh prilikah še niso ničesar dobili. Predvsem bodo prišli v poštev otroci brezdomcev, ki so prisilje* ni nastopiti žalostno pot v tujino. Vse prispevke je društvo nabra* lo med našimi dobrotniki. Dru* štvo pa je v ta namen priredilo tudi »Miklavžev večer« za odrast* le, ki je zelo dobro uspel zaradi pestrega sporeda in predvesm za* radi izredno posrečenega nastopa Miklavža in Luciferja, Slovenska javnost pozdravlja vel ko aktivnost Slovenskega do* brodelne_ga društva v Trstu. Od* bor in vse sodelavke uživajo vse zaupanje, ki je potrebno pri tako važni ustanovi. Demokratski Slo* venci v Trstu bodo tudi v novem letu 1949 podprli dobrodelne ak* cije, ki jih bo odbor organizifal. Odbornikom pa gre vsa naša pohvala. Trst Zavezniško sodišče je 1 ostro sodbo obsodilo skupino Vidalije* vih italokomunistov, ki so s pre* izkušenimi skvadrističtiimi meto* dami motili red in mir ter raz* bili shod Babičevih pristašev v Lonjeru. To ti je bila res frate* lanca med njimi, kajneda? Čudi* mo se samo »Lavoratore * ju«, ki hinavsko toži nad postopanjem zapadnih zaveznikov, češ da so njihov tabor najprej razbili, da bi mogli uspešneje udariti po obeh lačnih skupinah. Ali so ita* lokomunisti upali, da pridejo , na prestol, ko so se smejali ob silni zmedi, ki je zavladala mod Ba* bi čevci? Sedaj ste na vrsti vi, ito* lokomunisti tako bo Trst očiščen komunistov, in konec bo žalost* nega poglavja naše notranje po* ti tik e. 1 Mladinska akademija Že sedaj vas' opozarjamo, da se udeležite prve prireditve »Slo* venskega akadenskega kluba v Gorici«, ki se bo vršila dne 16. t. m. ob lOh dopoldne v dvorani »Vittoria« na Travniku. Pokrajinski upravni odbor Goriški prefekt je s svojim dekretom, imenoval pokrajinski upravni odbor. Za predsednika je imenovan odvetnik g. dr. An* gelo Culot, kateremu k imenova* nju iskreno čestitamo. Za namestnika člana odborni* ka je imenovan tudi Slovenec g. Andrej Abuja, znani goriški tr* govec z vinom, ki je pod in do izvolitev novega sveta, bil elan goriškega občinskega sveta in je pri zadnjih občinskih volitvah v Gorici kandidiral na naši li* sti. Gospodu Andreju Abuji tu* di prav iskreno čestitamo k ime* no vanju na to važno mesto, kjer bo dobro zastopal in zagovarjal koristi pokrajine in tudi sloven* ske manjšine. Le žal nam je, da se moramo Slovenci zadovolje* vati samo z namestnikom. Ali nimamo mi pravice do rednega odbornika pri javni upravi, ali so naši davki in naše pravice in koristi manj vredne kot tiste od drugih državljanov. Lepe besede in polne koše obljub slišimo vselej, kadar se pritožujemo, upoštevanja pa nobenega, ko je prilika, da se oblasti pokažejo nepristranske. Volivni imenik Na županstvih vseh'občin so izpostavljeni volivni imeniki. Po* glejte vsi prizadeti, ali so vas' pomotoma odnosno namenoma izpustili in vam tako kratili vo* livno pravico. Ce vas niso vpi* sali, zlasti v Gorici, vložite do 15. t. m. pritožbo na okrajno vo* livno komisijo in zahtevajte vpis. Zlasti priporočamo, da vložijo pritožbo vsi begunci, ki so opti* rali in jih niso vpisali. Vpis naj begunci zahtevajo na podlagi do* ločila člena 51 zakona od 7. 10. 1947 n. 1058. ZA »ALOJZIJ EV IŠČE« Za »Slov. Alojzijevišče«, ki skr-bi za skoro 40 slovensk h dijakov in le težko krije svoje izdatke, ker je med gojenci več tak h, za katere starši ne morejo plačevati celotne vzdrževalninc, so poslali plemeniti dobrotniki iz Doberdo* ba 6 vreč krompirja, iz Štandreža 5 vreč, s Peči 3 vreče, iz Rupe 2 vreči