štev. 3 — Letnik Viri. PTUJ, 21. januarja 1955 Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva ntujskega okraja UREDNIŠTVO IN UPIIAVA: PTUJ, PREŠERNOVA ULICA 1 - Ici-t.ON STEV 15« - ČEKOVNI RAČUN PRI NARODNI BANKI PODRUŽNICA PTUJ, STEV. 643-T-208 - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK J02E VRABl - ROKOPISOV NE VRAČAMO - TISKA MARIBORSKA TISKARNA V MARIBORU LETNA NAROČNINA SOO DIN. POLLETNA 250 DIN. ČETRTLETNA 125 DIN PnStnina plačana « gotovini Cena din 10.— iPred občnimi zbori sindilcalnfli organizacij v olcraju v nedeljo, 16. januarja t. 1., je bila v Ptuju seja plenuma Okrajnega sindikalnega sveta, ki je bila predvsem namenjena razpravi o bodo&ih občnih zbo- rnih naiših sindikalnih podruž- nic in neka^terim organizacij- skim vprašanjem, ki jih bodo v kratkem reševale sindikalne organizacije. Predsednik OSS, zvezni po- slanec Zbora proizvajalcev tov, Benčič Stane, je nakazal v uvodnih besedah vrline pa tudi slabosti dosedanjega dela sindi- kalnih organizacij in obenem opozoril na bližnje važne naloge, ki bodo nujno zahtevale oži- vitev dela in aktivnost sindi- kalnih organizacij. V razpravi je dobil besedo tov. MavTicij Bore, tajnik re- publiškega snndikalnega sveta Slovenije, ki je med drugim dejal: Pregled dela v preteklem letu Doba, v kateri živimo, je zg,o- dovins-ke važnosti. V našem ce- lotnem razvoju pa so važne &e nekatere druge stvari. Pri vas sedaj formirate komune. Pred- vidoma bo Ptuj sedež zveje j komun in bo potrebno, da se 1 v vsaki komuni osnuje sindi- ' kalni svet Občni zbori morajo podrobno obravnavati naloge, ki stojijo pred njimi Občni ; zbori so več ali manj formal- ' na stvar in je uspeh v glav- nem odvisen od tega. kako so člani zainteresirani na tem in kako je pripravljen pregled de- la v preteklem letu Osnovna priprava občnega zbora je po- ročilo To ne bo težko sesta- viti. Va-žno vprašanje je tudi sindikalno gospodarlenje. to se pravi, zaključni račun in pro- račun, ki morata obvezno b'ti na dnevnem redu občnega zbora. Vlona sindikata v delav- skem upravljanju Dotaknil bi se drugega vpra- šanja: Kakšno bo gospodarsko življenje pri nas v bodoče. Pred seboj imamo obravnavo dveh uredb, ki določata kriterij ce- lotnega gosT>odarskega živllenia in tudi standard. Ti dve ured- bi v široki javnosti še nista bili obravnavani Mišljenja sem. da je obvezno, da se ti dve uredbi obravnavata. Važno je tudi družbeno uprav- Ijenje. Treba je povdariti vpra- šanje vloge sindikata v delav- skem upravljanju. To vpraša- nje načenjam zato, ker se v go- spodarstvu ustvarja narodni do- hodek Nam je sedal bistveno, kako omogočiti boljše življenje. Z odpravo administrativnega vodenja gospodarstva, z uvaja- njem delavskega samoupravlja- nja smo krenili na novo pot, letos pa še posebno zaradi tega, ker omogoča delovnim kolekti- vom, da bodo delavci plačani Po produktivnosti. Vprašanje pa ie. ali bodo ta merila za delo dovolj objektivno izračunana. Letos dajemo še večje pravice proizvajalcem. Vloga sindikata pri tem vprašanju je družbeno tako odgovorna, da bi morda ne bilo odveč, če bi se večkrat sestali po teh vprašanjih. Ce govorimo o odnosih v podjetjih, mislim, da vsi vemo, da so ti odnosi ponekod slabi, vendar lahko rečemo, da je delavsko samoupravljanje pri nas upra- vičilo svoj obstoj. Prav zaradi tega moramo delati čimbolj uspešno, da upravičimo v svetu delavsko upravljanje, Ce smo šU še dalje — do samouprav- ljanja v prosveti, zdravstvu, če preidemo na formiranje komun, potem je to znak. da hočemo ljudi sprostiti in omogočati, da bo počasi odmirala uprava nad ljudmi. Tudi v naših ko- munah ne bo več zborov pro- izvajalcev. Ce hočemo to razvi- jati, je treba vedeti, da je za ves ta razvoj potrebna temelji- ta osnova. Vzeli smo ime »ko- muna« zaradi tega, ker je mi- selnost naših liudd do občine taka. kot je bi].a v stari Jugo- slaviji, pravzaprav pa je miš- ljena s tem izrazom občana. Že- leti bi bilo, da bodo te komune čim manjše, kjer pa to ni mo-. goče, pa gremo trenutno tudi na velike komune, ker je treba gledati tudi na to, da Lma ko- muna nek^ sredstva. Izhod iz zaostalosti je predvsem dvig produktivnosti dela, ne pa v izplačevanju večjih plač. V vseh podjetjih bo treba formirati ob- vezne rezervne fonde, ki se bo- do lahko trosili samo z dovo- ljenjem Zveznega izvršnega sveta. Sindikati o komunah Kadar govorimo o standardu, je treba upoštevati več stvari: 1 to. da je naš potrošnik zelo ozko zakoličen z obračunskimi plačami, proizvajalec pa je bil izredno svoboden, proizvajal je, kar je hotel in prodal tako, kot je hotel. Trenutno je stanje ta- ko, da se na našem trgu vsako podjetje nahaja v monopolnem položaju. Tov Tito je v Kopru dejal; »Prišli smo tako daleč, da lahko ugotavljamo, da smo ustvarili temelje za ustvarjanje socializma.« Nikjer ni rečeno, da bj samo mi morali nositi bremena, ki so v zvezi s tem, temveč je treba prepustiti tudi bodoči garanciji, da bo dovrši- la, kar smo mi začeli. Zato bo- mo zmanjšali investicije, in to ne samo zvezne, ampak pred- vsem republiške in okrajne. Nujno potrebno pa je. da damo več sredstev za kmetij.t^tvo. To Pa nam narekuje, da nikjer ne dopuščamo gradenj preko pla- nov Zgrešeno je naziranje, da je dober delavski svet sanno v tistem podjetju, k-i ima grad- bišče. Ko bomo Pa postavljali merila dela v naših podjetjih, bo treba upoštevati, da je *xia tehničnem osebiu Tx>dietja leže- če, kakšna bodo merila dela, zato bo treba sindikalne orga- nizacije v podjetjih prepričati, da to ni enostavna stvar in da re s položajem ne kaše igrati. Čas, količina, kvaliteta v Sloveniji imamo po vojni 207.000 novih ljudi zaposlenih. To so ljudje, ki so Po vojni prvič v službi in so po večini še tudi mali kmetovalci Stali- šče teh ljudi je proti normam, ker se zavedajo, da ne bodo toliko naredili, kot tisti, ki de- lajo samo v tovarni in doma lahko počivajo. Norma obsega osnovne tri elemente: čas, ko- ličino in kvaliteto. Tisti, Id jih je strah, da se bo kvaliteta z novim načinom plačevanja po- slabšala, nimajo prav, ker je vendar kvaliteta postavljena kot osnovni element norme. Podjetje bo moralo imeti tudi pravilnik o normah. Treba je govoriti tudi o premijah, ki bodo pripadale vodilnemu oseb- ju. Vodilno osebje je odločno prenizko plačano pri nas in si tako sikuša pridobiti večji za- služek z dnevnicami in službe- nimi potovanji. K temu je pred- vsem pripomogel škodljiv po- jav uravnilovke. Točno je, da je zaostalost prj nas glavni za- držek napredka Mj ne izkori- ščamo stoodstotno vse kapacite- te proizvodnje, zato nam odpa- de narodni dohodek. Problem je, kaiko odpravljati nevednost in neznanje. Na ta način bodo imela podjetia možnost, vzga- jati kadre. Izkoriščanje človeka po človelm smo odpravili samo na veliko, nismo pa ga mo.gli odpraviti v raznih malenkostih. Dvig kmetijstva Na koncu bi poudaril še to, da ima delavski razr. odgovorno nalogo v tem, da v teh vpra- šanjih prednjač; in da prenaša te probleme v kmetijstvo. Naš življenjski standard ne bo šel navzgor, če ne bomo dvignili kmetijstva. Naša zemlja bi mo- rala dosti več dajati, kot daje. Uvažamo pšenico, sladkor in mast. kar vse bi lahko pride- lali v dovoljni meri doma. V tem leži ključ. Primitivnost na vasi nas vleče nazaj. V Ameriki je na 18 ha zaposlen 1 človek, na Dansikem na 4,5 ha en človek, pri nas pa je na vsak hektar zaposlena ena delovna sila. Članarina, statistika in drugo Na koncu še nekaj o trenju med podjetji in sindikati. V go- tovem smislu je to zdrav po- jav, vprašanje je sam^o, kako se to trenje kaže. Trenje v podjetju med sindikalnim od- borom, upravnim odborom in direktorjem mora obstajati. To trenje pa se ne sme izroditi v osebno sovraštvo. Pospešiti je treba taka trenja, kjer se mo- rejo uveljavljati najnaprednejši predlogi. Zatreti pa ga je treba ^Nadaljevanje na 2. gtrajM) Zvezni poslanec i^r. Pctrč med člani SZDL v Dornavi v nedeljo 16 t. m. je Dor- navo obiskal zvezni poslanec tov. dr. Jože Potrč ter se več ur zadržal v dvorani Zadruž- nega doma z nad 100 udeleženci sestanka SZDL. Cas je never- jetno hitro minil, ko je tov. dr. Jože Potrč govoril o zunanje- in notranjepolitičnih vprašanjih. Pred sestankom, ko še niso bili VSi zbrani, si je tov. dr. Jo- že Potrč v spremstvu ravnate- lja Zavoda za defektnc otroke v Dornav] tov dr Borštnarja ogledal ureditev ter gojence te- ga zavoda tC) se zanimal za njegove načrte in probleme. Pri obravnavi zunanjepolitič- nih vprašanj se je tov. dr Jože Potrč zadržal pri koeksistenci — edini poti za obrambo miru, glede katere se je doslej v di- plomatskih krogih le zatrjevalo,, da je možna, dočim je Jugosla- vija pristopila k praktičnemu ustvarjanju koeksdstence med državami različnih družbenih ureditev, ki izključuje vsako vmešavanje v notra-nje zadeve te ali dnjge države in temelji na medsebojnem prijateljstvu in pomoči ter sodelovanju na- rodov v borbi proti zaostalosti. To dokazuje obisk predsednika FLRJ tov. Tita v Indiji in Bur- mi. Istočasno pa -je tov. dr. Jože Potrč spomnil navzoče na vse težave, pevarnost: in žrtve vod- stva in narodov Jugoslavije za- radi borbe za neodvisnost zlasti Po letih 1948 ter o sedanjem ugledu Jugoslavije v .svetu rav- no zarad-; vztrajnost; v borbi za mir in ohranitev svoje neodvis- nosti. Pri razlagi notranjepol-tičnih vprašanj se je tov. dr Jože Po- trč zadržal največ pri delav- skem samoupravljanju v podjet- jih in ustanovah, pri proizvod- nji našega kmetijstva in indu- strije ter vsestran-skih r.otrebah našega vsakdanjega življenja. ki pa jih še ni mogoče zadovo- ljiti. Pri tem je poudaril, da se rezultat) dosedanjega samo- upravljanja še ne morejo odra- žati, zlasti ker smo se tega učili na lastnih izkušnjah. Pri vsem pozabljamo, kake ogromne žrtve doprinašajo naša delovni ljudje, ko ustvarjajo možnosti zaposlitev čim večjega števila delavstva in vštudija čim večjega števila naše mladine. Malokdo se zaveda, da je za zaposlitev enega delavca v industrij; po- trebno investirati najprej 2500 dolarjev, da je pred usposobit- vijo zdravnika treba žrtvovati nad 2 milijona di-narjev Vse premalo se še zavedamo škod- ljivosti slabega odnosa do na- šega družbenega gospodarstva, k-; se odraža pri slabem delu. pri izostajanju z dela, pri obrat- nih nesrečah itd O vsem tem moramo še mnogo razmisli ati in govoriti ? delovnimi ljudmi, če želimo dvigniti proizvodnjo pametno gospodarit; in varče- vati. Nazadnje je tov. dr, Jože Po- trč govoril še o bodočem delu novih velikih občin, ki bodo dobre, kje- bodo reševali pro- bleme pametni in resni ljudje. V 6 ali 7 novih velikih občinah v ptuj.skeni okraju he bo na za- sedanjih zbralo 6- dp 7-krat več ljudi, kot se jih je sedai na okrajnem zasedanju obeh zbo- rov in ni dvoma, da bodo vsa vprašanje tudi laže pretresali kot doslej Pri formiranju no- vih velikih občin bo vsekakor potrebno pretehtati ekonomske argumente in se z dobro voljo lotiti dela. V diskusiji je tov. dr. Jože Potrč pojasnil, da je z OLO Ptuj tako urejeno, da sprejema vsa,k prvi ponedeljek v mesecu na OLO volivce eden izmed re- publiških poslancev ne pa samo on ali tov Ivan Bratko, ki sta včasih zadržana V. J. I!2 Wli;%IIiO)lL o našem zadnjem zboru vo- livcev, na katerem je dal ob- činski ljudski odbor Makole let- ni obračun, se je izrazil repu- bliški poslanec tov. Jože Tram- šek, da je naš zbor volivcev lahko za zgled zborom ostalih občin v ptujskem okraju. S čim smo si zaslužili tako priznanje? Našim volivcem je znano, da se je naš občinski ljudski od- bor s predsednikom tov. 2ni- darjem na čelu v tesni poveza- vi z občinskim odborom SZDL resno lotil dela ter se pri tem naslanjal predvsem na lastno iznajdljivost pa tudi na pomoč OLO Ptuj ter seveda tudi na pomoč republiškega poslanca tov. Jožeta Tramšeka, ki je več- krat podprl naše upravičene in utemeljene predloge ter se tudi pozneje skupno z nami veselil uspehov. Popravilo mostov in cest, ustanovitev podjetij, otvoritev rudnika Sega, začetek dela v kamnoliomu, elektrifikaciija na- selij itd, so uspehi, ki jih je bi- lo mogoče doseči ravno zato, ker je imel občinska ljudski od- bor Makole trdno oporo pri ljud.stvu in na razpolago nekaj družbenih sredstev, ki so omo- gočcila predlagana in nujna de- la. Težko bi bilo na tem me- stu našteti vse probleme, ki jih je med letom načel, obravnaval in tudi uspešno rešil naš odbor. S krediti 12,203.000 din nam je bilo pomagano pri ureditvi zdravstvene postaje, nabavi ki- noprojektorja, ureditvi šole, od- tvoritv,- rudnika, popravila cest in mostov ter pri elektrifikaciji va*!i Velik delež pri teh uspe- hih odpada na občane, saj so sami prispevali za elelctrifikaci- jo 8 200.000 din za omrežje, daljnovode, trafopostaje brez instalacij v hišah. Prispevali so tudi 1.1127 drogov v vrednosti 3,180.000 din ter 6.000 delovnih dni v vrednosti 2,200.000 din Za gradnjo mostov in popravi- lo šole. ureditev ambulante in kina so prispevali v lesu 500.000 dinarjev vrednosti. Vožnje pri popravilu cest in mostov, šole in ambulante ter ureditev kina dosegajo vrednost 1,098.000 din Torej naši občani so prispevali nad 15 milijonov din. K temu ^Nadaljevanje na 2. strani) VOLIVCI O KOMUNAH t zbora voiivcev ¥ Sredlču V nedeljo, 16. jan. popoldne, je bil v Središču zbor voliv- cev, na katerem je bilo obrav- navano samo vprašanje bodoče komunalne ureditve. Predlog okrajne komisije glede vklju- čitve občine Središče v bodočo komuno Ormož je namreč po- vzročil pri prebivalstvu dokaj hudo kri, kar je prišlo do iz- raza tudi na tem zboru. Pri- sotna sta bila zvezni poslanec tov dr. Jože Potrč in republi- ški poslanec tov. Milko Goršič. Na zboru so središki volivci (zbranih je bilo okrog 500) ne- sporno zahtevali ustanovitev posebne komune za sedanji ob- čini Središče in Kog ter vasi Zasavci in Vuzmetinci, katerih področje pred-stavlja zemljepisno in gospodarsko celoto in ki v vseh pogledih gravitira k svo- jemu centru v Središču. Zboru so prisostvovali tudi zastopniki volivcev iz občine Kog, s čimer le prišla do izraza enotna že- lja prebivalstva tudi tega pre- dela bodoče komune. Na zboru je predlog okrajne komisije tolmačil predsednik komisije, predsednik OLO Ptuj tov. Lojze Frangež, in opiral svojo razlago na nedelavn^ost in mrtvilo, kar se pojavlja v zad- njih letih v nekaterih pogledih v Središču, kakor na dvom, ali bo komuna s samo 4200 pnrebd- valci gospodarsko dovolj moč- na, da Si bo lahko zagotovila nadaljnji razvoj. Volivci predsednikove razlage povečini niso ugodno sprejeli in so navajali razloge ter vzro- ke tozadevnega stanja v Sredi- šču, ki so po njihovem zatrje- vanju večinoma izven njih in na OLO, ki da nd dovolil ob- čini sredstev, s katerimi bi ta lahko samostojno razpolagala. Potek zbora je motilo nekaj posameznikov, ki so videli le svoje probleme in jih skušali vsiliti v razpravo. Tem je od- govoril zvezni poslanec tovariš dr. Jože Potrč, ki je v ostalem govoril o mnogih zunanje- in not r a n j epol i tičn ih vpr aiš an j ih, glede bodoče tipravnoteritorial- ne ureditve pa je poudaril po- moč, ki jo bodo morali nuditi razvitejši kraji in predeli manj razvitim. Republiški poslanec tovariš Goršič je ob sklepu volivcev o ustanovitvi lastne komune po- zval volivce k večji in vsestran- ski aktivnosti na vseh področ- jih družbenega življenja, pred- vsem v korist čim hitrejšega in popolnejšega gospodarskega ter kulturnega napredka. Zbor je bil zaključen s spre- jetjem predloga, naj Občinski ljudski odbor skupno z odborom Socialistične zveze pripravi in zbere argumente, ki govorijo v prid ustanovitve središko- kogovske komune in jih pred- loži okrajni kakor tudi republi- ški komisiji za novo upravno- teritoriajlno razdelitev. PREDSEDNIK TITO JE ZAPUSTIL BURMO Predsednik Tito je zapust.l Burmo. Pred zaključkom obiska v tej prijateljski deželi, sta pred- sednik Tito n predsednik bur- manske vlade U Nu izdala skup- no izjavo, v kater: sta podčrtala bistveno enako stališče obeti dr- žav glede na svetovne polit.čne probleme. Ob tej priložnosti '^^ta poudarila odločnost obeh držav, da se bosta še naprej trudili za ohranitev in utrjevanje svetovne- ga miru ter krepitev mednarod- nega sodelovanja, pa tudi vero o možnost in nujnost koeksistence med vsemi državami na svetu. V izjavi je tudi govora o mož- nostih nadaljnjega sodelovanja med obema državama glede če- sar so bili sprejeti načelm sklepi. Predsednik Tito obišče te dn' še nekaj indijskih mest, nakar ne bo vkrcal na »Galeb« ter nasto- pi pot v domovino. MALA »VOJNA« V SRKT>N,in AMERIKI Pred nekaj dnev: je na meji med Nikaraguo m Kostariko, dr- žavama Srednje Amerike, nastala mala vojna Ta dogodek nas /e nehote spomnil podobnega do- godka v lanskem letu ko je bila mala država Guatemala žrtev po- dobne male vojne. Takrat se je pod pretvezo borbe proti -»komu- nizmu« sprav la velika ameriška kompanija za trgovino s sadjem nad malo državo, ki ni dovolje- vala na svojem ozemlju kompo- nji izvajati njenega delovanja tako, da bi to ne bilo v izključno korist kompanije. Pr tem prime- ru pa je motiv nekoliko druga- čen: vojno proti KjoHariki je za- čel sin bvšega predsednika te države, ki so ga svoječasno spodili z vod^-tva države in nje- nega ozemlja. Vendar zadeva, ki je b'la zgolj avantura oblastiželjnih, a z obla- sti pregnanih, se je po nekaj dneh za upornike neugodno končala. Da je upom ke podpiral režim sosedne Nikarague je dovolj raz- vidno iz dejstva, da jim je nu- dila svoje zemljišče za zbirališče. Resnčni pobudniki pa so kje drugje, ker ni verjetno, da bi bivši oblastniki brez izdatne po- moči uspel zbrati in oborožiti celo 7. letali, tolikšno število upornikov. RATIFTKACT.TA POGODBE O BALKANSKI ZVEZI V GRfiK^^M PARLAMENTU Pred kratkim so v grškem par- lamentu soglasno ralificiaii po- godbo o Balkanski zvezi. Ob tej priložnosti je grški zunanji mi- nister podčrtal izključno obramb- ni pomen te pogodbe ter dej-^tvo, da je zasnovana na medsebojnem trdnem zaupanju vseh treh držav. Balkanska zveza je z ratif ka- či jo v grškem parlamentu stopila končno v veljavo, ker sta jo Ju- goslavija in Turčija že ratificirali. OB 10-LETNICI USTANOVITVE ENOTNIH SINDIKATOV JUGOSLAVIJE fnttSIficbp nn7flrflVP ^11 79^W pošiljamo članstvu in odborom sindikalnih organizacU na področju ptujskega okraja »"Vui »llllu |jU£i 131 ll V O »II da bi bilo delo članstva in odborov sindikalnih organizacij V bodočem desetletu kronano z dokončno uveljavitvijo delavskega samoupravljanja na vseh področjih družbenega ustvarjanja tn življenja, , z mirom v sveto, s prijateljstvom in medsebojno pomočjo med narodi ter z dvigom življenjske ravni vseh delovnih ljudi OKRAJNI SINDIKALNI SVET PTUJ Stran ? Ptuj, 21. januarja 1955 M mw3A Učni uspeh prvega polletja na ptujski gimnaziji je v vlšj; gim- nazij] ooljš kot lah: medtem ko je v nižji gimnaziji za nekaj odstotkov slabil Največ negativ- olh ocen v višj gmnaziji je kot običajno iz matematike, v nižji pa iz angleščine in sicer pred- vsem v prvih .n drugih razredih V prvem polletju j6 bij tudi do- sežen najboljši obisk (nad 98%) v povojnih letih. Ce bodo dijaki, ki imajo do 2 negativn ocen;, ti v drugetn ool- letju popravili, bo učni uspeh ob zaključku žolskega leta 1954/55 dokaj ugoden ker je razmeroma malo dijakov z nad dvema ncga- Mvnima ocetiama Na zadnji redovalnj konferenci ie profesorski zbor temelj-to pre- gleda! došedahjfe uspehe učnega ih vzgojnega dela ter osvojil predloge za IzboljSeinje uspeha v dfugetii polletju. ★ V ponedeljek, 17 januarja zvečer je predaval v ptujski Ljud- ski univerzi lepemu Številu po- slušalcev novinar Srečko Golob iz Maribora o vt sih s potovanja po Indiji Na poljuden način in ob slikah je prikazal poslušal- cem barvitost življenja Indijcev kot jo je sam vide' im doživljal Dotaknil se je najrazličnejših vprašanj njihovega gospodarske- ga in kulturnega dela rižadevanjfe je rodilo zadovoljiv uspeh, Id se je lepo pokazal v nedeljo, 9. ja- nuarja, ko stno v obliki rdzgb- vora in pa praktičnih Vaj za prvo pomoč ocehili dvomesečni trud Tej preizkušnji je prlso- -stvovalo tudi nekaj sorodnikov tečajnic, člani Občinskega ljud- skega odtk>ra Leije irt tajhik vaškega odbora Protiletalske zaščite, kf so vsi z velikim za- himatljem spremljali razgovor, zlasti pa še praktične vaje za prvo pomoč in se tako prepri- čali p koristi takih tečajev Razen snovi, predpisane po učnem načrtu, so si tečajnice na njihovo željo zabeležile med tečajem tudi par receptov za kuhanje in jih nekaj tudi prak- tično preizkusile pri pripravah za novoletno jelko, kjer so vse rade pomagale Vse so se včla- nile tudi v organizacijo RK in obljubile, da bodo v svoji oko- lici pomagale pri pridobivanju novih članov Prav tako so iz- javile, da bodo v prihodnji zim- ski dobi z isto resnostjo obis- kovale drugi del tečaja. -rt IZ MURETIKEC! 15 t. m. na«! je obiskala igral- ska skupina iz Markovec kj je uprizorila v Zadružnem domu igro v treh dejanjih: »Prevara«. Igralci so se precej potrudili in svoje vloge dokaj dobro po- dali. Prihodnjič bi le r^aj malo glasneje govorili na odru. V zvezi s tem gostovanjem Muretinčani misUmo, da bi bilo dobro, če bi podobni gostje večkrat prišli v haš kraj Mo- goče bi to spodbudno delovalo na naše do.nače igralce da bi nam zopet kaj pripravili ter pOsftavili na naš oder. ★ tZUD Muretinci je imel pred dnev- občni zbor. tega dne .]e polagal račune o svojem delu v preteklem letu, na katere pa menda ne more biti preveč po- nosen V tetn pogledu ne pade kri\'da na odbor, pač na na ce- lotno članstvo, ki je bilo pre- malo aktivno Nekaj krivde pa je za takšno stanje v dejstvu, da ie lepo število aktivnih čla- nov moralo društvo začasno za- pustiti ter oditi na odslužitev kadrskega roka. Upajmo da bo novemu od- boru uspelo društvo kljub vse- mu razgibati ter v krajšem ža- su postaviti na oder kakšno prireditev V zadnjem ičasu pa je oživel tamburaški odsek Tako bomo skupno s kinom ki nam je ob- ljubljen, ter večjo aktivnostjo v vseh pogledih laže korakali s časom naprej. K, S. IZ TRNIČ Podr. »Društva prijateljev malih čistopasemskih živali Tr- niče« kljub svojemu nedolgo- trajnemu obstoju v svojem delu — pospeševarijti perutninarstva — beleži lepe Uspehe. Začetek je bil sicer dokaj te- žaven. Rejci so trdili, češ »kura je kura, pa naj bo bela ali čr- na«. Danes temu ni več tako. Dva do tri kilograme težka čop- ka si z neverjetno naglico osva- ja kmečka dvorišča Gospodinje, ki so prej kupovale jajca, da- nes, ko gojijo to pasmo, jajca prodajajo. Trgovina dobiva se- daj, kljub zimskemu času. več jajc. kakor prejšnja leta v spo- mladanskih dneh, in to še po- leg tega, da odhajata dve tre- tjini Jajc v Maribor na trg. Še večji uspeh pa bi dosegli, če bi bilo na razpolago dovolj pri- merno močnih krmU Nesnosti namreč krmljenje s samo ko- ruzo ne pospešuje. Člani podružnice oddajajo jajca tudi umetnim valilnicam. t*iščance enodnevne, rodovni- ške Pa dobivajo Iz selekcijske postaje. Podružnica ima tudi 6 reiskih središč, to je rejcev, ki bodo kontrolirali nesnost in od- birali za pleme potomce naj- tx3liših in najlepših živali. ki obenem dosegajo tudi največjo težo. A. L. IZ ZAVRCA Kot druge, so tudi završko Š.0I0 otroci te dni za nekaj ča- &a zapustili. Na se«le§tralnih počitnicah se kljub pomanjka- nju snega verjetno dobro poču- tijo To so Si tudj zaslužili. fii z&vrški šoli se je uspeh v teku tekočega šolskega leta zboljšal od lanskega in znaša 69,3 odst., šolski obisk pa je dosegel žavidno višino 94.5 od- stotkov Starši haloških krajev so tbrej fcaČeli Utridevati. da je za dober uspeh prvi pogoj do- ber šolski obisk Ta napredek smo dosegli v zadnjem času. Starši sedaj že omogočajo otro- kom, da se doma učijo, treba pa bo še doseči, da bo dom Upošteval, da pride otrok iz šole dokaj utrujen, in da ga ne bi ponovno obremenjevali z do- mačim delotrt. Seveda še bodo ta vprašanja lahko rešila samo ž dvigom živ- ljenjskega standarda, trenutno Pa Izboljšala z dokončno elek- trifikacijo našega predela. Za šoloobvezne otroke bo tO veli- kanskega pomena, saj bodo ime. 1- v večernem času luč irt pri- ložnost za domače šolsko delo ter čitanje in sploh za nadalj- nje Izobraževanje. K letošnjemu boljšemu uspe- hu je precej pripomogla tudi I boljša materialna preskrba šol- skih otrok. Kljub suromašnosti starši dokaj lepo skrbijo za svoje otroke Seveda so tudi v tem pogledu izjeme, vendar Mh ni mnogo. K. V. IZ LESKOVCA v nedeljo, 9. t. m., so imeli mladinci iz Leskovca in okolice mesečni sestanek Ob tej pri- ložnosti so siklenili, da bodo odslej Ijolj delavni. Tako na- meravajo postaviti na oder kraj- še dramatsko delo, da ne bo Leskovec edini zaspani kraj na tem področju. Poleg tega sp se dogovorili, da bodo priredili plesni tečaj. Naslednjo nedeljo so pa že začeli — za sedaj samo s ple- som Verjetno v svoji plesni vnemi ne bodo pozabili na osnovno — kultumoprosvetno delo. IZ MAKOL (Nadaljevanje s 1 strani) je treba prišteti še 4,800.000 din za elektroinstalacije od 230 go- spodarstev. Vse te številke ka- žejo veliko Voljo, požrtvoval- nost tn zavest naših občanov, da Si skupno zgradimo boljše življenjske pogoje v tem od- daljenem kraju. Ne smemo se uspavati na do- sedanjih uspehih. Za bodočnost imamo določno začrtano pot. Odborniki občinskega odbora so na zboru volivcev zagotovili vo- livcem, da bodo reduo obiska- vali seje, tolmačili na njih predloge volilcev, nam pomaga- li reševati vse probleme občin- skega področja, seznanjali vo- livce s sklepi ter sodelovati pri njihovi izvršitvi. Preuredili bo- mo stavbo SLP in tako pridobiili dve družinski stanovanji m 5 samskih sob, kar bo znatno omililo stanovanjsko kriZiO. Usta- novili bomo obrtne delavnice, v katerih bodo delali čevljarji tn krojači ter frizer. Za to po- trebne prostore bomo pridobili s preureditvijo stavbe SLP. Preuredili bomo kulturno pro- svetno dvorano v stavbi, kjer je bil predviden zadružni dom. Vso skrb bomo posvetili razvo- ju kmetijstva na področju ob- čine ter se še dalje brigali za popravilo občinskih in gozdnih cest. Naš zbor volivcev z letnim ob- računom je pustil dober vtis prav gotovo zato, ker je ljudski odbor v poroičilih prikazal, kaj je storjeno in kaj je še ostalo nerešeno in nedvomno je to vo- livcem pa tudi ljudskemu po- slancu tov Tramšku ugajalo. Prepričani smo, da v tem nismo edini v ptujskem okraju in da bo sčasoma vedno več takih občinskih odborov, ki ne bodo le na papirju temveč živj ljud- je med ljudstvom, ki želi na- predka in je tudi pripravljeno zanj nekaj -žrtvovati, ko vidi, da ga pri tem podpira ljudska oblast. pz. Ni ga bild Francoski filmski igralec La- porte, ki je veljal za vroče- krvnega ljubosumneia, je b'l jrmak, vendar bolj po besedah, kakor po dejanjih. Nekega dne je v vsej nagli-ci vdrl v spal- nico svoje žene. odprl orna'•o Za i>erilo m jo spet zaprl. »Tu ga ni!« Nato je odprl omaro za obleko. »Tudi tu ga ni!« V hit- di jezi je odrvrl 5e veliko sten- sko omaro. Tu je zagledal vi- soko, odločno mo5ko postavo s palico v roki. »Tudi tukaj ga ni!«r ie vz.kli'lcnil in hitro z^r^vl ^-isoika vrata. Ptuj, 21. januarja 1955 Stran 3^ Žetalčan piše o svojem obisku v Ptuju Dalgo sem se spravljal v Ptuj, pa vse do zadnjega nisem imel kora^že, ker nimam na ko'.esu zvonca nJti luči, da bi se lahko brez Kažili peljal mimo organov tnilice, pa tudi ne denarja za avtobus, zato šfem jo mahnil kar peš. Cajgaste hlače sem dobro podsukal ikdraj do kolen, slabe škornje pa dobro namazal vsaj zgoraj, da mi še tam ne bi pro- dirala voda, če mi jo že propu- š6:l'o podplati, V cekar pod dežnik sem si da: pol Utra pi- jačfe, klobaso od nedavnih ko- lih in malo kruha, da ne bi spo- toma stikal po gostilnah In pil krščene pijače ali jedel kranj- skih klobas za drag denar. Kot nalašč ta dan ni šel iz našega kraja nikdo v Ptuj da bi se spotoma kratkočasila. Navadno gre več naših ljudi na uradni dan v Ptuj Kar prav bi mi pti- šel kak pameten možakar, ki bi mi spotoma lahko svetoval, če bi se splačalo iti tožit soseda, ki mi očita, da sem prijavil pre- malo •pijače. Doma smo se zme- nili, da brez tožbe ne bo šlo, pa naj stane, ka:^ • stane. Na ptujski sodni j i sem našel poln hodnik ljudi. Eni "JO seaeli na mizi, drugi na klopeh, ostali pa sb stali. Pogledal sem na mizi sedeče in si mislil: »Toti pa menda doma nimajo stolov, zato sedijo na mizi kot tu. Pri nas pa na mizi jemo. Oče so nam že otrokom vtepali v glavo, da niti klobuka ne smemo dati na mi- zo, kaj šele da bi sedeli na mi- zi.« Po dolgem čakanju sem prišel na vrsto k prijaznemu sodniku, ki mi je odsvetoval tožbo in me pregovoril, da sem sosedu prizanesel, on pa bo po- zneje moral mem, če bom jaz o njem kako povedal. S sodni- je sem šel malo po mestu in si ogledal trgovine Ptujčani, ču- dim se, da še niste pokupili blaga v trgovinah, kjer plšfe »Snižene cene«, »Reklamne ce- ne« itd. Zaneslo me je v trgo- vino nasproti mesariji, kjer stoje pijejo. Začudil sem se, da se tam stiska na"več žensk, ko pa pravijo, da so proti alkoholu. Pijača tam že tekne, ko je to- plo Pa tudi igrajo siame poskoč- ne, da človek res ne bi opazil, kdaj ti kdo zleze z roko v žep in ti odnese denarnico. Dolgo nisem mogel zdržati v tei stiski, ker sem moral iti iskat javno stranišče. Sram me je bilo vpra- šati mestnegč, človeka, kje je ta reč. kmečki ljudje pa itak ne vedo Iskal sem in našel... Ptujčand, kaj bi fekel nekdanji župan, ki vam je dal zgraditi tako lepe prostore za javne po- trebe nad trgom in vi ste jih sedaj tako zanemarili, da sem bogme jaz komaj zdržal, ki marsikaj prehesfem, kaj pa ti- sti, ki ob najmanjšem smradu bruhajo. Težko vam, ko bodo to za.nemarjenost odkrili zgo- dovinarji, ki vabijo goste iz vsega sveta zaradi zanimivo- sti... Uredil sem potrebno m Se vrnil nazaj k Merkurju, kjer se mi je prej kar dopadlo. Zri- nil sem se k točilnici in naročil Čisto slivovko. ki mi najbolj paše. Malo sem vlekel na ušesa, pa sem hitro imel zadosti Neki upokoijenec je frdamaval zavoljo drv in premoga, kmet zavoljo rubeža, ženske pa so se menile o kolinah in gost" i--h. »Pr moj duš, da grem v Čučkovo hišo vprašat, če bodo te stroške pri- znali!« se je dušal neki moža- kar sredi družbe. To na ne spa- da k pogrebnim stroškom. Te iiavade pa doslej ni bilo Za kaj neki gre. sem si mislil in prisluhnil Stroški za neki po- greb v drugem koncu okraja . . Nekje sta se gospod in mežnar v sprevodu peljala, peljal se je tudi mrlič ostali pa so šli peš. Pa še pela sta na vozu Pre- vozne stroške bodo že plačali... Nagnil sem slivovko, plačal m odšel. Mislil sem §1: »Povsod imajo ljudje težave, brige, jezo pa tudi »heca« jim ne zmanjka. Tako je tudi pri nas v Zeta- lah!« Dosti ta dan nisem opravil. Kupil sem si le malo pameti na sodniji, tobak za fajfo, slivovko in vozni listek za avtobus, da ne bi še nazaj krevsal peš Sre- čo sem imel, da v natoito pol- nem avtobusu nisem pokozlal soseda. Iz avtobusa sem izsto- pil bled kot zid in se zaklel, da me Ptuj hitro več ne bo videl. Zetalčan Lepa razgledna točka Polenšak z gasilskim domom in z cerkvijo ki je bila zgrajena v letih 1621—1633 Med najnovejše zgradbe na Polenšaku šteje gasilski dom, ki ga dovršujejo in bo največji gasilski dom v okraju Ptuj. Sola na Polenšaku ie bila ustanovljena 1833 leta. Svet okrog Polenšaka ie precej ilovnat in slabše rodovitno- sti, zato tudi razmeroma slabo poseljen, pač pa je porasel v precejšnji meri z gozdom (listavci). KATICA BRACKO: Od Ptuia do Makedonije Kolektiv Vinarske zadruge v Ptuju goji lepo tradicijo, da iz- koristi del dopusta v spoznava- nju domovine. Tako so tudi lani del dopusta kolektivno pre- živeli in spoznali Srbijo in Ma- kedonijo predvsem z gospodar- ske strani, in tp — vinograd- ništvo. Načrt je bil pod vod- stvom tov. Bračka skrbno iz- delan, vse formalnosti urejene in dan odhoda je bil tu. »Putnik« je poskrbel za udob- no vožnjo s 75 odst. popusta. Dober šofer tov. Trček je mir- no garantiral, da ne bomo zdr- vela v nioben prepad. Tako smo 16. avgusta lanske- ga leta v zgodnjih jutranjih urah zapustili Ptuj z željo, da bi ga Po štirinajstih dneh zo- pet videli. Pred nami je bilo 4000 km poti, polne zanimdvo- iSti, ki jih večina potnikov- še ni videla, ker pretežna večina še ni bila dalje od Zagreba. Razen večine članov kolektiva Vinarske zadruge so se ekskur- zije udeležili direktorji kmetij- skih gospodarstev, zastopniki Okraja s tov. Stropnikovo, člani Društva inženirjev in tehnikov z inž. tov. Žorcem na čelU to še nekaj svojcev navedenih. Bila nais je pisana družba, Id je znala kljub svoji raznoliko- sti z odprtimi očmd gledati svet. Veselo razpoloženi, korajžni, saj So nam bile neznane čudo- \'ite, a resnično divje poti pre- ko Prokletij, Lovčena, Šar pla- nine in Velebita, smo tiho zdr- veli v avgustovsko jutro skozi živopisne vasice, ki jih je še pokrivala jutranja megla tn se skoraj znašli v republiki Hr- vatski Vreme je bilo za vož- njo ugodno. Dež je počasi ro- sil in hlaidno ozračje ni motilo prijetnega vzdušja v avtobusu. Brez postanka smo zapustild Zagreb in zaviH na avtostrado. Lepa cesta! Mirna in udobna vožnja, kakor da ne sedimo v avtu. Občudovanja vredno de- lo! Vozili smo š polno zmog- ljivostjo voza. Mimo nas sio švigale limuzine, domače in tu- je. Levo in desho od ceste smo gledali nepregledna polja plodne slavonske zemlje, posejane pre- težno s koruzo. Presenečeni smo biH nad slabim pridelkom, nad plevelom, Id je kar vidno du- šil pridelek, tn skoraj nismo mogli verjeti svojim očem. Po- zneje smO izvedeli, da to ni bila laivda ljudi, pač pa po- plava, ki je zadržala delo. Prijetna je biLa vožnja po avtostradi, pokrajina pa malo prepoista. Lahko bi jo poživili z obcestnim drevjem, z živo- pdsnimi reklamami in gostejši- mi servisnim^ postajami, ki so samo tni, toda zelo lične, mo- deme in menda prav v niče- mer ne zaostajajo za inozemski- mi. Tako smo po dobrih nekaj urah vožnje zapustili avtostra- do in krenili na sremsiko rav- nico in preko §ida zavili proti Fruški gori. Marsikateremu je na poti skozi Šid oživel spomin na slavne dn\ naše borbe iz zi- me 1944-45. Spomnila sem se borcev mlade slovenske brigade, I sestavljene pretežno iz samih izgnancev, katerih večma je našla ravno v okolici Sida svoj prerani grob. Svojevrstne so sremske vaisL Dolga, nepregledna cesta, polna gosi, enake hiše s klopmi, na teh Pa žene s predivom. Za naš okus nenavadno. Še čudovltfej- ža je sremska cesta. Sreča, da je bilo suho vreme, sicer bi se verjetno naš orjak težko boril s to sicer rodovitno, a za pro- met težko prehodno zemljo. Iz vasi v vas, med neprestanim umikanjem jatam gosd, smo se počasi dvignili na obronke Fru- ške gore in se ustavUi po našem načrtu na državnem posestvu Ilok. To največje vinogradniško državno posestvo Hrvatsike, me- ri v enem kompleksu 170 ha površine, posajene s trtami kva- ^ litetnih sort naših krajev. Pre- krasen je pogled na to ogrom- no površino skrbno in vzorno obdelanih vinogradov. Zanimi- vo je, da je posestvo prav ma- lo mehanizirano ih da večino del opravlja delovna sila. Pose- stvo je kljub temu aktivno tn prodira z visoko kvalitetnimi sortami vin na svetovni trg. Na Svetovni razstavi v Fran- ciji so dobila zlato kolajno. Ogledali smo sd tudi kletarske obrate, pokusili nekaj sortnih vin, katerim smo morali izreči vse priznanje. Dobro razpolo- ženi smo po daljšem postanku zapustil,- prijazni Ilok in se po obronkih Fruške gore počasi spuščali k Donavi, ki smo Jo spremljali vse do Novega ^da (Dšlie Prihodnjič^ RADIO LJUBLJANA IN MARIBOR NEDELJA. 2?. JANUARJA 6.00—8,00 Dobro jutro, dragi poslu« šalci! (pester glasbeni spored) — vmes ob 6,05—6,10 Poročila in vremenska napoved. 6,30—6,35 Pregled tiska. 7,00 —7,15 Napoved časa. noroiSila. vremen- ska napoved m objava dnevnega spo- reda. 7,15—7,30 Reklam«. 7,30—7,35 Radijski koledar in prireditve dneva. 8,00 O športu in Športnikih. 8,15 Do- mače pesmi za prijetno nedeljsko ju- tro. 9,00 Otroška predstava. Puškin« Župančič: Pravljica o carju Saltanu. 9,30 Operetna in lahka glasba. 10,00 Družinski pogovori. 10,10 Dopoldanski simfonični koncert. Ludwig van Beetho- ven: Posvetitev doma, uvertura op. 124; Antonm Dvofak: Simfonija št, 5 ,,Iz novega sveta". 11,00 Oddaja za Bene- Ske Slovence. 11,20 Lahek opoldanski glasbeni spored — vmes ob 12,00— 12,10 Pogovor s poslušalci. 12,30 Na- poved časa, poročila, pregled dnevnega sporeda in objave. 12,45 Zabavna glasba, vmes reklame. 13,00 Pol ure za našo vas. 13,30 Želeli ste — poslušajte! 15,00 Napoved časa. poročila, vremen« ska napoved In objave. i5,15 Lahka glasba. 15,30 Po nasi lepi deželi. Du- ?an Kralj: Prekmurjc. 16,00 Promenadni koncert. 17,00 Radijska igra. Norman Corvvin: Brez naslova (ponovitev). 17,30 Zabavne melodije. 18,00 Obisk v domu slepih v škofli Loki. 18,30 Igrajo do- mači ansambli. 19,00 Radijski dnevnik. 19,30 Zabavna glasba, vm^ss reklame te ob'ave: 20,00 60 minut vedre glflsbe Rad-a Zagreb. 21,00 Kulturna kronika 21,15 Večerni nperni koncert 22.00 Na- poved časa, poročila, vrcmetiska napo« ved in pregled sporeda za naslefnji dan 22.15 Nočni koncert sodobne sim- fonične glasbe. Manuel de Falla: Nočd v španskih vrtovih; Sergej Prokofjev: Skitska suita. 22,15—2?,00 UKV pro- gram: Plesna glasba. 23,00—24,00 Od- daja za tujino — na valu 327,1 in — prenos iz Zagreba. Cene na ptujskem živilskem trgu v sredo, 19. januarja 1955 za liter, klogram ali komad Čebula 25—40, čeSen 120. lu- ščen fižol 60 stročji fižol 70, hren 70. krompir 15 peteršilj 50, rdeča pesa 25, solata 80, špinača 100 rdeče zelje 25. zelje v gla- vah 25, zelena 40—50, korenček 50, ohrovt 25 kisla repa 20, ki- slo zel|fe 50, radič 150, motovi- leč 160. — Koruza 25 pšenica 35, proso 35, koruzna moka 30. aj- dova moka 50—60, korurni zdrob 40 ajdova kaša 100—110, prose- na kaša 60—70. ječmenova kaša 50 din Surovo maslo 400, zaseka 250, mleko 20—24, smetana 120, sir 40—70 Kokoši 250—500. p-«čanci 300 do 500 purani 700—1200 Hruške 60, jabolka 40—50. orehi 140 Jaica 1? KAKO BOMO V.GfiJALE SVOlE OTROKE? Mnoge žene se znajdejo šele takrat pred vzgojnimi vpraša- nji, ko postanejo matere. Ta- krat se spomnijo vzgoje, ki so je bdle same deležne. Alj naj tudi otie tako ravnajo s svojim otrokom ali drugače? Ali naj bodo dobre Iti stroge? Ali naj tepejo otroka ali ne? Po mar- sikalerem dvomu se vdajo upa- nju, da bo potekala vsa vzgoja brez težav, če bodo otroka pra- vilno negovale in rade imele. Zanesejo se na tO; da bo njihov otrok poslušen, da se bo vživljal v družino in da bodo redkokdaj z njim težave, ko bd ga bilo treba cjelo kaznovati. Žene slcet zaupamo v tb, da je v naši naravi prav toliko sposobnosti za vzgojo otroka, kot za to, da jih ix> rojstvu nahranimo ha prsih, vendar žal povsod nI obeh sposobhoetl, za- to pa nastopijo težave m nepri- like. Nobenega otroka, tudi ta- kega, ki je telesno in duševno popolnoma zdrav, ni lahko vzgajati! Pri vsakem mora ma- ti v času razvoja zdrobiti mar- sikateri oreh. Z nikomer, pa če- prav nam je duševno zelo blizu, ni sožitja brez trenja in raz- prtij. Ne smemo se ustraSiti in obupati pred velikim ciljem: pravilno vzgojiti naše otroke, ker smo dovolj močne in spo- sobne vzgajati mladi rod. Te ve- like in lepe naloge se moramo lotiti z veseljem in v prepri- čanju, da bomo pri tem delu deležne vse pozornosti in po- moli naiše družbe. Mnoge matere so v začetku vzgajanja svojih otrok prepri- čane, da se Iz malega otroka da napraviti vse, kar kdo hoče, toda kmalu spoznajo svojo zmoto. Že dojenček predstavlja svojevrstno osebnost. Vso na- darjenost in sposobnost, kar je odločujoče za njegovo življenje, prinese otrok v kali s seboj in Si ne smemo domišljati, da bo- mo otroku to dodale ali drugo odstranile, kakor bi to želele. Naš otrok je posebno bitje. Kljub temu, da je že naalo, ne- močno, ki mora še rasti in se razvijati, pomena telesno in du- ševno enoto, ki zahteva že od rojstva naprej vso našo pozor- nost. Njegove sposobnosti in dobra nagnjenja bomo pomagale krepiti in razvijati, kolikor je to v naši moči in bomo tudi poskušale njegove slabe strani preoblikovati. Kolikor je mo- goče, si bomo prizadevale, da bo zrastel v zdravega tn ko- ristnega, fizično in duševno krepkega, pametnega in korist- nega člana naše družbe. Ce se nam posreči doseči ta cilj, kar Si želi vsaka mati, bomo srečne, ko bomo videle svoje srečne otroke v prijetnem življenj- skem krogu, kjer bodo izvrše- vali svoje naloge, katerim sp dorastli z vsemi svojimi moCmd tn sposobnostma. Praktični nasveti Okvare vodovodne cevi Kako boste zadelali počeno vodovodno cev aH pipo ali raz- poklino drugje na železu? Kllt si lahko pripravite sami po tem receptu. Zmešajte dva dela boraksa, 1 del žveplenega cveta in 16 delov opiljkov litega železa, vse v drobnem prahu. Del te mešanice je treba zme- šati z 20 deli opilkov kovanega železa in z vodo, ki ji Je treba dodati malo žveplene kisline ali malo kisa Vše je treba dobro zmešati, da nastane kaša (testo). Ta kit proizvaja za časa sušenja strupene pline neprijetnega vo- nja, zaradi česar je treba po- skrbeti za dobro ventilacijo. S tem kitom je treba namazati razpokline na ceveh, čez to pa prevez ati platneno krpo Cez 3 do 4 dni je sneti obvezo Tako popravljena cev bo zdržala tudi močan pritisk vode Kit za pritrjevanje stekla v kovinskem okvirju steklo pritrdimo v kovinski okvir z mešanico iz kolofonije, voska in terpentina Kit za pritrjevanje porcelana na kovino Tak kit dobimo z mešanico dveh delov fino zmletega apna, enega dela smole in osmih delov alkohola. Dodati je treba po- trebno količino vode in dobro zmešati, da nastane gosta kaša (testo). Lepilo za steklo in porcelan v štiriodst!>tno raztopino vode- nega stekla Je treba zmešati stoičen kristalni sladkor in je treba pustiti, da se popolnoma raztopi. To gosto lepilo služi za lepljenje mnogih drugih pred- metov Zlomljene dele Je treba dobro zvezat.' z vrvico v času lepljenja. Vrvico ne smemo sne- ti, dokler se lepilo popolnoma ne strdi. Kit za utrjevanje železa na kamen železo se da pritrditi na ka- men z naUtjem z žveplom ali svincem, da pa se uporabiti tudi kit. napravljen iz mešanice mavca in železnih opilkov Me- šanica Se zmeša z vodo, da na- stane gosta kaša (testo). Kit za glinasto, kovinsko in porcelansko posodo 250 gramov sladkega mleka Je treba usiriti z vinskem ki- som. Ko se mleko ohladi se z njega odlije sirotka in v sesir- jeno mleko se zmeša beljak ene- ga jajca. V to mešanico se zmeša še na drobno zmleto negašeno apno in vse to se dobro zmeša. To lepilo, sušeno na zraku, po- zneje na ognju, zdrži tudi ogenj in vodo ter je zaradi tega pri- merno za lepljenje posode, v kateri kuhamo. Kit za steklorezce Za sestavo takega kita je po- treben sledeči material: 125 gra- mov svinčenega beHla v prahu, fimeža iz lanenega olja 100 gra- mov in 500 gramov krede v prahu. Kredo in svinčeno belilo je treba zmešati v posodici in zgnesti med dodajanjem manjše količine fimeža, dokler ne na- stane mehko testo. Da Je testo bolj gibko, mu je treba dodati tudi malo terpentina SODOBNI ROMAN M A li METIH IVAN POTRC (3) — Tako, viš, prekleto je bilo pri nas narobe, da huje biti ni moglo! Lahko bi prišel hudič m me premotil. Kaj drugega se ni moglo zgoditi Samo zaradi njih, prekletih, samo zaradi žensk sem tu, ah, preklete! Zazija! se je proti mtežam, skozj katere je nedeljskega po- poldneva zagledal žen-ko, a s ta- kim nasršenim, užaljenim in jež- n m pogledom da sem v temi občuti! divji lesk oči — Lahko bi bilo vse drugače, lahko bi *e začelo s Tuniko, toda Tunika je tisto zimo komaj kon- čala šolo jaz pa sem mislil, da ne morem počakati. A zdaj viš, je tako, da mi ved- no bol| hodijo po glavi kamen- ičn^"ce.! Mlado leto je bilo mimo in ka- menščnice pod hramom so že zdavnaj zazore'e, a jih ti^ti čas še nismo obrali; imeli smo pre- več dela s hramom V večerko so potegnili tesarji zadnje ^oerovre na hišo prib'li smrekco na ostrešje in začeli z likofom. No sil sem pijačo iz kleti, jabolčnico ali tuklo, kakor pravimo pri nas pijači iti pridno nalival Dedje so se pomaicm napijali in se huje m huje režali, ženske so se nekaj mulile. Bilo je ko po navadi pri hramu in jaz sem se malo napil, do kraja pa se je nacedil Stra- fela. A ko se je napil on, je mislil, da mora biti pijano v?e, kar je pri hramu, tudi domači in tudi ženske »Lizal« je poklical ženo. mojo se?tro, ki Se je pokazala na pragu. Ta se nI zmenila. »Lizal« je ponovil, glasneje in nevoljno »Kaj bi rad?« se je obregnila »Pridi boš pila!« Prišla je, po tre^kah na pocjah, s svojim napetim trebuhom, =edla na stolico na kateri so le- žali na pol obte?ani vršiči, in prekrižala roke Strafela ji ie nalil pijače in stegni' roko »Na, pij!* Segla je po kozarcu, dvakrat pnrmrknila in izpila Mene je vedno jezilo, kako ga je ubogala ta ženska, ki je bila drugače trmasta od vseh doma- čih. Ko da bi ji pri Strateii pa- met nehala Jezil sem se na se- stro, Strafeio pa sem skoraj so- vražil Bilo je, kot da bi ji Stratela zavdal, ko če bi kača žabo uročila, vse je storila, kar si je zamislil. A ne samo da je zanj vse storila, tudi rekla mu ni nobene, naj je počenjal, kar je počenja!, tudi ne, če je bilo kaj zavoljo matere. Tako je bilo tudi to večerko. Prišli so mati od nekod, najbrž iz gorice za hramom imeli so ilovko na obutvi Komaj jih je zel zagledal, že se je zapičil v njih »Hej, Hedlca pridi likof pi- jemo!« Toda ttiati kot prej sestra se niso zmenili Pobrali so tresko, dvignili nogo na hlod in začeli stroati ilovko z obutve. »Hedlca!« Strafe!a jih je znova poklical, na moč trezno in kolikor se je dalo z mirno krvjo skoraj po- tiho A mati se tudi zdai niso zmenili, ko da bi Strafele sploh ne bilo pri hramu Predejali so drugo nogo na hlod, si še to ostroali se zravnali zagnali tre- sko proč in odšl- oroti hramu, v katerem ?mo takrat že kuhali Misli' sem da ne bo nič. da bodo mat= ndšl^ in da bo zet nagibal ročko s tesarji kot do slej. Toda Strafela je imel ta dan svoje muhe. »Hedlca!« Zavpil je in stekel po treskah. Postavil se je na prag, pred pri- kletna vrata, se oprijel zadaj zA hrbtom za podboje, ko da bi ho- tel zagraditi materi pot v priklet ter jih nagovoril z zahripanim glasom, k, se je od same togote tresel: »Mati, pijačo imate tam!« Poslanjal sem se na stolici, zdaj pa sem se zravnal Mati m Strafela že cele kvatre nista go- vorila, ogibala sta se drug dru- gega, ko da se ne bi videla Tudi tesarji so nehali z južino Mati So malo postali, ko so ga zagle- dal] takšnega pred vrati, zatem pa so se že zagnali proti vratom. Prijeli so z obema rokama ze- tovo pravo roko, da bi jo odtr- gali od podbojev in da bi odšli ▼ hišo. Strafela se je krepko opri- jel. Zdaj so hoteli mati v hišo pod njegovo roko, a Strafela jim je s kolenom zagradil odprtino pod roko. Tako mati niso mogh v hišo. Odstopili So za korak niso si znali pomagati kaj nal storijo, za tem pa 50 stisnili roke v oesti, jih pomoli]- daleč naprei pred sebe in nezarensko na alas in za- sigano zavoili: »Ti, »^teklač, ti boš meni v hišo braTT'!?« Bil sem ves na iglah, bal sem se, da jih bo treščil, a mati so iznenada spregovorili, »Tak, nimate priraščenega?« jih je pobaral Strafela, malo po- čakal in se začel smejati Zasmejal! so se tudi tesarji. »Uh!« So zatulili mali, se o^br- nili proč m se začeli tolči s pest- m? po glavi. Strafela je ubral drugačne viže »Mati,« je začel zlepa, »kdo vam pa kaj hoče? Pijačo imate tam ... « Pogledal je k nam. tudi mati so se ozrli in zatem rekli: »Mojega mi ni treba ponujati. Zadnji mi boš ponujal mojo pi- jačo ti steklač!« Strafela je bil nagle jeze, pa se še vedno ni razjezil Poznalo pa se je koj, da mu ni po volji, da ga obmetavajo pred ljudmi s steklačem. Vseeno se jc zadržal. »Mati.« ie začel znova počasi in mirno »hišo pa sem vam le spravil pod streho « »Bi je tudi treba ne bilo, če se ne bi ti prik'atil k hiši Tudi Franci, ubog^ martrnik, bi še ži- vel Uh, ti ti naša nesreča!« Mati so znova začeli tuliti in se tolči po glavi To je zeta go- tovo zadržalo da ni že ob ma- terinih besedah planil Samo glas je zvišal. »Mati!« »Mati?« so vpraša'i oni in ne- hali z iokom Stooili «0 proti Strafeli. »Tvoja mati? Kakšna tvoja mati pa sem jaz? Ti, ti, ti ki si mi hčerke skvaril!« Stiskali so pesti in mu grozili. Zdaj sem že vedel, da se te ve- čerke ne bo dobro končalo. Ven- dar se je Strafela še vedno za- drževal čeprav mu je bilo naibrž že žal da jim je prestregel pot. »Koga sem skvaril?« je vprašal, po obrazu pa se mu je razlila rdečica »Kaj, aH je ne vidiš, kakšna je?« so vprašali mati in pokazali na Lizo »Llza?« »Mati!« je vzrojil Strafela. »Liza. mati je moja žena!« »Žena? Ha-ha!« so se zasmejali mati »Ali ti naj povem kaj je? Bi povedala, a me je sram, moja hči je bila.« Sestra in Strafela sta se vzela civilno, brez žegna, kakor so go- vorili pri hiši Za mater je bilo to tolike kakor nič, ko da se sploh ne bi vzela Toda Strafela tega ni smel slišati; to je bila zanj že politika »Tiho. baba stara,« je zavpil. »ali pa te mahnem!« Pograbil je za bič, na naro- bejšnji strani in začel z njim vijati nad materjo Čeprav mati niso utihnili, bi jih Strafela naj- brž ne bil udaril da mu ni Li- zika zaklicala: "Kaj «:e ti stara le toliko smili!« (Dalje prihodnjič) Stran 4 Ptuj, 21. januarja 1955 Tako je bilo na naših kolinah Vse sem pripravil, . Prašič ni mogel več jest, m ne stati Po- vabil sem mesarja Franca ^ose- dove in botro ter botra Koline sem napovedal za sredo in 7 njimi vse. kar spada k tako velikemu domačemu prazniku »Oče Koline bomo morali imeti« ml ,e rekla pred kratkim žena. ki »e imela ka] skrb' z rejo prašiča preden je bil zrei za koline Skrbno sem nabrusil nože, poiikal rožiče pripravil potrebne vrvi ter si sposodi: me- sarsko mizo »stolico« Zena je pripravljala pro-^eno in ajdovo kašo papriko solUer in vse ostalo ter še dva repiaka V sod domače pijače .>k'inike« sem vda- ril novo pipo žganje pa nalij v litrske stek'enice da je bilo vse pripravljeno V sredo zjutraj job štiriti st« prišla mesar in botei. ko je bilo pri nas že vse pokonci Na mizi je že čakala večja krnička z dol- gim nožem m malo soli pri njej pa pol kolača kruha in stara klo- basa ter po! litra močne žganice. Za tako važno delo se le vseka- kor prej treba precej podkrepiti Ko je mc*ar Franc zadnjič srknil žganico je že imela hčerka Mi- cka v rokah luč. žena pa krničko z nožem, jaz pa vrvi Potiho smo Se splazili do svinjaka, da ne bi zbudili in preplašili močnega prašiča Mesar Franc je previdno zlezel v svinjak in hitro nataknil prašiču zanko vrvi na zadnji nogi. Moški smo krepko poteg- nili žrtev iz hleva in jo pritisnili na tla Mesar Franc je pahnil prašiču nož naravnost v srce da je kri bruhala v krničko Ta ie potrebna za krvavice Po zadnjih krčih smo potegnil- prašiča v hišo na stolico, ga obrnili na hr- bet razpeli noge z vrvjo na strop in pobrusili nože Vsem skupaj bi nam še prijal požirek žganja, pa nismo segli po niem, ker moji kolinarj- vedo da sem pri koži natančen, da ne maram lukenj in drugovrstne odkupnine za kožo Naš mesar Franc m bo- ter to vsako leto upoštevata Med snemanjem kože smo se pomenili o marsičem, kar se pač dogaja pri na? in v sosednjih vaseh, pri tem pa smo morali upoštevati da otroci ne bi vlekli preveč na ušesa . »Sai nismo na sedmini« je rekel mesar Franc ko smo za trenutek utihnili in je speljal Do- govor na dovtipe Naenkrat smo bili sami. ker so otroci neooazno zginili iz hiše. pa ne mogoče za- radi dovtipov ampak zato ker ?mo bili s snemanjem kože on kraju. Naš mesar Franc vedno straši otroke, da jih bo zavji v kožo in io zvezal kot vrečo zato, ker niso v šoli pridni, zato io vedno pravočasno popihajo na varno Ko se vrnejo zopet kra- doma, je prašič že zooet obrni en na trebuh, da se slanina hladi S kožo je konec... Zena je prinesla na mizo lonec čaja, ki nazadnje bolj diši po žganju kot po lipovim Ta južma je še brez svežega mesa Po južini je vzel mesar Franc nož in ga potegnil nad hrbtenico od glave do repa, da se je videla debelina slanine, »Gospodinia. smej se,« je reke) ženi. ko smo vsi gledali na nje- govo roko, s katero ie kazal res debelo slanino Vsako leto ni tako Zena se je že morala opra- vičevati pred mesarjem, da se prašič pač ni hotel in ni hote! rediti, ko je bila s'aba letina Po odstranitvi slanine se je za- čelo obrezovanje mesa pri čemer je bila zraven žena ki je že na- vajena deliti meso med celim le- tom, zato tudi hoče imeti zadnjo besedo pri tem, kaj bo z amico, kučtom grivnc pečenko, z zaj- cem, rebri itd. Prišel je čas zajtrka. Vsem nam je teknila juha, v kateri je bilo več mesa kot juhe nato pa še pražena jetrca s kislim zeljem Vse to smo začeli zalivati s »klin -ko«, včasih tudi z jabolčni- kom Čeprav je ne vem kako hladno nikomur ni. da bi se iz- ogibal pranju črev nedaleč od studenca ali v bližnjem potoku. To opravi pri nas navadno mesar Franc ob primerni pomoči, ostali pa v hiši režemo meso za klo- base žena pa pripravlja proseno in ajdovo kašo za krvavice. Vsakdo pri hiši ima dovolj dela, celo otroci, ki kaj radi ostanejo doma, da ne gredo v šoio. Jaz kot gospodar pri hiši moram skr- beti, da je slatinska steklenica vedno polna Okrog devete ure je čas južine pečenega mesa in kumaric s kru- hom Vsebine za razgovore ne manjka Smeha fe dovolj Z izdelovanjem klobas imajo opraviti tudi otroci Treba je pri- nesti od sosedovih mero za klo- base. Naš sosed nam s to rad postreže. Škafov obroč je ovil s slamo. V nogavico je natlačil pleve in pristavil: »Tako velike in tako debele morajo biti, sa- lama pa tako debela!« In meri je dal v velik cekar, v katerem sta že bili pripravljeni steklenici; ena polna kisa, druga pa »klini- ke« Taka bi torei naj bila ve- ličina debelina in barva klobas? Cekar je treba seveda pozneje vrniti in vanj dati res prave kr- vavice. Mešanje zmesi za krvavice ic marsikje, pa tudi pri nas, po- sebni posel mesarja Kaša kri, zabela, razne dišave (sivi poper^ klincovo cvetje, majeronove ple- vice itd.) dajo prijetno dišečo in okusno meso Nadevanje mesna- tih klobas in krvavic je prav kratkočasno in zanimivo in ni čudno, če napravijo temu ali onemu kolinarju rdeče brke ali rdeča lica. Ostalo je še haranje glavine nog in bradutka. Slanino melje- mo šele drugi dan, ker je boljše, da se malo scedi, strdi in celo malo zmrzne. Dela je torej konec. Čakal nas je pravi praznični obed. Prišla je tudi povabljena botra, sosedovi in naši sorodniki, da je bilo prav veselo m prijetno. Na mizi so se vrstila razna jedila od okusne re- zančeve juhe, reberc, pečenega mesa, pečenega in kuhanega me- sa z različnimi skrbno pripravlje- nimi prikuhami Tudi godba ni manjkala niti mastne ajdove po- gače, Razumljvo je, da je na vse to spadala »klinika« ali celo ha- loško vince Pozno v noč je pri nas trajalo veselje. Ko smo se naveličali po- govorov, smo začeli prepevati razne pesmi, saj smo bili vsi od- rasli, razen otrok, precej okrogli. Če je kateri izmed kolinarjev za dremal, smo ga hitro zdramili in je moral biti z nami vred dalje aktiven. Vsi kolinarji razen mesarja Franca so prišli v redu domov. Mesar Franc ga je le imel preveč pod klobukom. Spotoma domov je obsedel in zadremal za nekim plotom nedaleč od doma, kjer se je čez nekaj časa zdramil Vse bi še bilo v redu, le žal, da je prinesel domov prazen cekar, ker je koline spotoma ra^tre?cl in zgubil... -SK. Industrija kovinskih in lesnih izdelkov ? izgrad- nji PTUJ sprejme v službo s 1. februarjem 1955 ali pa po dogovoru: OBRATOVODJO starejšega, vojaščine prostega, ključavničarja (aiM slična stro- ka) po možnosti z mojstrskim izpitom, za vodjo kovinskega obrata. ORODNEGA KLJUČAVNIČARJA starejšega, za izdelavo vseh vrst matric In orodja KLJUČAVNIČARJA za izdelavo orodja in priprav za serijsko proizvodnjo KLJUČAVNIČARJA mlajšega, za serijsko proizvodnjo. KOVINO-STRUGARJA veščega vseh strugarskih del. KLJUČAVNIČARJA — PRIUČENEGA za delo na prešah in montaži. SKLADIŠČNIKA veščega voditi skladišče s kovinskim materialom. Plača po tarifnem pravilniku Ponudbe z opisom kvalifika- cij, dosedanjim službovanjem poslati na Industrijo kovin- skih in lesnih izdelkov v izgradnji Ptuj. najkasneje do 25. januarja 1955 Novoletno darilo .— Svojo ženo sem za Novo^ leto pošteno presenetil. — Kaj Pa Sli napravil? Si ji kaj lepega podaril? — Da. palice za sprehod. — In to imenuješ ti presene- čenje? — Da. Ona je namreč priča- kovala nov plašč. V poklicni posvetovalnici — ALi ima moj sin poseben talent za kakšen poklic? — Po mojem mnenju naj bi postal zdra-vnik. — Kakšne sposobnosti pa ima za to? — Nečitljivo pisavo. Med malčki — Kako pa je mamica opazi- la, da se nisi umil? — Prehitro sem se vrnil v kuhinio, in se mi milnica se ni posušila. V drugem polletju 1954 je bi- lo pred ptujskim kazenskim so- diščem največ primerov žalitve časti (270), zatem primerov te- lesnih poškodb (157) in prime- rov zoper družbeno in zasebno premoženje (152) Ostalih pri- merov je bilo znatno manjše število V civilnopravnem postopku pa je bilo največ primerov ob- veznosti in odškodnine (722), potem primerov preživnin (82), očetovstva (32) ter neka i dru- gih primerov V letu 1954 je bilo obsodilnih kazenskih sodb 462. oprostilnih in zavrnilnih ter ustavitev ter rešitev na drug način pa 800. V civilnem oddelku je balo izrečenih 345 priznalnih ter 239 kontradiktomih sodb, sklenjenih 2?7 Doravnav. izdanih 985 pla- čilnih nalogov ter 610 zadev re- šenih na drug način. ★ Kirbiš Alojz iz Starostne se bo 25. jan, t. 1 zagovarjal pred ptujskim kazenskim sodiščem na podlagi obtožbe, da ,ie 3. dec. 1954 popoldne na cesti v Staro- šincih napadel Kostevšek Tere- zijo in jo udaril z manjšim ba- tom po glavi, da ji je na gla- vi nastala za jajce -velika modra bula. ★ Ivanuša Ivana iz Zg. Hajdine št. 35 je po navedbah obtožnice Kolarič Janez in Zg. Hajdine št. 34 tako vrgel na dvorišču v Zg. Ha,]dini, da je Ivanuša pri padcu udaril z glavo ob okvir hišnih -vrat. ter zadobil pri tem rano na temenu glave. Kolarič Janez je v zvezi s tem obtožen lahke telesne po- škodbe in se bo 25 jan. t. 1. zagovarjal pred sodiščem. Ze med poo spametovala. Imenovana bo morala plačat 8020 din odškodnine Smodiše-vi. Martin Marguč iz Vintarovec št. 55 bo plačal 3.000 din de- narne kazni, na katero je obso- jen pred okrajnim sodiščem v Ptuju, če se t>o tekom 1 leta zopet obrtoma in za plačilo ba- vil z dajanjem pra-vice pomoči raznim strankam, česar je bil tudi sedaj obtožen- ker se je bavil z zakotnim pisaštvom. ★ Roman Umek iz Savinjskega 10 je 30. sept. 1953 v prekora- čenju sdlobrana zabodel z žep- nim nožem v pleča Stanka Umek ter mu prizadel dve laž- ji rani. Ptujsko sodišče ga je obsodi- lo na 14 dni zapora pogojno za 1 leto. ha plačilo stroškov kaz. postopka 600 din in 480 din pričnin. ★ V zadružni gostilni na Tumi- šču je 19. sep. 1954 Franc Hor- vat iz Sp. Brega 98 v prepiru z roko pretepel Jožefa Majhe- nič in mu prizadejal poškodbe na obrazu in vratu. Sodišče v Ptuju ga je obsodi- lo, na 2,000 din denarne kazni, 715 din stroškov, 400 din pov- prečnine ter 1,100 din odškod- nine Majheniču. Pravilno je predvidevala Pariška vedeževalka Juliette F*ialat je bila pred kratkim ob- tožena, da je udarila svojega moža s težkim kolom po gla-vi. »Čarovnica« se je branila: »Ali moje karte niso pokazale, da bo moj mož pretrpel težak uda- rec?« Železno zdravje 45-letna Angležinja Kathleen Chafey v svojem življenju še ni bila prehlajena niti nj ime- la nahoda čeprav so jo angleški znanstveniki poskušali infi- cirati s to boleznijo. Zdravniki menijo, da Kathleen predstavlja ključ v protinahodni skri-vnosti. Smisel za umetnost Znana angleška slikarka Hun- ter si je dovolila šalo in posla- la upravi londonske razstave skupno s svojimi slikami tudi neko risbo svoje osemletne hčerke. Iz šale i>a je postala resnica. Uprava je sdike Hun- ter starejše zavrnila z m,otiva- cijo. da njen avtor nima smi- sla za moderno umetnost, dočim je sliko Hunter mlajše sprejela in razsta-vila pod število 268 Tam sliko lahko vsakdo kupi za devet funtov. Samopomoč Prebivalca švicarskega kraja Sandhor,?t so na originalen na- čin protestirali, ker ulična raz- svetljava njihovih ulic ni bila opremljena s svetlobnimi telesi. Na drogove so obesili izbrane debele repe in jih pustili tako dolg,o -viiseti, dokler občina ni ugodno rešila njihova zahteva. Spomenik oslu Predsednik vrhovnega egiptov- skega apelacijskega sodišča Saa- dam Mukhtar hoče zgraditi za mnoge osle v njegovi deželi, ki So v neprestani službi ljudi pri prenašanju bremen, velik spio- menik. Smatra, da je to upra- vičeno, ker stojijo na svetu že spomeniki mnogih oslov, ki člo- vešt-vu niso v ničemer koristilii. med nogometaši Igralec z nekoliko drobnimi in krivimi nogami nasprotniku, ki mu je nekoliko brezobzirno vzel žOigo: »Ali ne moreš malo pa- ziti? Misliš, da sem noge ukra- del?« — »To ne, pač pa bi sii lahko izbral malo boljše!« Janez Karo, upravnik pošte Veličane, je padel s kolesom in se poškodoval na glavi, da so ga morali prepeljati na zdrav- ljenje v ptujsko bolnišnico. Jožef Godec iz Doma one- moglih v Muretincih, je padel 17. januarja 1955 in sj poškodo- val glavo, prsi in roke. Štefan Planine, iz Koritna 24 si je 16. .lanuarja 1955 pri padcu poškodoval nogo. Franc A n t o 1 i č, šolarček iz Litmerka 3, si je prt igranju poškodoval nogo Anton V a j s, upokojenec iz Njiverc 1, si je pri delu poško- doval desno roko. Zvonimir K o v a č e c , dijak iz Ptuja, je padel in si poško- doval roko, Alojz K o 1 e r , upokojenec iz Ptuja. Ljutomerska cesta 25 se je 10. januarja 1955 ob 18.30 nič hudega sluteč, vračal c>o Ljutomerski cesti proti domu. V bližini bolnišnice ga je na- padel neznanec, ki ga je uda- ril Po glavi, mu tiščal prst v usta, mu zlomil rebra in ga onesposabil za obrambo Koler se zdravi v tiolnišnici. zoper ro- parskega napadalca pa so uve- dene poizvedbe. Terezija P o 1 a n e c iz Trnov- skega vrha št. 50 se je 15, ja- nuarja 1955 zvečer vračala s kolin v družt>i svojega moža in otroka Napadel jo je Franc Ku. mer iz Strmca št 4 in jo s to- pim predmetom udaril po gla-vi. Prepeljana je bila v ptujsiko bolnišnico Janez K u m e r iz Strmca 4 je b=l 15 januarja 1955 ponoči na poti proti domu na rami i Vinarska zadruga v Ptuju. VSAKO KOLIČINO HLEVSKE- GA GNOJA IN STAREGA KOMPOSTA za potrebe svo- jih trsnic kupuje Vinarska za- druga v Ptuju (Novi svet). —• Ponudbe poišljite takoj! Z DOPISNIM TEČAJEM SE HITRO NAUCITE ESPE- RANTA. Prvo lekcijo pošlje proti priložit-vi 50 din Zveza esiperantistov Slovenije — Ljubljana. Miklošičeva c. 7. riso Z VRTOM (dvostanov.) v Litiji zamenjam za enako- vredno v Ptuju ali pa jo tudi kupim. Ivan Jelen, litija 116. STANOVANJE v Gorišnici za- menjam za enako v Ptuju. — Slavko Ličen, Gorišnica 36. PRODAM ali ZAMENJAM po- lovico enonadstropne hiše z lokalom v Ptuju. Dravska ul. št. 2. Se vedno imamo na zalo- gi zanimiv roman »Skriv- nostna gospodična«. — Dobite ga lahko v upravi »Ptujskega tednika«. — Cena knjigj je 160 din. vsako količino skopane slame kupi »PLETARNA« v PTUJU za zcmeiska jpradbena dela iPREJMEMO TAKOJ Začasna stanovanja so na razpolago, za hrano ie preskrbljeno. — Plače po tarifnem pra-vilniku Podjetje za inženirsko tehnične gradnje Vuzenlca—Vuhred elektrarna