Jnžna železuica in nje podržavljenje. Kakor je podoba, dobimo v dež. zboru k malu več ali manj dolgo razpravo o južni železnici. Ona je od leta 1859 v rokah neke francoske družbe; naredila jo je sicer država, ali gospodarjenje pri njej ni bilo ugodno in zato so jo v imenovanem letu prodali in kakor je v tacih rečeh navada, na 90 let in ko pretece ta doba, ima država pravico prevzeti jo v svoje oskrbovanje, se ve, da le tedaj, če jo odkupi oni družbi in ji torej izplača kup in vse naprave, ki jih je potem družba še pripravila. Tako ali enako stoji v pismu, ki se tiče one prodaje. Po takem pa je torej jasno, da še država sedaj nima pravice do železnice in je zato le prosta volja družbe, če je odstopi poprej, kakor doba 90 let izteee, državi, zato pa človek ugane lehko, da družba ne stori tega, ako ne kaže njej tako bolje in državi ne ostane v tem druga, kakor da se z njo pogaja ter ji ponudi toliko denarja za-njo, kakor sodi, da ji vdari družba v roko, češ, da za-nj že pusti železnico in karje z njo v zvezi, iz roke. V železnici tiči veliko denarja in treba ga je veliko za to, da dela ona naprej ter prinese vsako leto toliko denarja, da izplača stroške pa še daje tudi obresti od denarja, ki leži v njej in v njenih napravah. Eno, kakor drugo se šteje na milijone in to na njih veliko število; mi tu še ga le tako blizo nočemo ali ne moremo izreči. Ni pa tudi tega treba, saj hodi nam v teh vrstah le za to, naj pokažemo našim bralcem, da je to velika kupčija iu se je človek naj ne loti, ako ni za-njo potreba ali pa očivestna korist. Ali pa je ona za našo državo potreba, ali ji obeta koristi ? Da je državi te železnice treba, t. j. da je v njeni skrbi, tega ne more in tudi nihče ne trdi, saj ji je v vseh reččh na razpolagaaje; poalužuje se je lehko v času miru pa tudi v vojski mora vodstvo železnice ji storiti vse, kar želi država od nje. Državi torej ni treba, da ima železnico v lastni skrbi, ali ji j>a more biti obeta obilo koristi ? To se sicer tŁdi, ali nam se dozdeva, da se tudi v tej reči ležje kaj trdi, kakor pa dokaže. Nam se dozdeva, da ne bode iz nje za državo nikdar koristi, vsaj tacih ne, za kat«re je treba ključev. To torej ne izvabi države na to, da si kupi še tako breme, kakor je južna železnica in to tako drago! Sitnobe pa ima država vendar-le s to železnico. Ena je to, da je vožnjina pri njej draga, dražja, kakor pri drugih železnicah. Čez to se god6 vedne pritožbe in država ne more biti gluha pri njih. Drugo pa je potlej to, da hodi južna železnica državi ,,v caker" in ji je na poti pri tistih železtmah, ki jih ima ona že sedaj na svoji skrbi. Ce jo torej vzame sama v roke, potem je tega konec in država si vredi lehko vse železnice tako, kakor ji najbolje kaže. Liberalna, nemška gospoda predlaga torej v štajarskem dež. zboru prošnjo do visoke vlade, naj kupi ona brž ko brž južno železnico. Ko bode torej v tem zboru beseda o kupu južne železnice, ne pomeni to veliko, le toliko, da štaj. dežela želi, naj preide južna železnica v roke države, do kupčije pa še je potlej dolga pot. To zna tudi liberalna gospoda in njej ni toliko na tem, kaj da stori potem država, sama za-ae bi rada hvale, eeš: kako da skrbi ona za koristi države, za koristi ljudstva ! Ako naj mi izpovemo svojo misel o tej kupčiji, poverao odkrito, da nas misel na-njo ni6 kaj ne ogreje, kar se tiče gmotnih koristi. Bolje pa nam sodi, ako pogledamo na politično stran te kupčije. V tem oziru pač utegne biti koristi. Doslej še, posebno na južnem Štajarji se ne kaže dosedanje vodstvo južne železnice nič kaj prijazao do domaSih prebivalcev, od države pa se nadjatno, da bode to, da pride tudi slov. ime postaje v čast, osebju železnice z jezika! Ko bi pri razpravi o nakupu južne železnice naši gg. poslanci na to stran katero rekli, bilo to, sodimo — na pravem mestu,