^oltn!napra€Ma^‘g^lSvlfil lffiriW6*r, fSglglfSOT sepfertilbralSiS Slivi 523 Leto. VI. (XIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Vr«dnl(tvo In aprtvai Maribor, Alokaandrova tata «.» / Tatato« 0440 ta 3468 Maja razaa nadalja ta prtucnBcov vaak dan ob M. ari t Valja ■—»Han prajaman a upravi ali pa pold 10 Din. dootavljaa MdoattDh t Ogtaal pa uaaiku « Oglna« ^ _ aprajaan la« ogla ml oddatok «Jtrtra- v Liubllaal > PoMni tekovari ra ten It. 11.400 JUTRA ff Slovanstvo nekdaj in sedaj OD ROMANTICIZMA IN IMPERIALIZMA DO REALNIH OSNOV. Slovanstvo se je prvotno porodilo na Češkem, v Pragi, in sicer v tisti dobi, io je ustvarilo romantično svetovno Oziranje, podkrepljeno s francosko re-.učijo v »pomladi narodov«. Mali av-w%ki slovanski narodi, ki takrat še v Sanjah niso mogli misliti na popolno o-*vobojenje, so Iskali v slovanstvu utehe a svoje skoraj obupno stanje. Popolnoma svobodna in samostojna slovanska fzava je bila tedaj samo velika Rusija, ni čudno, če so se oči vseh avstrij-Slovanov ozirale tedaj v Petrograd. ‘Matuška Rusija« je bila sen in ideal mi* J°nov. Na evropskem jugu je bila tedaj J*3 sama samostojna slovanska država **■ Crnagora. Srbi in Bolgari so se ko-Pripravljali na popolno osvobojenje, j ustanovitev dveh suverenih držav, todvisnih od velikega turškega impe-• A pri ustvarjanju prvega Slovanka pokreta so sodelovali zastopniki slovanskih narodov, največ skoraj Pa vseh in t ,*>'*° ^eh°v, Slovakov, Slovencev Vat- aSt0V* ^usi’ ®°lgari’ Srbi in Hr-j®.11 so se pridruževali slovanski ideji Je Postopoma in skoraj šele v isti do-i' ko je nastajalo rusko politično »slav- vo«. “azlika med na Češkem nastalim slovstvom in ruskim slavjanstvom je j* Precejšnja, in morda so nrav zato j^Ii Poljaki takoj, čim je rusko slav-iVei^0 Pokazalo svoje prave težnje. '“ja, uprav ogromna predvojna Rusija slo nikoli v bistvu narodna v našem o^pskem ali češkem smislu. Ko se je bmkpa slavjanstva, ga je pojnioyala imperialistično in versko, kakor Dtvj v b°3 Proti Turkom je šla v Prav, 1 vrsti zato, da bi osvobodila svoje Pslavne sovernike na Balkanu, h bjtito ni prištevala le slovanskih Sr-H6 'n Bolgarov, ampak tudi pravoslav* Homane in Grke. Mimo tega je štrki vi po P°sesti Carigrada in Dairdane', k °i ji zagotavljale izhod na ^. _ . odprto r«2iJe'tega sta'‘šča nam postane tudi jj/ fnljivo, zakaj je favorizirala spočetij “olgare na račun Srbov in zakaj se kov°Z[rala na naci°naine težnje Poija-kjjj so bili po zaduii delitvi Poljske to .. n° Pod njeno nadoblastjo. Pa tudi Vjanrnperialistično-versko usmerjeno stale nstv° je bilo v carski Rusiji omejeno Ce,na nekatere državnike in intelektualni^ ^'‘tično-etnični značaj, ki ga v rešil^.111 imelo, so mu dali šele Nemci, tty ‘ na Dunaju, ki so videli v slavjan-Skn , nevarnost za svojo sreJnjeevrop-l »egemonljo. Praksi se pa to slovanstvo nikoli ni uzalo; v J*0 vojno so bili Slovani samo zadnjih desetletjih predsve-resnični in brezpo-Cehi in Slovenci. siri ~'mu v/cm m aiovenci. cilji so bili drugod, Poljaki so se borili v prvi vrsti proti slovanskim bra-tom Rusom, in se že zaradi tega niso mogli ogrevati za popolno slovanstvo. Slovaki so tonili v madžarskem morju, Bolgari so plavali v struji imperialisti-čno-verskega ruskega slavjanstva, Srbi pa so bili do odstranitve Obrenovičev zavezniki Dunaja. Tako vidimo, da slovanstvo ni bilo pred svetovno vojno ti-sto, kar bi lahko bilo in kar so v njem videli avstrijski in nemški Nemci. Prave oblike na širši podlagi je pričelo dobivati šele zadnje desetletje pred svetovno vojno, ko so se v Rusiji pripravljale važne spremembe in ko je postal Beograd juž' noslovanski Piemont. Prav to pa je oc slovanske ideje še bolj odtujilo na eni strani Poljake, na drugi pa Bolgare. Docela drugo lice je dal slovanstvu izid svetovne vojne. Med tem, ko je odpadla prej edina močna samostojna slovanska država Rusija in se vdaia internacionalnemu boljševizmu, so nastale na evropskem zemljevidu nove slovanske države Poljska, Češkoslovaška in Jugoslavija, Bolgarija pa je kljub oddvojeni politiki in porazu ohranila svojo samostojnost. Tako je prišel v Evropi slovanski element tudi brez prejšnje glavne sile Rusije do močnejšega izraza. Stopil je takorekoč oficielno v areno evropske politike. In samo zaradi naključja enakih interesov se je ustvaril enotni biok treh sedaj najmočnejših slovanskih držav: Jugoslavije, Češkoslovaške in Poljske, dočim je Bolgarija ostala zvesta svojemu izdajstvu iz 1. 1913. in 1914., Rusija pa je zapadla v internacionali zem. Nerealno bi bilo zato dandanes vsako zavzemanje za obnovitev praškega ro mantičnega slovanstva ali celo ruskega imperia.istično-verskega slavjanstva. Ni pa nerealno, če naglasimo to, da je sedaj trdno sodelovanje med zares slovanskimi državami mnogo bolj potrebno, kakor je bilo kdajkoli poprej! Kakor smo že omenili, je naključje naneslo, da stojimo v mednarodni politiki na isti francoski bazi Jugoslovani, Čehoslovaki in Poljaki. Toda to še ni dovolj! Treba je, da postavimo to slovanstvo na močnejšo rasno podlago in da podpremo tudi tista slovanska stremljenja, ki so se v zadnjem času tako nepričakovano pojavila v Bolgariji. Naši skupni slovanski nasprotniki so slej ko prej ostali Nemci, pridružili pa so se jim enako vehementno tudi Italijani in Madžari. Slovanstvo se torej grupira na docela novi podlagi, ne na češko-slovenskem romanticizmu, ne na ruskem slavjanskem imperializmu. A prav to je edino zdrava podlaga in zato moremo reči, da postaja slovanstvo Sele sedaj realen faktor v mednarodni politiki Evrope. Nemčija neomaieno vstrala POSVETOVANJA V BERLINU. AKCIJA EVROPSKIH HENDERSONOV NAČRT. DRŽAVNIKOV. Zločinski atentat v Beogradu ENSKI STROJ V KOVČEGU. POSTREŠČEK, KI GA JE NOSIL, UBIT, POSTREŽNICA RANJENA. 5. n. P D* 30. septembra. Davi okoli §aVe “stavil v bližini cerkve svetega star ,San temno oblečen 28 do 35 let Gjurft Jr*1* zagorelega obraza postreščka 30 cm «ieŠevi6a ,n mu Izročil 40 cm dolg krotim ln 20 cm 8|obok kovčeg z In ’ nal ga odnese v Oficirski dom f>0s, *!oi5aka nanj. te -' 'csček je kovčeg seveda prevzel "a Te ” 'esel v Oficirski doin, ki stoji tia | z * * Tam ga Je položil v veži >|. J?. ea,*af na neznanca, ki ga je bil K* 7;2fl k Da kovček s strašno 0 eksPlodiral in postreščka tako ranil, da Je kmalu nato umrl Manj nevarno je pa bila ranjena tudi postrežnlca Spasenija Božičeva, ki je stala v bližini. Detonacija je bila tako močna, da so popokale vse šipe v tistem delu doma. Policijska oblast je razpisala nagrado 20.000 dinarjev za tistega, ki bi Ji pomagal Izslediti atentatorja. BERLIN, 30. septembra. Včeraj popoldne je prispel iz Ženeve v Berlin meniški zunanji minister baron von Nenrath. Takoj po njegovem prihodu je bila seja vlade, na kateri se je razpravljalo o nemški zunanji politiki. Seja vlade se nadaljuje tudi danes. Pričakuje se, da se bo še v tekočem tednu sestal zunanjepolitični odbor državnega zbora, da zavzame svoje stališče v zunanje-političnih dogodkih. Zaenkrat še ni znano, če se bo zuna-afi minister von Neurath vrnil v Ženevo. Pol službeno se naglaša, da se vsestransko prizadeva doseči sporazum v vprašanju razorožitve. Razen angleške delegacije se trudijo na sporazumu danski zunanji minister, češkoslovaški zunanji minister dr. Be-neš in grški minister Politis. Kakor se zatrjuje, so vsi navedeni politiki mnenja, da bi se Nemčiji morala priznati enakopravnost v oboroževanju. Gre samo še za izvedbo praktičnih podrobnosti. Nemška vlada je med tem trdno sklenila, da nikakor ne popusti in od» stopi od svojega stališča glede enakopravnosti. PARIZ, 30. septembra. Diplomatski dopisnik agencije »Havas« doznava, da je predsednik razorožitvene konference, Henderson, sklenil Izročiti ostalim delegacijam načrt, ki naj bi omogočil rešitev razorožitvenega vprašanja za primer, da do 10. oktobra ne bi bil dosežen z Nemčijo nikak sporazum. Hendersonov. predlog predvideva sledeče tri točke: 1. Nemčija se ne sme nanovo oboroževati. 2. Ostale sile znižajo svoje armade in sredstva postopamo tako, da se čimbolj odstranijo razlike v oboroževanju zmagovalcev in premagancev. 3. Vse pogodbene sile priznajo načelo enakomav-nosti v oboroževanju. Govori državnikov v Ženevi STALIŠČE FRANCIJE, ANGLIJE IN ITALIJE. SEJA DRUŠTVA NARODOV SE DANES NADALJUJE. ŽENEVA, 30 septembra. Takoj po otvo ritvi včerajšnje seie Društva narodov je prvi govoril francoski ministrski predsednik Herriot. Njegov govor so vsi navzoči poslušali z napeto pozornostjo. Herriot je v svojem govoru naglasil, da je Francija še vedno z vso dušo vdana Društvu narodov. Ko se je obširneje ba-vii z nekaterimi problemi Društva narodov, je glede vprašanja razorožitve izjavil, da je boljše, če So o tej zadevi čim manj govori, ker bi se s pregostimi besedami lahko stvari več škodovalo kakor koristilo. Za storjene napake bi bili sodniki vsi oni, ki danes polagajo vse svoje upanje v Društvo narodov. Francija sl bo dosledno prizadevala, da se razoro-žitveno vprašanje reši tako, kakor se rešiti mora. V tem vprašanju se je že prešlo s področja Ideologije na področje dela. Doktrina Franclje je pakt D. N. in njegovi cilji. D. N. ima dva sovražnika: reakcijo in demogogljo, a ima nalogo v prvi vrsti zmanjšati tajno diplomacijo, če je mogoče, pa doseči njeno popolno ukinitev. Dokončati je treba klasični sistem grupiranja velesil na podlagi ravnotežja. D. N. sicer še ni moglo preprečiti vojne, pač pa je že zmanjšalo uporabljanje sile. Svoj govor je Herriot zaključil s spominom na Brianda in so njegova izvajanja sprejeli navzoči z glasnim odobravanjem na znanje. Za njim je govoril angleški delegat lord Robert Cecil, ki je poudaril, da bi z nemško-francoskim sporazumom prenehalo 75 odstotkov nemirov, ki danes vznemirjalo svet. Za neuspehe dosedanjega dela D. N. so odgovorni v polni meri člani sami. Tretji govornik Je bil italijanski podtajnik AlolsI, ki je izrazil voljo italijanske vlade za aktivno sodelovanje pri reševanju obstoječih težav. Italija je še vedno za znižanje oboroževanja in povečanje varnosti. Seja se je danes dopoldne nadaljevala. OBSEDNO STANJE V HAVANI, HAVANA,' 30. septembra. Včeraj Je bilo izvršenih zopet več novih atentatov in je bilo pri tem ubitih 5 oseb. Nad mestom je proglašeno obsedno stanje. Vojaška vstaja v Mandžuriji HARBIN, 30. septembra. Mandžurske čete na ozemlju Mandžula in Hai Haila, ki stoje pod poveljstvom generala Su Ping Venaga, so vprlzorile vstajo proti novi vladi. Mesta Mandžuli, Hai Hall, Dalainor in Kuhat so v rokah vstašev. Veliko število japonskih državljanov je bilo ustreljenih. Nekaj Japoncev se je srečno rešilo na rusko ozemlje. Neko japonsko vojaško letalo, ki je odletelo na izvid, se ni vrnilo. Vlada je sklenila, da pošlje v vstaško ozemlje dve konjeniški diviziji. Najbližja japonska garnizija je v Clclkarju. Zaenkrat še ni znano, kakšne mere bo ukrenila Japonska. Potresi se nadaljujejo BEOGRAD, 30. septembra. Selsmo-loškl zavod na Taš Majdanu v Beogradu sporoča: Potresi na jugu se neprestano nadaljujejo z vedno večjo silo In zavzemajo prav resen značaj. Preobrnjeni bloki zemeljske skorje so še vedno razmeroma mehki In se zelo polagoma ln težko stabilizirajo. Do popolne stabilizacije je še dolgo In bo dotlej še nedvomno veliko hudih potresov. Dosedanje težišče najmočnejših balkanskih potresov njenih sosednjih zemeljskih blokih v oddaljenosti 520 km Južno od Beograda in 80 km južnejše od naše državne meje. V predpretekli noči so selsmografski a-parati zabeležili več potresov na Plel-stolsti, včeraj zjutraj ob 4.58'29 pa je bil zopet zabeležen katastrofalen potres vi oddaljenosti 520 km južno od Beograda. Maksimalno premikanje zemeljskih tal pri omenjenem potresu je bil ob 5 in 18 sekund zjutraj. Na našem ozemlju je pričakovati postopno zamiranje potresov, pač pa se pričakujejo na starih ln novih epicentrih na grškem ozemlju novi sitni potresi. GANDHI NE SME VEČ SPREJEMATI. POONA, 30, septembra. Včeraj je vlada objavila nove naredbe. s katerim! prepoveduje v bodoče vse sestanke z Gandhijem. Naredba je bila razglašena v času, ko se je Gandhi pripravljal za sprejem nekaterih indskih voditeljev. JUBILEJ GRADIŠČANSKIH HRVATOV DUNAJ, 30. septembra. V Dunajskem Novem mestu je bila te dni seja odbora gradiščanskih Hrvatov. P0 sklepih te seje bo proslava 400-letnice prihoda Hrvatov na Gradiščansko preložena na pri- to na predvčerajšnji epicentralni črti ln I hodnje leto zaradi finančnih težav, Sfran 2 ' MdrfBM ’iV E C E K NIK7 2futra V M a F! B o r n, 3ne 30. K.15Š Dnevne vesti Pred lahkoatletskimi tekmami mariborske sokolske župe Največja lahkoatletska prireditev v državi. — V posameznih panogah bo tekmovalo nad 500 tekmovalcev. — Veliko zanimanje za tekme. Ven iz zaprtih telovadnic na prostorna in solnčna telovadišča, je bil poziv že nstvaritelja Sokolstva Miroslava Tyrša. Njegovemu pozivu so sledile sokolske edinice druga za drugo v vedno večjem obsegu in se poleg orodne telovadbe in prostih vaj poprijele z vso vnemo, tudi lahke athletike. Lahka atletika je prosta vseh okorenelih oblik in polna življenja ter dandanes najbolj upoštevana panoga telesne vzgoje na vsem širnem svetu. Z malimi stroški, z dobro voljo in z mladostnim navduš*3njem za plemenito borbo se da doseči zaželjeni uspeh. Lahka atletika je lažje dostopna širokim masam vsepovsod, v mestu in na deželi, ter vodi hitreje do cilja. Vse to, in še veliko več je imel pred očmi tehnični odbor mariborske sokolske župe, ko je poveril vodstvo prvih župnih lahkoatletskih tekem priznanima sokolskima delavcema: Apihu, Vrunču, ki sta Šla neustrašeno na delo, da pokažeta širši javnosti uspehe in borbenost, ki je doma med župnimi edinicami. Lahkoatletske tekme naj pokažejo sadove, ki so zrastli na letnih sokolskih telovadiščih po vsem župnem teritoriju, one naj bodo nekaka brezhrup-na manifestacija samo za telesno vzgojo, naj bodo spričevalo pravega in smotre-nega sokolskega dela, naj bodo veličastna zmaga nad staro okorenelostjo in jasen dokaz izvrševanja Tyrševe oporoke. Po dospelih prijavah bo tekmovalo pri prvih župnih lahkoatletskih tekmah nad 500 tekmovalcev. To je število, ki še ni bilo doseženo na nobenih župnih tekmah, niti na kakih lahkoatletskih tekmah v naši državi. Prve župne tekme so največja lahkoatletske prireditev v naši državi in zato je za tekme zlasti v Mariboru ogromno zanimanje. Na nje so zelo pozorni tudi vsi športni klubi, ki gojijo lahko atletiko. Tekme bo sodilo 50 sodnikov in nad 100 rediteljev bo pazilo na red in disciplino na letnem telovadišču Sokola Maribor L, ki se je spremenilo v pravi stadion. Tekmujejo pa člani, članice, moški in ženski naraščaj društev in čet istočasno, vendar se bodo rezultati četašev računali posebej, tako, da tekmujejo ti le med seboj za prvenstvo. Vsi oddelki bodo tekmovali v višebojih, in sicer člani v peteroboju, ki obsega tek na 100 in tek na 1500 metrov, suvanje krogle, skok v višino in troskok; članice v troboju, ki obsega tek na 60 metrov, suvanje kroglje in skok v daljino; moški naraščaj v če-tveroboju, ki obsega tek na 100 metrov, suvanje krogle ter skok v višino in daljino; ženski naraščaj v troboju, ki obsega tek na 60 metrov, skok v daljino in metanje male žoge v tarčo. Razen v navedenih višebojih bodo tekmovali posamezni člani in članice tudi v posameznih panogah, in sicer: člani tek na 100, 200, 400, 800, 1500, 3000 in 5000 metrov, skok v daljino, višino, s palico, troskok, metanje diska, kladiva, krogle in kopja. Članice pa tek na 60, 100, 800 metrov, skok v višino, daljino, metanje diska, krogle in kopja. Po končanih tekmah bo v nedeljo zvečer v telovadnici inženjerske podčastniške šole družabni večer in razdelitev nagrad. Prireditveni odbor je razpisal ob priliki tekem tudi foto-tekme za najboljše slike s tekem. Naša dolžnost pa je, da v Čim večjem številu posetimo prireditev, ki je važen dogodek sokolske vzgoje in s svojo navzočnostjo damo vzpodbudo naši mladini — naši bodočnosti. Uprava »Večernika* in Jutra* se Je preselila z Aleksandrove ceste št. 13. v Gosposko ulico št. 11, dohod skozi vežo in preko dvorišča. Uradne ure uprave so od 8. do 12. in od 14. do 18. Telefon št. 2455, katerega kličite v vseh zadevah uprave, t. J. naročnine, oglasov, informacij itd. Telefon št. 2444. kličite sa. mo v zadevah uredništva »Večer-nika« ali »Jutra«. Poroka. V Magdalenski cerkvi sta se poročila včeraj g. Lojze G a b r i j a n, strojnik Mariborske tiskarne in gdčna. Mena Ojsteršek. Bilo srečno! Civilna poroka. Te dni sta se civilno poročila na mestnem magistratu časnikar g. Adolf Jelen in zasebna uradnica gdč. Olga Turkova. Obilo sreče! Poroke. V zadnjem času so se poročili v Mariboru: Karel Trafenik in Angela Kolmanova, Jože Piha in Erna Lahova, France Ferk in Amalija Kristanova, Henrik Wočašek in Marjeta Sojče-ya, France Heinrih in Matilda Perger-jeva, France Čerič in Marija Krajnčeva, Jernej Rumež in Marija Čelofigova ter France Kramaršič in Alojzija Dežmano-va. Mnogo sreče! Iz zdravniške službe. Znani zdravnik in asistent tukajšnjega porodniškega oddelka splošne bolnišnice, g. dr. Mirko Se-sardič, je podal ostavko na banovinsko službo in pričel samostojno prakso. Z jutrišnjim dnem bo začel ordinirati na Trgu kralja Petra 9. G. dr. Sesardič je bil pet let na tukajšnji bolnišnici asistent na raznih oddelkih. Delj časa je bil tudi na porodniškem oddelku, kjer si je pri dobil veliko zaupanje. Koncert »Drave« v Murski Soboti. Jutri v soboto odpotuje moški zbor »Drave« v Mursko Soboto, kjer priredi zvečer vokalni koncert. Z zborom potuje tudi koncertni tenorist g. Avgust Živko, ki bo sodeloval s samostojnimi nastopi in nastopil kot solist v zborih. Posebna zanimivost vokalnega koncerta bo spremljava solista s harfo, ki je sicer o-bičajna s klavirjem. Spremljal ga bo na dragoceni harfi, ki je last »Drave« gosp, Franjo Lukež. Zbor je namenjen po prihodu obiskati na murskosoboškem poko pališču tudi grob prekmurskih borcev, padlih za osvobojenje te naše pokrajine. Zavedni Mariborčani pohitite v nede ljo 2. X. 1932 popoldne na Sladki vrh pri Št. liju, kjer bo pri veliki narodni prireditvi otvorjen in blagoslovljen nov zložljiv šolski oder. Otroci nastopijo z ljubko trodejanko »Palček Potepuh«. Stopite na vlak, ki pelje iz Maribora proti Št. liju ob 13.28 in 15.15 ste lahko že na Sladkem vrhu. Še enkrat: Meja vas kliče! Rover! stega Maribor 1 imajo sestanek danes v petek, 30. t. m. ob 18. ur v stegovi sobi na realni gimnaziji. Novinci dobrodošli! — Vodja. Požar v Rošnjl. Včeraj je okrog druge jutranje ure nenadoma začelo goret: gospodarsko poslopje posesfnika Ivana Tementa v Rošnji pri Sv. Janžu na Dravskem polju in mu je do cela pogorelo. Na kraj požara sta takoj dospeli požarni brambi iz Sv. Janža in Sv. Miklavža ter ogenj hipoma lokaliziran. Kako je ogenj nastal, ni znano, sumijo pa da ga je podtaknila zlobna roka. De škode je krit z zavarovalnino. Točenje vina in žganja lastnega Pridelka. Okrožnica ministrstva za obrt in trgovino, ki smo jo včeraj objavhi, ni povsem jasno stilizirana in je med vinogradniki nastalo precejšnje razburjenje, ker je iz okrožnice razumeti, da bi morali pri maloprodaji plačevati točilno ali trošarinsko takso. Predsednik vinarskega društva pa je dobil od merodajne strani pojasnilo, da je za prodajo vina v smislu trošarinskega zakona po 5 in 10 litrov vina lastnega pridelka potrebno le dovoljenje pristojnega okrajnega glavar stva v smislu § 437. obrtnega zakona. Ta dovoljenja bodo takoj izdala glavarstva na prošnje vinogradnikov, ki pa morajo biti kolkovane s 5 Din. Priložiti pa je treba kolek za 20 Din s potrdilom občine, da ima prosilec .svoj vinograd. Točilne ali trošarinske takse pa ni treba plačati. Št. IIJ v Slovenskih goricah. V dneh 2„ 3. in 4. okt. t. 1., priredi tukajšnja sadjarska in vrtnarska podružnica svojo prvo sadno razstavo. Pridite in oglejte si trud in uspehe naših obmejnih sadjarjev in naših lepih goric. Zveze z vlaki z Mariborom so zelo ugodne. Prvič se lahko vozite z inozemskimi vlaki. Popadljiv pes. Leto staro Nevenko Vutolenovo, hčerko delavca na Pobrežju, je doletela danes dopoldne huda nezgoda. Ko se je igrala z domačim čuvajem, ki je bil doslej krotek in pohleven, je nenadoma planil na njo in jo nevarno u-griznil v obraz. O dogodku so bili tele-fonično obveščeni reševalci, ki so jo z avtom takoj prepeljali v bolnišnico. Ob kolo. Ko se je mudil včeraj dopoldne mesar Karel Verglez pri nekem odvetniku na Aleksandrovi cesti, mu je nekdo odpeljal iz veže skoro novo kolo, kjer ga je bil pustil. Kolo je znamke »Waffenrad«, črno pleskano, vredno 1800 Din. Zasačen tihotapec. Prdvčerajšnjim popoldne je zagrebška policija aretirala na tamkajšnjem glavnem kolodvoru mariborskega avtoizvoščka Ernesta Cizrla, ki so ga varnostne oblasti že delj časa zasledovale, ker je znan kot nevaren tihotapec. Cizrl se je bil pripeljal z avtom V Zagreb in so našli pod sedeži v njegovem vozilu okrog 120 zavojev cigaretnega papirja in 2600 garnitur igralnih kart. Policija je Cizerla zaprla, tihotapsko blago in avto pa zaplenila. Huda nesreča. Sinoči okrog 20. ure se je pripetila na cesti v Bresternici huda nesreča. Neki avto je povozil neznanega moškega srednjih let do nezavesti. Pri padcu si je moški zlomil desno roko, dobil nevarne poškodbe na glavi ter po vsem životu. Nezavestnega so poklicani reševalci pripeljali v bolnišnico, kjer se do danes še ni zavedel in tudi niso še mogii ugotoviti njegove identitete. Zdrav niki imajo malo upanja, da bi ga ohranili pri življenju. Policijska kronika. Davi je policija aretirala nekega brezposelnega delavca, 201etnega Alfonza Langa, ki je v družbi pajdašev, brezposelnega Henrika M. in Alojzija M., napadel sinoči služkinjo Terezijo R. na Gosposvetski cesti in jipri-zada! lažje poškodbe. Žena avtoizvoščka Z. Volkerja pa je prijavila, da je sinoči izgubila od glavnega kolodvora domov grede ročno torbico s ključi in z zneskom 700 Din. Zabeleženih imajo nadalje 12 prijav radi manjših prestopkov. V restavraciji »Union« jutri zvečer koncert z veliko pojedino jetrnih in kr vavih klobas. Narodno gledalifč* Repertoar. Sobota, 1. oktobra ob 20. uri: »Za narodov blagor«. Otvoritvena predstava. Nedelja, 2. oktobra ob 20. uri: »Zvedave žene«. Premiera. , , Mariborsko gledališče. Jutri v soboto 1. oktobra se zaključi rok za prijave novih gledaliških abonentov. Kdor se ni aboniral, naj to torej stori še teko jutrišnjega dne. Otvoritvena predstava bo 1. oktobra ob 20. uri. Uprizori Cankarjeva komedija »Za narodov p gor« v novi režiji in inscenaciji J. Koviča. — V nedeljo, 2. oktobra poprerrmera Goldonijeve komedije »Zvedave žene«-Ta zabavna komedija se bo način italijanskih komedij dell’arte. K zija Kovičeva. Vstopnina oba večera ou Din 2.— do Din 25.—. . Eforaščajoča mladina naj zavživa zjutraj kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice, ki doseza vsled svojega učinkovanja kot čistilo želodca, črev in krvi zelo zadovoljive uspehe pri deklicah in dečkih. Na otroških klinikah se uporablja »Franz Josef« voda že pri malih, če-šče zelo zaprtih bolnikih. »Franz Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ponesrečen kolesar. Pri Sv. Juriju Pesnici se je včeraj ponesrečil delavec France Dobaj. Ko se je peljal na koles« domov, je padel in si zlomil desno rok • Zdravi se v bolnišnici. Trgatveno veselico priredi v sobow 1. oktobra Rdeči križ v Studencih, v 2®* stilni Fani Sluga (preje ligo) z začetkon ob 7. mi zvečer. Ker je čisti dobiček menjen za podporo revne dece ter bre poselnim v Studencih se prosi za ° len obisk. Velika trgatvena veselica »Nanosa j Kakor je »Večernik« že poročal, pnr®“ »Nanos« jutri v soboto 1. oktobra ob & uri v vseh prostorih Narodnega dom* veliko trgatveno veselico. Na sporedu^ šaljiv nastop, deklamacija, petje in otvj ritev trgatve. Po sporedu pa prosta » bava s plesom. Društvo priredi veseli-’ ker ga sili v to beden položaj naših guncev. Zima je pred durmi in nujno P0’ trebno je bilo, da se nekaj ukrene. Nisi® se ustrašili ogromnih stroškov,^ ki J taka prireditev zahteva. Prepričani si® ’ da odziv mariborske javnosti ne bo m« hen. Kdor se je udeležil žalne manifest cije v 'Narodnem domu, je opazil, ka naša misel zmagovito napreduje. TO0 poleg svetih pravic, ki jih imamo do ® osvobojenega Primorja, imamo tudi d žnostj da skrbimo za one, ki se zateka* k nam, v osvobojeni domovini. Mn°£’ smo že pomagali, preskrbeli jim kru®' a mnogo, mnogo jih še čaka. Naša sre stva so izčrpana in moramo misliti nova. Živimo v dobi, ko le skupno solidno delo vodi do uspehov. Zave® mo se, da svetovna gospodarska kri ne prizanaša naši domovin-i. Zavedaj pa se tudi, da je v našem narodu ® volj odporne sile, da to krizo prema? Premaga pa jo le v najtesnejšem so® lovanju vseh plasti. V zgodovini P morske emigracije bo zavzemal M* bor vidno mesto. In prepričani si to mesto tudi po pravici zasluži. V sedanje manifestacije so najlepši dok*| Ko prireja jutri »Nanos« svojo veseli® smo prepričani, da nas Maribor ne . pozabil. S tem, da pomaga nam, pom®" tudi sebi! ,, »Grajska klet« zopet otvorjena. borčani se še dobro spominjamo kaks® senzacija je bila po osvobojenju usta® vitev restavracije »Grajska klet« Grajskem trgu. Že prvi dan so si i° gledovali tisoči gostov, pa tudi vsak L jec, ki je prišel v Maribor, jo je obisk® Zaradi raznih vzrokov in krize je bil® znamenita restavracija, mariborska P sebnost, čez poletje zaprta. Sedaj P® je agilni restavrater g. Josik Majdič PL novil in jo bo jutri v soboto 1. okto® zopet odpr'. Prvovrstni Withe star i® band jo bo napolnil z melodijami, z3 stalo bosta pa skrbeli izvrstna kuhinis klet« kmalu postala zopet to, kar klet« kmalu postala zopet to. kar bila nekoč, shajališče vse maribors družbe. Danes poslovilni večer trupe Brus® v »Veliki kavarni«. ^ Sokolska iupa Maribor t priredi jutri pop. in v nedeljo 2. okt. na letnem telovadišču Sokola Maribor I. v Magdalenski ul* Prve župne lahkoatletske tekme Fotoamatenki natečaj h najboljše snimle s 0 Rezultati tekem se bodo sproti razglašali z radijskim ojačevalcem, tako, da bo občinstvo sproti točno informirano o poteku tekmov V soboto pop. ob 14. uri tekme v posameznih panogah, v nedeljo od 6.—12. ure tekme v višebojih, popoldne ob pol 15. uri finalne tekme v vseh panogah w:m\. sssrs^ Renacionalizacija denacionaliziranih BESEDA NA NASLOV MARIBORSKE SLOVENSKE JAVNOSTI. , Pri nas smo po svetovni vojni, ki nam ie ustvarila suvereno državnost, vse Preveč pozabili, da politična svoboda še ni Popolna svoboda, ampak ji mora kot 'OgiČna posledica slediti tudi gospodarja in kulturna svoboda. Prav v tem Sjno pa zlasti v Mariboru in na severni slovenski meji vse preveč grešili. Naša JJolžnost bi bila, da bi se bili prav po ponočnem osvobojenju še bolj intenzivno lotili osvobojenja od tujega kapitala in tuje kulturne miselnosti. Prav tako .. Lili morali poskrbeti za renacionaliza-*'io našega po sili razmer v biv-1 Avstriji odtujenega življa. Namesto te-& srno mirno sedli na priborjene lovore in Čakali, da pride vse samo po se-£ Pri tem smo pa pozabili, da daje sta-a tradicija našemu renegatstvu tudi v novi svobodni jugoslovanski državi ve-0 moč, in da generacija, ki jo vzgaja ®negatski ali internacionaliziran rod, ne °re postati sama po sebi slovensko-Dacionalna. Razvoj dogodkov je zato pokazal, da e Proces renacionalizacije, če je pre-^sčen naravnemu razvoju, strahovito uočasen. Nujno potrebni hitrejši uspehi y,e daio doseči samo s smotreno žarnico in izvajano akcijo. In po tej ak-homo morali seči, saj je že skrajni C; Vsak dan imamo priliko opazovati, »o dorašča pred našimi očmi nov po-Ojni rod, ki izhaja iz prejšnjega rene-,«tstva in je prav tako nenegatski, ka- He bil prejšnji. Lep primer zato nam Poh naš obrtniški naraščaj, ki je pričel bil + ati v šole šele po osvobojenju, je . torej vzgojen v slovenskem jeziku, a jj ,^°stal po bistvu nam nacionalno in go‘turno docela tuj. Če pogledamo v na-mariborsko obrt ali trgovino, vidimo, la .Se Povsod in na vse pretege nemšku-skh ^'novi in hčere nezavednih slovenski staršev doraščajo v istem renegat-‘•U vzdušju, kakor so doraščali njih cj rsi- V nekaterih strokah smo Slovenji'silni manjšini. Poglejmo si samo na-ti[j brivce in frizerke! Razen štirih, pe-- • br>vcev so vsi bodisi nemško-nacio- bplno ali renegatsko orientirani, dasi je Žela0ttlna vedina Maribora slovenska, de-j a Pa sploh nima Nemcev. Še na slabih smo glede frizerk, ki so morda ra-nar eue same vse daleč od slovenske de jjme; zavesti. Le malo boljše je gle- iS za dnem vidimo na našo veliko z5v j m sramoto, da hodijo celo najbolj Re j mogel tudi kdaj sesti na jajca« biti e ’! Je reMa gospa Lupsova, ne iz u*ka. čisto iz pedagoškega ob- -.r.eltel S0sP0d Lupš razsrjen, »Me,« • udl moja.« ^ekla gospa Lupsova — spet Sod i občutka. r°bni. ps Je razburjen udarjal s pe- oč!l° ’mam sedeti na jajcih, jaz H* tak° s Perutmi,« je rekla 9113 Pa t„v°Va’ *to se ne spodobi, naj-aJ v gnezdu. Razen tega me I dela to nervozno. Vi možje morata zme ‘ rom razbijati prav s perutmi. Vzemi si mene za vzgled. Jaz sem čisto mirna. Kajpada so jajca tvoja. Misli na to, da si poročen.« »Na to neprestano mislim. Ampak prej si rekla drugače. To je nelogično!« »Ne jezi me s svojo logiko, poročena sva in prav nič logično!« »Tako,« je dejal gospod Lupš in arogantno tolkel s kljunom. »Ali se ti mar tega ne zavedaš???« Gospod Lupš je začel tolči s kljunom. »Da, da, draga moja,« je rekel. »Se bo že razvil,« si je mislila gospa Lupsova. »Zdaj bom poletel v klub,« je rekel gospod Lupš in si snažil peroti. »Ti bi lahko tudi kdaj sedel na jajca,« je rekla gospa Lupsova, »jaz sedim gori že celo dopoldne. Ali misliš, da je to kakšna zabava?, Poleg tega so jajca tudi tvoja!« Solnce bi moralo nehati sijati, si je mislil gospod Lupš. Ampak sijalo je dalje. »Molčim naj!« je zavpil. »Prej, ko sem hotel sedeti na jajcih, so bila jajca tvoja. Zdaj hočem iti v klub, zdaj so jajca moja. Prav za prav — čigava so tedaj jajca?« »Ne vpij tako, seveda so jajca tvoja. To sem ti že prej pravila.« Gospod in gospa Lupš sta postala vrtoglava. v »Ti se motiš .. .« »Zenske se nikdar ne motijo!« »Da, da, draga moja,« je rekel gospod Lupš in je sedel na jajca, ki niso bila njegova jajca in so bila vendarle njegova jajca. »Možje so tako malo obzirni! Preden sva se spoznala, si v svojem življenju še premalo občutil tudi žensko roko.« »Oh, seveda,« je rekel gospod Lupš in opazoval krempeljčke svoje žene. Gospa Lupsova je pozorno prisluškovala ob jajcih. »Eden takorekoč že čivka v jajcu,« je rekla sva srečna. »Potem bo piška,« je rekel gospod Lupš. Gospa Lupsova je ostro pogledala svojega moža. »Seveda, -piška bo. Inteligenca se prične najprej kazati. Gospod Lupš se je našopiril od jeze. »Ampak prvi, ki se izleže, bo petelin!« je rekel po vrabčevsko. Gospa Lupsova je ostala čisto mirna. »Kar najprej čivka, pride tudi najprej ven,« je rekla, »torej bo piška. V ostalem me pusti zdaj na jajca. Kritično postaja. To razumejo ženske bolje. Poleg tega so jajca moja.« »Da, da, draga moja,« je rekel gospod Lupš. Kmalu je prišel prvi iz jajca. Bil je petelinček. I Gospod Lupš se je šopiril in škodoželjno žgoleL »Vidiš,« je rekla gospa Lupsova, »pra« sem ti "rekla, da bo petelfiiček. Ampak vi morate vse bolje vedeti.« Gospod Lupš je odprl kljun tako Široko kot še nikdar. Kakšno stopnjevanje je bilo anatomično nemogoče. Ampak dobil ni Aobenega glasu. iTedaj je spet klopnil s kljunom. Enkraj za vselej. - »Zdaj je popolnoma razvit, to bo srečen zakon,« si Je mislila gospa Lupš, in je pomagala ostalim malčkom iz lupin. »Zdaj moraš leteti v klub, dragi možiček, da se malo raztreseš. Ze dolgo sem te prosila za to. Na povratku poskrbi zač hrano.« »Da, da, draga rapja,« je rekel gospodi Lupš in letel. Gospod Lupš ima govor v klubu. »Mi smo možje! Dejanja moramo videti. Dejanja moramo 'Videti! Dejanja moramo .videti!« je vpil 5n krilil s pe-rotmi. —— — 1—. — — — — *—s _ u M wl Gospa Lupš je grela svoje mlade v, gnezdu. »Njegovo ime boste nosili, vsi se boste imenovali Lupši,« je nežno čivkala. Kajti po imenu se žene ravnajo po svojih možeh. najmanjši ponudek: 22 800 Din BI umetne, _ - * I Salon de Pari« V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je 1.t. d. kupujte v papirnici knjigarne nabit na uradni deski sodišča v Mariboru Tiskovne zadi Maribor, Aleksandrova 13 iralno sodlite v Mariboru odda IX. ______________dne 4. septembra 1932,________________ izdaja konzorcil »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja ki urednik: RAD!VOJ REHAR v Mariboru, Tiska Mariborska tiskarna d. d„ prei v STANKO DETELA v Maribora Celo starejše ali jezikovno nenadarjene osebe se nauče prt meni v kratkem času In brez truda nemščine ali italijanščine. Prtjetna, popolnoma individu alna metoda. Hiter, siguren uspeh. Na-■ slov v upravi. 3208 Najcenejl brivec »KoštomaJ«, Mlinska 8. Britje 2. Striženje 4. 3187 Rižot z morskimi raki v petek, pondeljek in sredo, kakor tudi druge specijalitete morskih rib pri Po-vodnlku, Rotovški trg 8. 3195 3 sobno stanovanje, kuhinja, kopalnica i. dr. oddam takoj ali pozneje. Maistrova 16 11, 7. 3201 Gospoda sprejmem na stanovanje. Koroščeva ul. 8,. Plohl, u ^R5HPR0StV FC EKNIKIlJiRfll ,v m a r i JHette £o&: £(rtiiemžeMte» Homan XXXVJI. 1 V nekem trenutku jeze me je Rarahu imenovala dolgega kuščarja brez nog — in prvi hip tega niti sam nisem dobro razumel... Ker je kača v Polineziji popolnoma neznana žival, je melesktaia, ki je učila Rarahu višje učenosti, uporabila to pe-rlfrazo, da ji pojasni v kakšni obliki je satan prevaral in zapeljal prvo žensko. Rarahu je bila tedaj navajena smatrati takega »dolgega kuščarja brez nog« 2a najstrašnejši stvor na vsej božji zemlji; zato me je ozmerjala s to primerjavo. .. Sirota Rarahu! Bila je še vedno ljubosumna; bolelo jo je, ker Loti ni hotel biti vedno in samo z njo. Oni večeri v Papetu, one zabave z mladimi ženami, s katerimi ji stari redniki niso dovolili občevati, so vznemirjali njeno otroško domišljijo. Posebno so kt pa pekle čajanke pri Kitajcu, ki jih ji fJ Tetuara opisovala tako fantastično — Čajanke, na katerih so Terija, Faimana lh še nekatere druge kraljičine dvorjan-ke pile ki se opijanjale; — Udeleževal se jih Je tudi Loti; včasih je tudi predsedoval, in to je mešalo Rarahine pojme, da ni več vedela kaj in kako. te ko me je pošteno ozmerjala, je zaihtela: — način prepričevanja, ki je uspešnejši ko vsi drugi... Od tistega dne dalje me niso več .videli na čajankah v Papetu. Ostajal sem več časa v apirskih gozdovih, kjer sem včasih tudi delil kruhovec s starim Ta-haapairom. V tej samoti je bila noč še posebno soparna, pa tudi ta soparnost je imela svoj čar, in Rarahin glas je bil zvečer, pod visokimi in mračnimi kronami gostih dieves, še vse bolj zvonek ko po dnevu. Ostajal sem do časa, ko sta stara divjaška Rarahina rednika pričela moliti, moliti ,v, čudnem, nekultiviranem jeziku, ali ono isto molitev, ki me jo je bila naučila mati v rani mladosti. — »Oče naš, kateri si v nebesih...« večna in vzvišena molitev Kristova se je glasila tam nenavadno in tajinstveno, tam na nasprotni strani zemeljske krogle, v mraku pragozdov, v tišini soparnih noči, moljena z globokim glasom starca, fantoma... XXXVIII. ...Bilo je nekaj, kar je Rarahu že počela razumevati in kar je pozneje grenko občutila — nekaj, česar ni mogla v svoji primitivni pameti do konca doumeti, še manj seveda izraziti v svojem preprostem domačem jeziku. Nejasno je spoznavala, da so med Lotijem in njo ogromne intelektualne razlike, da ga loči od nje velik svet miš i in neznanega znanja. Doumevala je bistveno razliko našega plemena, naših misli, naših naj Mala družina išče s 1. novembrom eno- do dvosobno stanovanje v centru. Po.utdbe pod »Točen plačnik« na upravo »Večerni-ka«. 3185 Mariborska znamenitost, restavraclla Grajska klet s« I« danes 1. oktobra po dali-iM presledku sopet otvorila Igrk znani Withe star jazz-band. Prvo-..:i ;vrstna vina in točna postrežba. Lokali ‘ . renavirani. Priporoči se za obilen obisk Josip Maldlč, restavrater Opravilna številka: E IX 2208/32 9 globljih občutij; celo najini pojmi o naj-1 navadnejših stvareh življenja so bili raz-, lični. Loti, ki se je oblačil kakor Tahi-čan in govoril njen maorski jezik, ji je kljub temu ostal paupa — to je eden onih ljudi, ki prihajajo iz‘fantastičnih dežel, z one strani velikega morja, eden onih ljudi, ki so v nekaj letih povzročili v stari, nespremenljivi Polineziji toliko silnih sprememb in nepričakovanih novotarij. Mimo tega je tudi prav dobro vedela, da bo Loti kmalu odšel, da se nikoli več ne vrne, da bo odplul nazaj v svojo daljno domovino... A ona sama ni imela niti pojma o teh strašnih daljavah. Ta-haapairu jih je primerjal z daljavami, ki ločijo potok Fatauo od meseca ali zvezd... Njej se je zdelo — njej, petnajstletnemu otroku — da ni v Lotijevih očeh nič drugega ko mala zanimiva stvarca, minljiva igračka, na katero bo kmalu pozabil. Varala se je Rarahu! — Tudi Loti je pričel uvidevati, da goji do nje neko čuvstvo, ki ni več bilo navadno. Ljubil jo je pomalem tudi s srcem... Loti se je spominjal svojega brata Georgesa, onega, ki so ga Tahičani imenovali Ruerija, onega, ki je odnesel iz te daljne dežele nepozabne spomine — in občutil je, da bo tudi z njim tako. Lotiju se je zdelo zelo verietno. da bo ta avantura, ki jo je povzročila Tetuari-na čud, zapustila globoke in trajne sle- Izposojamo gramofone in plošče po Din 1.—. »Šla-ger«. Slovenska 18. 2501 dove v vsem njegovem življenju.. • Še zelo mlad je zašel Loti v burno evropsko življenje, zelo rano je odstf zaveso, ki skriva pozornico sveta; vržen šele šestnajst et star v burni j00* donski in pariški vrtinec, je trpel ze onih letih, ko se navadno začenja se misliti. Iz te borbe, katero je započel tako rano, je prišel Loti zelo truden — in nusw ie, da je sit že vsega. Bil je brezmeju® tožen in razočaran, ker je — preden 1 postal mladenič kot drugi mladi ljudje bi! priden otrok in sanjar, vzgojen v ti* Dne 2. novembra 1932 dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga: k. o. Brestemica, vi, št. 247 Cenilna vrednost: 34.178 Din ©X . • - - — 06i8 r r ■■ ■ • »1 0\ vrednost pritikline : — najmanjši ponudek: 22 800 Din V ostalem se nabit na Solnčno sobo takoj oddam. Zagata 3, Pobrežje. 3209 Dva boljša delavca sprejmem na stanovanje. Glavni trg 4, dvorišče, desno. 3210 Dve lepi prazni sobi, na željo lahko ena opremljena s souporabo kuhinje in kopalnice oddam v najem samo mirni stranki. Naslov v upravi. 3211 hem rodbinskem miru, Zato je bil tu on kakor mal mlad divjak, v čigar src se je v samoti porajala obilica sveži misli in sijajnih nad. Preden je ods sanjarit v gozdove Oceanije, je še KO* otrok sam in dolgo dolgo sanjal V S0** dovih Yorkshireja... _ . Bio je zato nešteto tajnih vezi Lotijem in Rarahu, čeprav sta bila r®’ jena vsak na drugem koncu sveta. 0° sta ljubila samoto in sanjarenje, gozdove in zapuščene kraje divje de. Oba sta preživljala dolge ure P0* greznjena v nemo molčanje, leže D mehki travi in gostem mahu, oba st strastno ljubi a sanjarije, glasbo, ‘ep sadje, cvetje in bistro vodo... XXXIX. ... Sedaj ni na najinem obzorju nol,e' nega oblaka... Še pet dolgih mesecev bova žive* skupaj. Bilo bi docela nespametno nJlf sliti na bodočnost.. Dam v najem stanovanje (dve sobi, kuhinjo, dve manzardni bi, kopalnica, velik vrt). Vprašati cel, Gosposka ulica 5. Dve opremljeni sobi oddam. Glavni trg 12. Lepo mobllirano sobo ^ visokopritličje, separiran vhod, d* ' razsvetljava, takoj oddam eni ali dve boljšim osebam. Vmmvs 6. priti. Sostanovalca sprejmem. Zidovska ul. 12 I. UGODNO KUPITE raznovrstne ostanke po Din 6'-, 7*-, 8*- meter ♦ za birmance, ženine in neveste dobro in poceni v TRPIN-OVEM BAZARJU Maribor, Vetrinjska ulica 15 TormePekre Koncert 2. oktobra svira pekerska godba, pojedina dom* klobas in na ražnja pečenih prašičkov. > Naznanilo! Dovoljujem si cenj. občinstvu naznaniti, da otvorlm s 1. oktobrom 1932 na Glavnem trgu štev. 11 . prodajalni mesna izdelkov in klob Solidne cene, vedno sveži izdelki ter dobra postrežba mi bodo pridobili- Vaše zaupanje. Dnevno sveža šunka In klobase za narezek! Mihael H oh ni«4 tovarna mesnih Izdelkov In klobas Telefon številka 22-37 In 29-39 . Najlepše razglednice | mariborske,