List
30.

» • • ■ •
. - .f ? ^
ft*'^'

/•J
Tečaj LI.

<e
I
I
Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr
za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr
po
pošti
prejemane pa za celo leto 4 gld
za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld
Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na
leto 40 kr. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni
Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se plača za vsako
vrsto za enkrat 8 kr
za dvakrat 12 kr.. za trikrat 15 kr
Dopisi naj se pošilj
uredništvu „Novic
v

jubljanl 28. julija 1893
....................................................................................
I Mi« I Politiški oddelek.
zakon sploh, bi potem Slovenci in Čehi začeli
..........................M.................................................................
_______
premem
zahtevati, da vlada razdeli okraje po
odnostih tudi v
«
Razdelitev okrajev po narodnostih.
drugih meševitih pokrajinah. Ker poznamo grofa Taaffeja da mu je precej ležeče na tem prvenstvo v Avstriji,
Zadnjikrat smo rekli
IV.
da
da se ohrani nemštvu
mu pač agitacije za daljno razdelitev okrajev ne bile posebno po volji, in bode pač rad
Posebno bi bili
poslanci lahko z dobro že naprej zaprl vrata tacim agitacijam
vestjo glasujejo za trutnovsko predlogo ne sme tako razumeti, kakor da bi
To se pa vendar pa liberalni Nemci veseli take
ešitve. Kakor hitro bi se
mi
mislili, da slovenski poslanci naj glasujejo za trutnovsko predlogo, bodi kakeršna koli. Lahko se pripeti, da se predloži v taki
osnovalo okrožno sodišče v Trutnovu in na
razdelili
nekateri okraji na Češkem, bi nakrat iznašli, da se brez dovoljenja deželnega zbora ali vsaj posebnega zakona to
obliki zboru, da bi nam Slovencem nič koristiti ne mogla, ne gre,
okrajev
da bi se v kaki deželi preminjala razdelitev
Čehom bi pa tudi ne bila po volji. Celo bati se se kaj tacega zgodi. ^
da
•r J
nekaterih konservativnih krogih imajo pomisleke
proti temu
da bi se za vse dežele proglasilo načelo
da
Po naših mislih je dolžnost naših slovenskih poslancev pa tudi čeških, da glasujejo proti trutnovski pred-
Pa to ni zadosti
logi, ko bi se predložila v taki obliki
vlada lahko proti volji deželnega zbora, ali pa brez nje-
azdeljuje okraje. Posebno Poljaki in pa
«
premembo zakona.
da
govega mnenja i Tirolci nikakor niso
v državnem zboru glasujejo zoper to stvar, temveč morajo tudi v konservativnem klubu porabiti ves svoj
prav
za
tako
vpliv
da se izreče proti taki obliki. Naravnost naj v
Pi
se boje
da
potem kdaj katera vlada utegnila to
klubu povedo, da ne sodelujejo več z gospodo, ako bi
uporabiti v Galiciji Rusinom
v
boje
da bi premenjeni
zakon utegnili
korist, poslednji se pa podpirala predlogo,
v svojo korist upo- morda gospodje kaj
ki bi bila v škodo Slovanom
Če
se
rabiti Italijani. Pa tudi štajarski konservativci ne bodo posebno navdušeni za tako spremembo. Skušnje
že
poučile, da konservativci na Štajerskem nikakor niso nam posebno zvesti prijatelji, da gledajo pred vsem na svoje strankarske koristi in tudi niso popolnoma prosti nemške
gospodstvaželjnosti. Zaradi tega se je pa po nekaterih listih še omenjevalo, da bi se za Trutnov sklenil poseben
izgovarjali, naj se jim naravnost pove, da imamo Slovani pravico zahtevati ravno tisti ozir zase,
kakor Nemci.
- Ko bi naši poslanci glasovali za tako predlogo, bi
odtujili od nas Čehe, kar
pa
mi ne moremo želeti
zakon
ki bi bil velj
za ta slučaj
Misli
vlada
kaj na to, ne vemo, ker tista misel ne prihaja od vladne
1
Delati moramo vedno na to, da se omogoči skupno delovanje avstrijskih Slovanov, ker se le na podporo Slovanov moramo zanašati. Nemci so jako nezanesljivi zavezniki,
naj so že liberalni ali pa konservativni. Podpirajo nas če nas potrebujejo. Prave naklonjenost, moremo pričako-
Pa
pa tudi ne od liberalne strani še mislila ni, pa bi vendar utegnila se sprijazniti s takimi nasveti, ko bi videla, da tako ložje dobi večino Grofu Taaffeju je na tem, da se postavnim načinom omo
če tudi vlada na to vati le od krvnih bratov.
kaj
ö
Vladi na ljubo pa ni treba, da bi naši poslanci za lasovali, kajti sedanja vlada je še premalo storila
za nas. Tudi nimamo pričakovati
da bi se vlada hvaležno
okrajev po narodnostih na Češkem, naj skazala, ko bi jo podpirali, najbrž bi se zgodilo nasprotno
prišla v sedanjo zadrego
goči razdelitev
»
se to potem izvrši kakor koli.
' t ♦
Da reči moramo, da bi vladi in liberalnim Nemcem
r
rešitev te stvari takim potom. najbolje ugajala. Dä se
da
Vlada je tudi sama kriva. Tirala je premalo odkritosrčno politiko. Vzbujala je težnje
po
odni jednakopravnosti
m
po
češkem državnem

pravu, zadovoljiti pa ni hotela ni teh ni onih. Vedno je t vojskah 185.9. in
gledala, kako bi
bolj
zmedla
duhove.
ali
danes
pa
leta. Potem, ko je opravljal razne^
petimi leti imenovan wjnimi
žanje sad te svoje politike.
Sedaj je nam še omeniti o tem,
da mnogi mislijo
>
da bi trutnovska predloga utrdila stališče nemškim libe
visoke vojaške službe, je- bil
ministrom. Truplo njegovo» :so p?epel|ali v Le^j^ov po žehznici. Na Danaji je bil velikanski m^rtvaski sprevod na kolodvor,
oesa r, liadvojivode in ministri ten- vsa-»
l^aterega so se udeležili
ralcem. Po našem mnenji je to
deloma resnica. Če bi
vojaščina dunajs-ka. Tako^ v^licega mrtvaškegav sprevoda že- ni
9
I
bilo dolgo na
se sklenil specijalni zakon, ki bi ne veljal za vse dežele*.
Rumunski shod.
sploh.
bi to pač utrdilo moč liberalcem, ker bi lahko
imeli so shod v
Ogiörsfci in sedmograški Rnmuni
i na Se
dmogFSŠkem. Sklenili so» vza
rekli, da so nekaj dosegli Nemcem
v
korist.
ne
da bi
bili drugje v kaj privolili, kar bi Nemcem utegnilo ško
dovati. Vse drugače bi pa bilo, ko bi se splošno spre
jemnost z drugimi nemadjarskimi) nar<i)idnostmi proti madjarsk^mi
nasilstvn. Shod se je izrekel, da' se popolnoma vjema s spomenico, katero je lani hotela izcočitii vladarju deputaeija^ ki
pa ni bila vsprejeta pri dvoru.
ker ]e
ogerska vlada delala
menil zakon o razdelitvi okrajev. Se predno bi Slovenci ovire. Došli so shodu brzojavni pozdyavi iz raznih rumunskilii ali pa Čehi poskusili si izkoristiti premeno, že bi nemški iii slovanskih okrajev, da. celo s Hrvaškega jt^ došel pozdrav
nacijonalci zagnali krik, da so liberalci izdali
nemške
rumunskim
em za narodne- pravice. Vlada bi bila ta.
koristi. Vsaj je znano, kako dobro znajo nemški nacijonalci izkoristiti si vsako stvar proti Plenerju in tovarišem, ijan^ da bi Nemški nacijonalci tudi niso tako navdušeni za dunajske takniti.
shod najrajše razpustila, so poizvedovali;, ko bi bil] na shod-
pa ni dobila povoda. Vladni organi
kak neogerski držav
to porabili za razpust, ali niso mogli nobenega iz
punktacije, kakor liberalci. Sprva so jim celo oporekali. Navdušenje za spravo se v nemško-narodnih krogih za-
Nemška narodna stranka bode v jeleni imela shodi,, na katerem se sporazumi o pro-gramu. Njeni vodje sO' ta pro-
gram
v
ze
skovali in ga te dni
gramu se
da
čenja še le tedaj, ko se je pokazalo, da liberalni Nemci ne bodo imeli dovolj moči, da bi jo izveli. Vsa sprava Da bi pa Nemci mogli gos
naglasa.
po listih. V tem pro-
je nem-štvo glavni smoter te- stranke.
v
se priporoča,
je torej le sredstvo, da bi liberalce pripravili ob veljavo, da se Dalmacija, Galioijia in Bokovina izlooijio iz dežel, zasto
Zato pa moramo biti prepričani, da
občna prememba
zakonov o razdelitvi okrajev in snovanji sodišč jim bila ravno tako ugodno orodje proti liberalcem. Zato je pa naše mnenje, da so popolnoma na napačni poti tisti

ki
panih v državnem zbo-ru. Nemško-narodna stranka se popolnoma vjema z novo šolo in ieli popolno tiskovno in društveno-svobodo. Nadalje je nemško-narodna stranka za razširjenjie volilnega reda in se ho5e boriti tudi proti židovskemu v
v
javnem življenji. V narodno-gospodarskih ozirih pa ima ta pro-
mislijo

da moramo že zaradi tega biti proti trutnovski gram marsikako dobro zrno. Stranka osnuje na Duiiaji svoj
dnevnik, ki ne bode
v
židovskih
rokah
m
bode
zagovarjal
njena načela. Sedanji dunajski listi se ji zde vendar vsi še
predlogi, naj se že predloži v kakeršni koli obliki, da s tem omajamo tla liberalcem.
Pa še nekaj druzega moramo jemati v poštev. Nemški
nacijonalci so nam če mogoče sovražneji nego liberalci, vitez Löbl pojde kmalu v pokoj in njegov naslednik bode baje
premalo nemški.
Moravsko namestništvo.
Namestnik moravski
Liberalci
s pretvezo državnih ozirov zahtevajo neko
grof
rnin. Vitez Löbl je bil rojen Poljak in se je zatorej bil
prvenstvo za nemštvo, vseh pravic pa Slovanom ne odrekajo. Njih delo je celo sedanja ustava zagotavljajoča
9
nam narodno jednakopravnost. Nemški nacijonalci so pa
zadnji čas izdali celo parolo.
da je
hitro priučil češčini. Cehom ni bil ravno nasproten. V šolskem oziru je zanje celo nekaj storil, v političnem pa ni mogel dosti storiti, zlasti ni mogel popraviti, kar je pokvaril grof Schönborn. Poslednji je namreč napravil kompromis mej srednjo in dolžnost ponemčiti nemško liberalno stranko in s tem zagotovil Nemcem večino v
nenemške narodnosti. Resno se toraj moramo vprašati, ali imamo Slovani kak interes, da bi delali za nemške nacijonalce. Gotovo ne. Tega upanja pa ni, da bi mandate, ki jih imajo sedaj liberalci, dobili Slovani, ali vsaj kaka nam prijaznejša stranka. Zato pa mislimo, da se moramo
deželnem zboru.
grofu Crninu ni dosti znanega. Sedaj je
češki deželni in državni poslanec in se je vedno bolj držal Staročehov. Od kar nimajo Staročehi na Dunaji svojega kluba je v Hohemvartovem klubu. Zanj je baje posebno pravosodni minister, ker sta si v sorodu. Kake posebne vloge pa grof črnin dosedaj v političnem življenji ni igral.
v tej zadevi ravnati jedino
po tem, kaj da nam ozi-
Srbija.
Skupščina je končala razpravo o predlogu,
roma tudi drugim avstrijskim Slovanom koristi. Iz tega, kar smo povedali, mislimo, da je dovolj jasno, kako je
našim državnozborskim zastopnikom postopati v tem važnem
da je bivšo liberalno ministerstvo obtožiti, vsprejela predlog z
veliko
večino
glasov.
ter volila v to svrho preiskovalni odsek
12 članov. Cela razprava je pokazala, da je zatožba samo
plod strankarskega sovraštva, kakoršno je najti malo kje drugej,
vprašanji, da koristijo Slovencem ali avstrijskim Slovanom kakor je mej srbskimi liberalci in radikalci. Preiskovalni odse sploh, ali da vsaj ne škodujejo. Mogoče je pa tudi, da ima delo dovršiti do 2. avgusta, kateri dan se skupščina zopet
prične in mu je poročati o izidu preiskave. Da bo odsek rešil
se njih glas ne bode poslušal, da zmagajo nasprotne moči, ali tedaj bodo pa imeli vsaj zavest, da so storili svojo dolžnost.
svojo nalogo neugodno za
liberalce, to je že zdaj gotovo.
Ne-
kateri radikalci zahtevajo, da se tožita tudi bivša regenta Ristič in Belimarkovič. Večina se temu odločno upira. Stvar pride
pred skupščino po
avgustu.
Preiskovalni odsek je sklenil.
Politični pregled.
da je zatožene ministre policijsko nadzorovati, dokler ni pravda dognana.
Baron Bauer.
Na Dunaji umrl je minolo soboto
Poljaki na Nemškem.
Kakor se poroča, naročila
c. in kr. vojni minister baron Bauer. Pokojnik je bil rojen v je pruska vlada šolskim nadzornikom v poljskih krajih, naj se Levovu leta 1825. Študiral je v inženerski akademiji, sprva izrečejo, kako bi bilo poljščino zopet uvesti kot učni predmet služil v inženerskem voji, pozneje pri pešcih. Odlikoval se je v ljudske šole. Ta korak storila je vlada zaradi tega, ker so

Toljäi^J glasovali za t
:pff«edlo go
Bo
napominano lepše vstalo iz pepela.
lastno pomočjo in s pomočjo
Poljake in če bo pruska ©»"bljnibo, da jih ne bo pozabila, ker so glasovali za predlogo, t® pokazala ^o prihodnjost. Dosedaj
naročilo imelo blagooosne i^s^ledi vlada zares držala «voio
vseh Zjedinjenih držav bilo je mesto kmalu sezidano. Hiše
so kakor gobe po dežji rasle
zemlje
mesto bilo
I
Švedaja
Radikalna
^e je tudi že večkrat kaj dlcajubilo i^oljakonoi
storilo.
Norvegija in
ij)arlamenta bojuje se • doslednostjo zoper unijo lament celo vrsto ^edlo
a
se iim
ni
je še lepše in pravilnejše zidano nego prejšnje. L. 1882.
je štelo 560.000 ljudij,
leta
1890. že 1,208.000,
lani
večina
norveškega 1,438.000 in letos lahko rečemo, da ima že nad poldrugi
z
aeizprosno ; Švedsko.
srditostjo
Zadnji čas
m
neomahlj

sprejel
Baperjenfh proti ^ vedi j
e par-Minoli
teden .pa je svoje nasprotstvo .pokazal nor
parlament tudi
milijon prebivalcev.
Da se sedaj mesto tako razvija, je temu povod lega tega mesta ob Michiganskem jezeru, ki je
največ
proti Ikralju in prestolonasiiednijti. Znižal mu je civilno listo
pravo morje. Z reko Mississippi je zvezano z dolgim pre
80.000 krm na leto, jprestolonaälednikovo apanažo pa za kopom, tako da sedaj blago iz jako obširnih pokrajin
50 000 kron. Omeniti je treba, da kraljevska obitelj švedsko- prihaja v Čikago. Tukaj je trgovsko središče, kakoršnega
norv^ka nima posebnega privatnega imetja:; kralj in člani kraljevske obitelj i -dobivajo od Švedske in Norvegije posebne apanaže. Kralj 4obi^
od Svedeke na leto 1,33^.000 kron
od
Norveške pa je dobival dosi^j !n:a leto 6 <000 kron, od katei
ne najdemo več na svetu. Po železnicah in po vodi ima
v
velikanske zveze. Žito, les in klavna živina prihaja iz daljnega ameriškega zapada in se potem dalje izvaža.
ote so mu
SO.ÖO'O Ikron. fo je nedvomno velika dobrih letih se preko Čikaga izvozi
skoro
toliko
žita.
demonstcacija prod kralju. V vsem se pa vidi, oa se Norve- k^kor iz vse Rusije, katera prideluje največ žita v Ev
gl]
priprav
za republiko
&ar govori še vee drugih argu
mentov, in prav ni^ se ne bode čuditi., ako nas Norvegija s tem še prav kmalu ^reseaeei.
ropi.
Sijam
AzijL
Znaüo^ da si je F
v vzhodni
pobije
Slednje leto se pokolje do 9 milijonov prašičev in
milijone goved, katerih meso se deloma izvozi,
Indiji z velikanskimi denarnimi in krvnimi žrtvami pridobila deloma pa v mestu samem poje. Živinski vrti obsegajo mogočno kolonijo Toniking. Da se pa še bolj utrdi ondi, skuša 35Q zemlje, 15 milijonov kvadratnih čevljev desk je
tudi okolico dobiti v svojo last. To pa ni tako lahko, ker se ■tudi
.Anglij
močno poteza za pridobitev azijatskih kolonij
Nad
Ena itakih kolonij so katero se potegujeta F
]je bogata dt^žela Sijam
Glavno
mesto Bangkok
in Anglija
šteje
bilo potrebno, da so se ti velikanski vrti zagradili. 2000 ljudij imajo zato, da strežejo živini, katera semkaj prihaja, da jo največ tukaj pobijejo. Ob jezeru so veli-
340.400 prebivalcev, je tako imovito, kakor malokatero mesto, kanske žitnice, v katere vozijo celi vJaki. S stroji se potem
čuda torej, da želi i F
i Anglija to državo za se.
Toda
vedo dobro varovati svojo neodvisnost. Zajezili
so a'eko Menam tako, da preko tega jezu morejo ladiie do mesta Bangkok, vo
male
I
nim oklopnicam je prehod nemogoč.
žito razklada in naklada na ladije. pride vsako leto do 11.000 ladij.
čikaško pristanišče
Bogastvo mesta se kaže v živi kupčiji in mnogih
Pred kratkim so pa Sijamci ta jez odkopali v toliko, da bi velikanskih zgradbah. Slikovite lepote mesto baš nima,
zamogla do Bangkoka pluti avstrijska oklopnica, na
ka
potuj
nadvojvoda Fran Ferdinand okolu sveta. To priložnost
poslali
dv
ladij
kar je naravno, ker stoji ob ravnem obrežji, sredi močvirnatega sveta. Dolgo časa tudi ni bilo posebno zdravo. Kar bi mnogi mislili, da je neizvedljivo, to Amerikanci
Toda ko se te dve ladiji približata gotovo izvedo z nenavadno hitrostjo. Ker je mesto bilo
so takoj porabili Angleži in poslali nekaj ladij pred Bangkok Da bi pa Francozi 2a temi ne zaostali, storili so jednako in
Bangkoku, napadejo ju Sij
ju oplenijo, pobijejo moštvo nezdravo vsled svoje prenizke lege, vzdignili so cele dele
in ju pogreznejo zadoščenja in so
Francozi zahtevali so vsled tega od Sijamcöv nasedli v sijamskem zalivu več važnih kraj
Sijamci računajoč na to, da jim bo Anglija pomogla
če bi
mesta, ne da bi to bilo dosti motilo prebivalce. Da olaj-
metrov dolge kanale pod
šajo promet, so zgradili do 300
jih napala I coske tirjatv« katerega
niso iz prva dali niti odgo
na fran- reko Cikago, kateri služijo
mesto mostov. Mostovi bi
Se
]e
bilo odgovoriti
ko so jim Francozi poslali ultimatum na namreč ovirali vožnjo po reki. Jedno največjih del je pa
v 48 urah, sicer se prične vojna p^g vodovod. Voda v Čikagu ni bila zdrava, kar je čisto
in v katerem zahtevajo od Sijamcev, da jim odstop
pre
cejšen del zeml
in tri milij
odškodnine, dali so od
naravno, ker mesto stoji na močvirnatem svetu.
Kaj je
6
toda v vsem nepovolj
sled česar je Francija vkreni
vse
potrebno, da se prične vojna.
An
pri vsem tem
nekako ugodno za Francoze, kajti priznala je, da so ti
postopa upra-
bilo torej storiti? Dobro vodo ima jezero, ali blizu mesta nikakor ni prav slastna in snažna, kar je umljivo.
Izko
vičeni zahtevati odškodnino. Ako bo torej Fr
ta dogodek
izkoristila si le tako, da se bo zadov
le s kakimi pred
pali so dolg kanal pod vodo, v katerega so položili cevi in potem vzeli vodo prav iz sredine velikanskega jezera.
nostmi glede trgovine s
Sijamom, ne bode Anglija prav nič
vmes poseg
ko bi
SI pa
F
potem je pa vojna Francij
z
An
hotela Sijam prisv neizogibna.
Napeljana je torej voda več milj daleč. V sredi jezera je velik stolp za čuvaja, kateri oskrbuje napravo. Ob obrežji so pa vzidane velikanske naprave, kakeršnih ni več na
svetu, da gonijo vodo v mesto.
Mesto
torej preskrb
Ijeno s svežo, zdravo in okusno vodo.
Prava posebnost čikaškega mesta so nenavadno vi-
soke hiše
Evropi
skoro misliti ne moremo, da so
tako visoke zgradbe na svetu
Tako
Čikago in Kolumbijeva razstava.
(Dalje.)	le 66 metrov visoka in vendar jo prištevajo
Vsi so mislili, da se mesto več ali vsaj tako hitro zgradbam v Evropi. Tako visocih hiš pa
cerkev v Kolonj
v • •
največjim nikjer v Ev-
ne opomore.
toda mesto je kakor plič Fenix kmalu še
opi
Čikagu so pa hiše, ki so pa 100 metrov visoke
Avditorijski hotel ima pod sabo 62.000 štirjaških čevij
in ima
nadstropij. Visok je 90 metrov
v •
sreci ni
treba hoditi gori in doli po stopnicah, temveč so posebne naprave, s katerimi ljudij z nenavadno hitrostjo vzdigujejo
vsaki

IIIMIIIIIII||M^||.|.M,,||,,M.................................I ■ ■■■•■■■ I ■■ I ■■ I ■■ 11 ■ 111 ■ | ■■■ 11111., 11. U ..„„.,„„„., „ ^
I Mm» I Kmetijstvo.
........................................................................................................... ä
v katero koli nadstropje in zopet doli spuščajo, hiši je cela vrsta tacih priprav, po katerih se vedno pr
Koristni tiči.
Posebno za sadj
mi kaj
ljudje
Ta hotel
kakor
tudi druga podobna
po
tiče
slopja so v vseh nadstropjih elektr
azsvetljena in
imajo povsod v vsa nadstropja napeljano vodo
Za hotel se
abi
prvih deset nadstropij
v ka
terih je nekaj nad 200 spalnic, druga nadstropja so po- in poljedelci.
i je velike važnosti, da pozna Da se pa določi, kateri tič je pa škodljiv, zato je potreba večkrat jako skrbnega preiskovanja. Tukaj hočemo le ob kratkem omeniti nekatere koristne tiče, da jih spoznajo naši sadjarji
koristne in škodlj koristen, kateri
abljena v druge namene
jedilnica, 60 meti
devetem nadstropji je velika
dol
Pred vsem so omeniti ponočne vjede, sove. Po noči
in kuhinja. Kuhinja je menda raznovrstne sove
zaradi tega tako visoko, da gostje po duhu ne morejo podobne škodlj
in čuki tiho zalezujejo miši in druge in se zatorej morajo prištevati mej
slutiti, kaj dobe za kosilo. V višjih nadstropjih so pisarne, najkoristnejše tiče. Zatorej je obžalovati, da jih nevedni
katerih je kacih 400. Trgovske pisarne so največ v de- ljudje pobijajo. Sovam se pridružuje kanja, ki pokonča
setem, jednajstem in dvanajstem nadstropji
treh naj- silno mnogo mišij in je najkoristnejša vjeda starega sveta
višjih nadstropjih |ima svoje prostore meteorologično ali Pridno preganja miši in žuželke tudi postavka, katera
vremensko opazovališče
biva navadno po stolpih. Ta tič ne preganja tiče v, kakor
tem poslopji je tudi gledališče, katero ima pro- sorodni sokoli in torej ne dela nobene škode, pač pa ve
štora za 4000 ljudij, pod tem je velika koncertna dvor
Da se je zgradilo to velikansko poslopje
J
bilo
liko korist. Mnogo škodljivcev pokonča tudi srakoper, ali o njem se vendar ne more reči, da bi baš mej najko-
treba 17,000.000 opek, 6000 ton jekla in železa, 250.000 ristnejše tiče spadal, ker pokonča tudi mnogo koristnih
ton okna
granita
in
60.000 kvadratnih
čevljev
stekla
za
ptic
Sploh je težko reči, ali naredi več koristi ali škode
Oken tma poslopje 15.000 in 2000 vrat
Elek
tričnih lučij je 10.000. Cevi za napeljavo plina in vodovoda v tem poslopji samem so 25 angleških milj dolge, če tudi včasih poslednje prihajajo na polje.
in se to najbrže ravna po razmerah.
Mej koristne ptice šteti so tudi vranovi in vrane.
žica za razne elektr
naprave pa 230 angleških milj
To poslopje se je začelo zidati v aprilu 1887
in pomladi 1888
leta
že bilo pod streho, in v
. leta
•	m % •
juniji
je potem v tem poslopji že zboroval republikanski shod, kateri je bil Harrisona postavil za kandidata za predsed-ništvo republike. Hotel se je pa otvoril dne 9. decembra
onov dolarjev ali
Za sadjarje so koristni vsi majhni tiči, kateri obirajo mrčese. Ti tiči pokončajo mnogo škodljvcev, ker jih
na konci vej, kamor
m
1889
leta
To poslopje je stalo 5 milij
nad 10 milijonov goldinarj
(Dalje prihodnjič.)
Obrtnijske raznoterosti.
Barva za štampilje
se ne posuši, se dobi
če se
analinske barve pri slabem ogretji, raztope v sledečih raz-
merah: fuksina 2, alkohola 1 in
elnovega
delov
Da se dobi vijoličasta barva se vzame metil vijolet, za zeleno
lahko dosežejo prav v vrhovih človek ne more do njih. Tudi jih njih bistro oko poprej zasledi, nego človeški pogled. Največ teh tičev gnezdi pri nas po leti, jeseni pa nas zapuste; drugi pa ostanejo pri nas.
Mej posebno koristne tiče so šteti senice, kakor smo že jeden pot razložili v našem listu. Senic je več vrst in vse so kot pridne pokončevalke škodljivih mrčesov koristne sadnemu pa tudi gozdnemu drevju. Zaradi tega bi
se te živali morale varovati in dobro gledati na to, da
■
bi jih kdo ne preganjal.
Koristnim tičem je prištevati tudi kraljičkaali steržka. Kraljičkov ste dve vrsti, ki ste pa obe jednako koristni. Kraljiček živi se od majhnih žuželk, njih ličink in jajčic.
analinsko zelenilo
za plavo oboje v jednakih delih
Mej koristne ptice šteti so raznovrstne žolne,
ki
kislino
Da se svila spozna, se priporoča poskus s solno ostanejo celo leto pri nas. Žolne pokončajo mnogo škod-
Če
sumiš, da kako blago ni iz same svile, vzemi Ijivega mrčesa zlasti po starejših vrtnih in gozdnih dre-
majhen košček in ga pomoči v solno kislino
če
same svile, se hitro raztopi. \ hitro ne loti kapljico luküja,
je
blago iz
vesih. Nekateri nevedni
Drugi poskušaj
te kisline
olne in pavole se pa ta tekočina pa s tem, da na košček vlijejo
ljudje
pa imajo žolno celo za
ce ne, pa ostanejo drug
je druzih stvarij primešanih
Dobro črnilo za usnje dobiš, ako razstopiš 500
žveplenokislega železa in 15 ^ vinske kisline v 1 litru vode,
škodljivo žival, ker dela dupla v drevesa. Kdor količkaj pomisli, ta ve, da je drevo, v katero žolna naredi luknjo
niti in vidiš potem^ koliko bolno in bi se tako ne ohranilo. Mej koristne tiče sta
šteti tudi plezalec in brglez, ki pobereta mnogo škodljivega
je blago svilnato, se precej naredi
potem skuhaj 750 g modrega lima 8 I vode in prideni 100 grozdnega sladorja. Obe raztopini se zmešata. Še boljše črnilo
še 12 g analinskega
mrčesa po drevesih.
Preobširno
bilo

ko bi hoteli navajati vse koristne
se dobi, če se drugi raztopini pridene
tiče. Posebno naj omenimo lastovke, ki od jutra do večera neutrudno letajo pobirajoč raznovrstne škodljive mr-
Z razredčenim amonijakom se odpravi iz usnja vsa cese. Nadalje kdo ne pozna ljubke pastaričice, slavca.
črnila
tolšča, potem se pa s krtačo počrni.
škrjanca, tašice, kosa in drozda.
Koristnim tičem je prištevati tudi vrabca, potem njiv je
malo
edi pota je mesto BjaFav ki ima
škorca, ali vendar nekateri sadjarji trdijo, da je korist blizu pet tisoč prebivalcev
so večidel v stran od
teh dveh tičev včasih malo dvomljiva. Vrabcu očitajo, da ceste. V
Jovan Cifliku na desnici je spomenik princu
izkljuje pomladi mnogo brstov in s tem naredi mnogo
Sergeju Leuchtenberškemu
ki je
padel
tukaj
v
boj
škode
škor
pa
zamerijo
ker
zoblje
rudeče jagode, 1877
leta
Naposled
se
prikaže Dunava z zelenimi
češnje in grozdje
Mi
smo vendar prepričani
da
tiči
otoki.

močvirji
na rumunski strani, vlaška ravnina z
narede mnogo več koristi nego pa škode
Koliko pokon- velikimi njivami vrti in gaji. Ob Dunavi pa stoji Ruščuk
fcajo gosenic, katere bi gotovo
veliko več uničile
nego
s svojimi minoreti.
mesto se pride preko Loma.
Du
škorci in vrabci škode napravijo
Bolj dvomljiva je korist
proglašajo za koristnega tiča. varjati.
nava je pri Ruščuku že 1300 metrov široka.
ake. katero tudi nekateri
Mesto leži od obrežja gori po 300 metrov visokem
%
Seveda temu se ne da ugo- rebru, od koder se jako lepo vidi čez ravno levo obrežje
da tudi sraka pokonča nekoliko škodljivce
ali s
Dunava
Mesto
od suhe strani lepše videti, kakor od
tem naredi jako mnogo škode, da pobira jajca in mladiče vode semkaj, ker je sezidano po bregu. Bilo je zadnja
gnezd manjših koristnih tičev
leta
turškega gospodarstva (1864—1877) glavno mesto
Izmej
domače perutnine je pa v drevesnicah ko- dunajskega vilajeta. Prebivalcev ima po zadnji ljudski
ristna posebne raca.
katera pobere mnogo mrčesa in z gtetvi 27.194. Mej temi 14.229 Bolgarov, 8.177 Turkov
razkopavanjem ne dela škode. To se je nam zdelo po- 1975 židov
475
Nemcev
338
Grkov, 74 Rusov
58
trebno omeniti
ker
se mnogi jako boje spuščati race v
Francozov, 50 Srbov, 188 drugih slovanskih narodnostij
drevesnice in vrtove. Race pobero mej drugim tudi mnogo
1.
Mesto ima široke ulice
zaradi tega napravlja
polžev
pa ni tacih gred, da bi kokoši mogle
grebanjem škodovati, ondi tudi lahko puščamo kokoši tudi preganjajo škodljivi mrčes.
ki
najboljši vtis na tujca, ki pride vanj.
mestu se mnogo
zida.
Slednje leto se zgradi
več lepih hiš
časom bode mesto se popolnoma pre
menilo
Ob
Dunavi
agencija Dunavske parobrodne
Kmetijske raznoterosti.
Plinova voda dober gnoj. Poskusi so pokazali, da je ta voda dober gnoj za suhe travnike, ako se pomeša v drugo vodo in potem ž njo moči po travnikih. Za njive se pa dobi dober gnoj, če se napravi kup slame, šote ali kake stelj in se ta kup več časa dan za dnevom poliva s plino
družbe in ladijedelnica, v kateri se pa le ladije poprav
1 j a j o
Nad ladijodelnico je vili podobna zasebna hiša, ki
je kras vsega mesta
Ob dunavi
tudi knežja palača
ka

100 g
zraven pa v sredi lepega vrta častniška kazina, zinskem vrtu večkrat igrati godbi tukajšnjih dveh peš-polkov. Ob tacih prilikah zbira se na tem vrtu boljši
Drevesni vosek se napravi, če se v lonci raztopi svet vsega mesta. Izmej znamenitejših poslopij omeniti je ajfinejšega asfalta in se pridene 600 gr rujave svinske	ge metropolitsko palačo in pa kolodvor.
vodo
masti in to toliko časa meša, da postane tekoče, potem pn dene 600 ^ rumenega voska. Ko je vse dobro, se pridene še
Hotelov v evropskem
zmislu v Ruščuku ni dosti
600 g gostega terpentina, potem se še naposled pa pridene še 600 ^ čiste tolšče
stva
r
dobro zmeša, pač pa je dosti drugih gostilen, katerih navadno tuje
Sedaj
se vzame
lonec od ognja in zmes mesa
da se ohladi in potem pridene
pevke
zabavajo občinstvo
s
petjem
francoskih
pesnij
špirita, več ali manj
kakeršen vosek že hočemo imeti
večkrat jako dvomljive umeteljne vrednosti
Novo sredstvo proti črvom m gosenicam
Delaux
Mesto je iz novejše dobe. Staro mesto je bilo 25
je slučajno zasledil novo sredstvo proti črvom in gosenicam
kilometrov od reke, kjer je ob Lomu grad Crven z vasjo
njivi je opazil, da na nekem kraj
niso gosenice jedle, na jednacega imena. Ruščuski metropolit se imenuje še sedaj
drugih pa. Poizvedoval je, od kod bi to prihajalo
izvedel
metropolit črvenski in dorostolski. Sedanje mesto imenuje
da je na tistem kraji bilo pognojeno s kamenenim oljem na- ^^ - p^^.	^ nekem ogersko-turškem dogo
Od
poj enimi cunjami, katere so imeli v neki tovarni za eisten] raznih cunjarjev je potem tudi Delaux izvedel, da se s takimi cunjami pognojenega polja ne lotijo niti črvi niti gosenice. Po
voru. Bolgari
JO
imenujejo Ruse ali Rusnenec
Kot
dalj ših pomaga
kušnjah se je Delaux prepričal
glavni prehod v Valaško je Ruščuk hitro prekosil Sili-
da tako^gnojenje ne strijo. Nekaj časa so v Ruščuk prihajali tudi dobrovniški
za jedno leto temveč za tri leta. Ta iznajdba
velike vrednosti za take kraj dobe take cunje.
je več tovarn in se lahko
kupci
Da bila je v Ruščuku tudi majhna dobrovniška
naselbina, kakor
mnogih
drugih
Izza časa ruske carice Katarine
bolgarskih mestih, bil Ruščuk važna
^itätmttmätjm^tä^mi^^^	turška trdnjava v ruskih vojskah. Najslavnejši čas za
Poučni in zabavni del.
i pp
Balkanska mesta.
Ruščuk.
Od Trnova je kacih štirinajst ur vožnje v Ruščuk ob
Dunavi. Pot pelje po dunavski nižavi, ki je jako slabo obljudena, če tudi je zemlja jako dobra. Okrog se vidi strog, so ga celo nekateri
Ruščuk je bil, ko je tukaj imel svoj sedež Midhad paša kot vali ali guverner dunavske turške pokrajine, paša je bil rojen v selu Zavet v Bolgariji. Študiral je v
Midhad
Parizu in je pozneje opravljal razne visoke službe vali dunavske pokrajine je mnogo storil za deželo
Kot Posebno je skrbel za ceste. Njegovega delovanja pa takrat
še niso znali prav ceniti. Ker je bil precej natančen in
precej podoben
ažili
Bil
jako razprostrto grmičevje in obširni pašniki.
Vasij in našim starim okrajnim glavarjem
ki tudi niso zaradi
svoje strogosti bili pri ljudstvu posebno priljubljeni, po njih odhodu jih je pa prebivalstvo ohranilo vendar še v precej dobrem spominu. Tako tudi Midhad paša ni pri Bolgarih v najslabšem spominu. Po svojem odhodu iz Bolgarije je bil veliki vezir in je izdelal ustavo za vso turško državo, ko se pa ni bila obnesla. Zadnja leta tega zna-
je,
lišče z 10 učnimi močmi
Bolgari še jedno kmetijsko šolo v Sadovi
Tu naj še omenimo, da imajo
kar
uskem listu
da torej ni res,
da
menitega moža so bila žalostna in
je nedavno neki slovenski list posnel po nekem
Bolgariji še ni nobene kmetijske šole.
v Ru-ki je
nego
Občna izobraženost je v Bolgariji dosti večja, siji sami, seveda kar se tiče visokih šol, je Rusija
drugi turški državniki
umrl v preganstvu 1884. leta
kakor že mnogi velevlast daleč spredaj, ali pomisliti je treba
da
dol
to celo najbrž ne naravne smrti
Strategično važnost Ruščuka so Rusi dobre v raznih vojnah. Leta 1810. so ga bili zasedli
ko je Bol

bila še pod turškim jarmom
spoznali trgo
Ruščuk ima tudi 6 tiskar
Ker ima mesto živahno
in
leto so
pr
Drugo
plovbo po Dunavi, potem tudi apelacijsko
I Ruščuku zmagali mnogo močnejšo vojsko velikega vezirja Ahmeda ali so se vzlic temu morali nazaj umakniti preko Dunava, ko so
sodišče, je umlj
da
v Ruščuku dosti razumništva
Z Varno je Ruščuk zvezan z železnico
poprej
mesto
zažgali
pa vozijo parniki slednj
V Gjurgje
dan
Od tam pa drži železnica
Turki so potem takoj zopet začeli trdnjavo. Leta 1854
in v zadnji vojni so od tukaj Turki bombardovali na nasprotni strani Dunave ležeče mesto Gjurgjevo.
vojni 1877—1878 leta je Ruščuk branil Ahmed
Kajsarli paša, ki se je po dolgem obleganji udal Rusom.
Na berolinskem kongresu se je sklenilo, da se ruščuška
trdnjava podere, kakor vse druge trdnjave ob Donavi.
Sedaj od bivših trdnjavskih zidov na dunavskem obrežji ni skoro ničesa več videti.
v Bukarešt. Zaradi svoje ugodne lege
ugodnih zvez, se bode Ruščuk še lepo r
je vedno živahneja, če tudi je nekoliko o politične razmere.
ob Dunavi ;vil. Trgovi
m
ajo
godne
(Dalje sledi.)
Poučni in zabavni drobiž
Dessauu
Shod plesnih učitelj
Dne
in 4
t. m
je bil
se
Kamenje se je polagoma po- ® ^^^ ^povzdigniti
Nemškem shod plesnih učiteljev. Sklenili so, da
i za učitelje plesa Gospodje menda mislijo
velika šol
plesne umetnosti
rabilo za zidavo hiš in sedaj se vidijo le še razvaline jedne
Žensko
gimnazijo osnujejo v Berolinu. Dosedaj je
utrdbe
Od
uske strani je bil Ruščuk tudi utrjen
ali
bila v Berolinu nekaka ženska realka s štirimi razredi
se
tudi tam vse razpada. Ravno podii
opusti
Nova
utrdb nobeden ne, in bodo ženske
gimnazi
bode
po novih učnih načrtih
ali popravljati ne smejo, ker mesto ni več trdnjava in cinsko in filozofično fakulteto
dovrše, imele pravico obiskavati medi
tako vse razpada. Ako kdo
abi kamenja, tudi lahko raz-
Mejnarodni zdravniški kongres se snide dne
dira trdnjavske zidove, brani mu nikdo
kilomet. od mesta proti jugozapadu je trdnjava Kraj za trdnjavo je dobro izbran, ker od tod
temveč tudi strelja
3V0. Pa tudi pristanišče, bilo je s to
septembra v Rimu. Obljubilo
je že
24.
23 vlad in 88 znanstvenih
društev
da odpošlj
svoje
astopnike
Levante.
se lahko brani s topovi ne le Ruščuk
na drugo dunavsko obrežje in mesto Giurgj ustje Leonza, kjer je dobro utrdbo zavarovano.
shoda udeleži kacih 3000 učenjakov
Vsega
kupe se tesra
Amu Darj
Nova železnica v Rusiji. Od Urala do Kungrada ob
v
Srednj
Azij
mislij
zgraditi novo železnico
do
Prvi sestanek krščanskih starinoslovcev bode od
septembra v Spletu v Dalmacij
Kdor
se hoče ude
ležiti tega shoda, naj do 20. avgusta
Ta trdnjava je
pravlj
odbora na Dunaj
V
A
predsedniku pri
ejena iz prsti, in notri so biva- ^^^se 18) ali pa
Neumanu (G
lišča varna pred bombami. Vhoda sta dva
Na
str
zgor
priloži 10 kron
Teg
atelj u Bulicu v Spletu in naznanilu naj shoda se bodo udeležili tudi razni ino-
je nasip predrt in tod je vhod v trdnjavo ob mi
ovnem času, južni vhod pa pelje v globok jarek
sta zavarovana z majhnimi utrdbami, stavljeni topovi in napravljena mesta za strelce
Vhoda
na katerih so po-
zemski učenjaki; sploh možje, ki se
starodavnine ali za :
majo za krščanske
godovino Dalmaci
kak Slovenec udeleži tega shoda
J
Želimo
da
se tudi
Široka pot k trdnjavi je tudi dobro zavarovana. V trdnjavi so spravljeni topovi novejše sisteme, ki pa seveda niso postavljeni. Poleg tega leži v tej trdnjavi še več starega strelilnega orodja. Trdnjavo vai
Sibirska razstava bode čez dve leti v Moskvi. Na tej puškami, razstavi bodo razstavljeni razni predmeti iz Sibirije in dru^e
stvari delke
se tičejo Sibirij
Razstava bode imela sledeče od
1
botaniko, zoolo
Znanstveni oddelek (slovstvo, mineralo
geolo
meteorologijo, zemljepisj

ta
s

delek
uje vedno od- oddelek
zgodovina, statistika, antropologija in etnogralija); 2. kmetijski
pešcev
vrtnarski; 4. gozdarski
Ruščuku
obrt precej razvit. Več predilnic je za volno in pavolo. Potem tukaj izdelujejo naročnice od barvaste steklenice. Te naročnice
]n
mačih
lovski in ribi
s
oddelek
V
). rudarski; 6. živinarski oddelku bodo izdelki do-
odov
9
oddelek- bode za obrtnij
bode odločen za sosedne dežele: xMand
turški način. Steklenina se
se izdelujejo še na
Jap
Korej
in 10.
Mongolij
oddelek , Kitaj,
delu se rabita
aztopi v ilovnati peči
Pri
dve železni palčici, s katerim se vzame
tekoča steklenina iz peči
vleče
suče
in obi
Taka
i E	i Novice. I	II
naročnica je hitr
narejena. Spreten delavec jih naredi
šestdeset v jedni uri.
Poleg potrebnih ljudskih šol je v Ruščuku tudi
alna gimnazija
re-
Ptuj
Osobne vesti. Sodna pristava gg. Ant. Klobučar v
in Maks
okrajnima sodnikoma
Langer v Novem mestu, sta imenovana
26 učnimi močmi in pa poljedeljsko uči- Kamniški dek
prvi
in žup. č. g
v Trebnjem, drugi v Radečah
Oblak
imenovan je častnim ka
1 1
noDikom stoli
kapitelja ljubljanskega
v
C. g. Matej Kožuh
reklo soglasno odobravanje sedajnemu druzbenemu delov
dekan v Stariloki praznoval je na sv. Ane dan prav slovesno ki naj bo tudi v bodočnosti enako. Blagajnikovo poročilo
25letnico svojega župnikov
in dekanov
ondi
Grosp
je kazalo izvrsten denarni uspeh
se
potrdilo na predlog
dr. A. Homan, okrožni zdravnik v Prevojah, pride za okrožnega pregled
odbora
je našel vse račune v
epsem
redu
zdrav, v Radeče, ker se je dosedanji tamošnji okrožni zdrav, soglasno in z glasnim odobrovanjem. Ob volitvi po pravilih
di
Mahr odpovedal službi
Go
dr. Ivan Bobek. okr
topivših odbornikov in drugih funkcijonarjev bili so volj
zdravnik v Ribnici, je šel v pokoj in se služba razpisuje do vsi dosedanji gospodje, le mesto g. dr. Tavčarja, ki je zopetno
10
avgusta t
voli'ev odklonil, bil je ednoglasno izvoljen veleč. gosp. kurat
Barona Winklerja, bivšega dež. predsednika kranj- Koblar, ki je volitev sp
z besedami : „Dosedaj mi je bilo
skega, prosili so tolminski volilci, da naj kandiduje za deželni delo
za prepotrebno društvo sv. Cirila in Metoda prijetna
zbor goriški na mesto umrlega notarja Ivančiča
Gosp
baron
naloga, a od slej naprej mi bo sveta dolžnost
Predlog
se je pa izja more sprejeti
da ponudbe
z
ozirom na svoje zdrav j
ne
dr
Viteziča, da se voli odbor, ki bo vse potrebno ukrenil
za skupno delovanj
družbe sv. Cirila in Metoda za slovenske
Komisijski vlak iz Ljublana v Kočevje odpeljal pok
in za hrvatsko Primorj
se izroči odboru v izvršitev
se ie zadnji pondeljek iz državnega kolodvora ob
7. uri
16
Ko je bil dnevni red končan, jzahvali se prvomestnik
sem
minut zjutraj in došel v Kočevje opoludne. Vsega postanka zborovalcem ter prosi pooblastila imel je na postajah in postajicah 1 uro 11 minut. Vrnila se pohoditi gosp. c. kr je komisija iz Kočevja ob pol štirih popoludne in dospela v sporoči na IS
da
v *
sme v imenu svupscme
okrajnega glavarja ter ga prositi
da
L.	--- o- C-------■
mesto udanostno izjavo družbe sv. Cirila
Ljubljano na državni kolodvor ob 7. uri in 38 minut zvečer, in Metoda, kar je bilo z burnimi „Slava" klici sprejeto
V komisiji so bili: dvorna svetnika stavbeni ravnatelj državnih železnic pl. Bischof in namestnik obratnega ravnatelja vitez
v
ze-
Ob 1
uri pričel se je banket na
vrtu g.
Mahorčiča
je bil
v vsakem oziru izvrstno prirejen
Pri banketu je veljala pr
Pichler, obratni vodj
Skala
upravni odbor doleniskih
leleznic: baron Schvvegel, dvorni svetnik Liharzik, kaez Auer
Bamberg, Karol Luckmann, ces. svetnik Muroik
sperg,
Schaffer, dr. Suppan, in profesor Suklje; potem vodj niške zgradbe nadzornik Klemenčič in podjetnik Redlich
dr želez
namestnikom. Vožnje izvršila se je brez vseh zaprek in pri- s svojimi podzemeljskimi čudeži vse obiskovalce
napitnica Nj. Vel. presvitlemu cesarju, potem se je napilo najlepši slovenski vasi Sežani, gosp. županu Mahorčiču, narodnemu
odpeljal je posebni vlak vse
župana očarala Zvečer
5i slovenski ženstvu i. t. d
Ob
un
skupščinarje v Divačo, koder so šli pozdravlj
svojim v prekrasno divaško vilenico
od
je bogato razvetlj
znati
t
mora, da je delo solidno. Javno tombolo priredi v nedeljo dne 6
avgusta
na glavnem trgu v Kranji ondotno gasilno društvo
bila je prosta zabava na vrtu g. Mahorčiča prehitro je prišla ura odhoda in ločitve, prekrasen in za Slovence velevažen dan,
v Divači in Tako je minul
se je v edinosti
VIII. velika skupščina družbe sv. Cirila in in slogi kratko razmotrivalo vprašanje
kako ščititi našo na-
Metoda se je vršila v sredo 26. t. m v najlepši
vasi na
rodnost napram kratim silam ponemčevanja in poitalj
Slovenskem v prijazni Sežani na Primorskem. Vidni napredek, zadovoljni so odšli vsi skupščinarji vsak na svoj dom ter nesli katerega je naredila družba v zadnjem letu, kazal se je tudi seboj v srcih zavest, da nam Slovencem je spas
v starem
ki so
našem geslu „Vse za vero, dom, cesarja
v ogromni udeležbi in o velikem navdušenji navzočih culi o prelepih in za naše razmere ogromnih uspehih družbe
nega delovanja. Velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda niku praznovala se je minolo so postale nekak slovenski narodni praznik.
Petindvasetletnica «Narodne čitalnice» v Kam
nedelj
prav
slovesno.
Mesto
da bojevnikom bilo je okičeno z zastavami, z Malega grada pa je strel na-
za
eto narodno reč priliko, se veseliti uspehov ter se krepiti
ta lepi narodni prazaik, h kateremu so prihiteli rodoljubi
za bodoče boje na polji narodne idej
26
gl a
skupšči
iz vseh kraj
I z mej
vnanjih društev udeležili se slavnosti
t. m. hočemo še podrobnejše poročati, za danes prijavimo
m
sicer iz Ljublj
kratko poročilo o slavnostnem dnevu na kršnih tleh probu- čitalaica in
klub
slov
„Sokol-',
biciklistov
pevsko
. ter
društvo
Slavec
kranjska čitalnica
j enega Krasa
Ob 1/2 10
uri je pripeljal posebni vlak udele- vrhu tega udeležila so se pa slavnosti vsa kamniška društva
žence iz Koroške, Štajerske in Kranjske na kolodvor v Sežano
Lira
ob pokanji topičev in
anjem vrle postojinske godbe
ogojegasno društvo
veteransko društvo in kamniški
Na
meščani s svojo staro zastavo
Groste došle zjutraj ob 9
uri
kolodvoru so čakali vlaka došleci iz Primorja in domačini, z vlakom pozdravil
presrčno
župan
Močnik, na kar se
njim na čelu sežanski župan gosp. R. Mahorčič, ki je pozdravil
]e
til prelep sprevod po mestu
Pred čitalnico deklamo
prišle goste. Gospica Mahorčičeva je isto tako pozdravila došle vala je gospodična Med\redova pozdrav čitalnici kamniški ter
dame ter jim poklonila prekrasne šopke
kolodvor
korakal
pripela na
tavo
krasen
trak
darilo
kamniških Slovenk
Ob 11
uri
je sprevod na stotine udeležencev skozi slavolok v z zastavami povodom 251etnice. Na to se je sprevod razšel. okinčano Sežano. Na slavoloku stal je napis: „Vam, ki ste bila je v župni cerkvi sv. maša, pri kateri je pelo pevsko
^ • LL
nasi"
Ob
10
uri udeležili so se skup
sv. maše v društvo
n
Lira
C(
Potem je bil sknpni obed pri ¥
nato
farni cerkvi ter potem odšli na prostor zborovanja na Mahor-čičev vrt, ki je bil okrašen z zastavami in s podobo Nj. Vel. presvitlega cesarja. Točno ob 11. uri otvori družbeni predsednik
pa
presrcen vzprejem
iz Ljublj
je
gostov došlih s popoludanskim vlakom
Ob 5. uri je bil koncert pri Fišerji, pri katerem
godba domačega peš-
sodelovalo pevsko društvo „Lira" in
veleč. gosp. prof. Tomo Zupan zborovanje, konstatuje sklepčnost polka bar. Kuhn št. 17. Vrt in salon bila sta natlačeno polna ker je zastopanih nad 100 podružnic, pozdravi vse navzoče občinstva. Pri veselici čuli so se tudi prav lepi govori.
Gro
ter predstavi vladnega komisarja. Po otvorjenji zborovanj
po
rili so mej drugimi župan Močnik
dr. Karol vitez Blei^\
skupščino v imenu družbe sv. Cirila in Metoda za hr- starosta Hribar
zdr
vatsko Primorj
dr
Kušar, Hrvat grof Kulmer
dr
gosp
dr. Vitezič, ki je bil burno pozdravlj
Društveni tajnik veleč. gosp. župnik Žlogar
drugi
Zvečer bil je v čitalničnih prostorih ples
Vilfan in Več rodo-
temeljito in v ljubov in društev, posebno Čitalnic
ki se niso udeležili slav
prav krasnih potezah poročal o društvenem delovanj
v pre-
nosti
so brzojavnim potom pozdravili kamniško čitalnico ob
teklem letu ter je v svojem lepem govoru kazal, kaj smo sto- njeni 251etnici V vsem se mora reči, da je bila vsa slavnost rili Slovenci v boji za narodni obstanek na periferijah našega prav lepa in narodna čitalnica kamniška sme jo z zlatimi čr-
emlja. Zlasti je poudarjal neprecenljive zasluge
stek
si jih je kami zapisati v svojo kroniko
vsem udeležencem in vrlim na-
narodno ženstvo za našo družbo
koj
sedaj podpira ženska armada nad 4000 boj
kulturelno misijo rodnim kamničanom bo pa ostala v neizbrisnem spominu
Tajnikovo
Tridesetletnica narodne čitalnice v Kranji pro
poročilo sprejelo se je z nepopisnim navdušenjem ter se je iz- slavila se bode, soditi po sedanjih velikih pripravah, kolikor
možno sijajno dne 13. avgusta t.
društev udeležita slavnosti tudi „Ljubljanski Sokol", ki bo javno telovadil na glavnem trgu in pevsko društvo „Ljubljana". Čisti dohodek slavnosti namenjen je za Preširnov spomenik.
Korporativno se izmej sebi iz revolverja dve krogli, ki sta
ga
močno ranili a ne
usmrtili. Nesrečneža prenesli so v bolnišnico in upa se, da bo okreval.
Požara. Dne 2L t. m. uničil je velik požar po-pevski slavnosti v Mariboru dne 6. t. 1. sestniku Fortunatu Kranjcu v Budanjah pri Vipavi vsa gospo-vozil =bode iz Ljubljane in nazaj posebni vlak. Prihajal bo v darska in hišno poslopje ter 100 centov sena. Škode je 2000
K
Maribor ob slavnostni \
uri
sprejem
minut dopoludne. Potem bo
takoj
gld.
Istega dne pogorela sta kajžarju Alojziju Slaparju v
Ob 10. uri
maša
Ob Y2 ^ri glavna pevska
vaj
Ob 1
Aloj
cerkvi. Oberšah pri Kamniku hiša in hlev. Škode je 600 gld.
uri skupni obed
ob 4. uri IX. veliki zbor „Slovenskega pevskega društva- na
Ptuji", lovaojem
preredi slavnost in ob 5. uri veliki koncert s sode ptujske godbe.
«Narodni Dom».
Doma
Up
odbor
v
Ljubljani zboroval je dne 16. t. m. Zborovanj
Narodnega
ude
— Nesreča na železnici. Mej Pizo in Livorno skočii je dne 9. t. m. vlak iz tiru. Stroj in več voz je hudo razbitih. Kurjač je mrtev. Strojevodja in jeden sprevodnik sta hudo poškodovana.
ležil se je tudi arhitekt Skabrout iz Prage, kateremu je bilo
Nesreči na morji
prisojeno prvo darilo
načrt. Sklenilo
Škabroutov
je
t. m.
V Stegnesu v južni^^gliji se več oseb za zabavo vozilo po morji. Radija se je
načrt po vseh dimenzijah nekoliko razširiti, osobito stranske
prostore, namenjene različnim narodnim društvom
"V
Skabrout
preobrnila ih 26 jih-je utonilo, nekaj se jih je pa resi Španska ladija Don Juan se jp^otopila blizu Filipinov.
obvezal se je predelati svoj načrt v tem smislu ter obljubil končati delo in proračun do 1. septembra t. 1. Delo se potem predloži takoj stavbinski oblasti,
170'
tako
da bode že letos mosTOČe
126
in 42 mornarjev se je pa
graditi stavbinski prostor in začeti s kopanjem tal
Prvo
podružnico »Slovenskega planinskega
društva« so ustanovili v Kamniku. Podružnica šteje že nad
zavedni rodoljubi tudi drugod posnemali
potnikov je mrtvih, rešilo.
Potres je bil dne 24^t. m. v Dubrovniku v Dal-
V
maciji. Hiše so se močno tresle. Škode pa vendar ni nobene.
— Treščilo je dne 23. m. m. v Wiscansinu v Ameriki
\
%
v cirkus. 18 oseb je bilo takoj mrtvih, 30 pa poškodovanih.
20 članov
Da
rle Kamničane
Odhodno
baron Kuhn št
17
v
Ljublj
slavnost prirede podčastniki pešpolka dne 5. avgusta t.
Tržne cene.
na Virantovem
rtu
Zlata maša
Dne
V Ljubljani dne 13. julija 1893. Pšenica gld. 9-50 kr., rž gld. 7*50 kr., ječmen' gld. 6*50 kr., oves gld. 7 80 kr.,
7
t. m
je preč. gosp
stolni

ajda gld. 10'50 kr., proso gld.
kr., turšica gld.
prost dr. Lenart Klofutar praznoval na tihem 501etnico svojega l^^a gld. 14'— kr., grah gld. 14-— kr., fižol gld. 10.
kr., kr.
mašništva. Slovesno bo
fx
Veliki Šmai
jubilant obhajal svojo 501etnico na (^se cene veljajo za 100 kgr.)
dan v stolnici v Ljublj
* Hh
^ '-V
Okrajna učiteljska konferenca za Logatec' vr-
^ -
šila se bode 31. julija t
ob
uri dopoludne v Planini
Loterijske" srečke.
„Ljubljani tovem vrtu
II. letošnjo vrtno veselico priredi pevsko društvo
♦I.
v nedelj
dne
gusta tega leta na Viran
Abiturijentska veselica slov. in hrv. učitelj
bila minolo soboto zvečer na starem prav lepo, posebno kar se tiče zani-
V	Pragi dne 19. julija t.
V	Lincu dne 22. julija t.
V	Trstu dne 22. julija t.
70, 47, 27, 64, 69 , 52, 72, 11, 46 59, 7, 25, 12, 66
m uciteljiscnikov strelišču, završila se
mivega programa, ki se je ves prav dobro
izvel
Udeležba ni
bila posebna
Novo bralno društvo pod imenom „Kmetijsko in je hiša, Z gostilno vrtom in nekaj polja
obrtnijsko bralno društvo" ustanovilo se
v
Vipavi
Kranjska hranilnica zgradila bo 1. 1895
svojega 701etnega obstoja hiral
spomin
Ponudbe sprejme
in bo isto tudi vzder-
žavala.
(20
Janez
Snoj
Slovensko šolo v Velikovcu na Koroškem usta
novila bode drušba sv. Cirila In Metoda
iz Nadgorice pri Ljubljani št
23
družba
kupila
Poslopje za to šolo
— Umrl je minolo nedeljo v Ljubljani veleposestnik ^ Jožef Hočevar v 82. letu svoje starosti. Vrlemu narodnjaku bodi žemljica lahka. — Na Zalemlogu nad Škofjo Loko umrl
]e
posestnik in trgovec gosp. Urban Weber v 46
letu
dobe
Pokojnik bil je na daleč okrog znan vsled velike trg
oj
vine s stresnimi ploščami
v. m. p
Potrjena pravila. Spremenj

Dijaške in ljudske kuhinj
društvena pravila
m
Slovenske Matice", kakor sta
jih odobrila zadnja občna zbora teh društev, je deželna vlada
kranjska potrdila
Poskušeni samomor
Predvčeraj v jutro
Neogibno pofretao je za vsako družino
Katlireiner-jeva
sladna
z okusom prave kave.
Kneipp-ova
kava
Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in
redilna pijača. — datek k pravi kavi.
Nedosegljiva je kot do-
(14-36)
v
novi brambovski vojašnici računski podčastnik J. Jamar doma iz Fužin pod Ljubljano izstrelil iz namena se usmrtiti proti
Visoko priporočana za ženske, otroke in bolnike.
Dobo se povsod.
Ponaredeb se naj varuje.
V2 kile
25 kr.
Odgovorni urednik: Gustav Pire
Tisk in založba
Blasnikovi nasledniki
I

I