37 
Prirodopisno-natoroznansko polje
Skvorec.
do še ni sliSal o skvorcu. ki se star ali mlad, kmalu privadi človeku. rad ga ima iu rau je privrlen kakor kak psfek.  V hiši je vesel, smešen, ra-zuinen in prekanjen tovariš; poln je mnh in zvijač. Moško se drži ter prav ponosno liodi po izbi, ne meneč se za nobeno stvar, ali glej ga spaka, hipoma postane smoSen in ilobrovoljen norfek ter brijc burke, da se nra morai smijati.   Skrorec
vsak glas, ki mu pi-ide na aSesa.Mijavka
po matje, bevska  kakor.
mlad
pes,
jn zeli'i zvedav, ln-ez njega se v hiži ne more
mi igoiiiti, povsod   mora
imoti svoj Lljuu zraven. Ako sediš pri niizi in pišeS. tako.i ti sede ua tintnik iu ]>omaka svoj kljun v tinto;
ako se miza
|iogrinja in
nosi jed na inizo, prvi je on pri eklodi; pi-edicisfcdona kulovratin ]>o-tiplJL' predivo. V svojo za-bavo posuema
Aii gloj ga klcka! vse, kar se je naufil: besede, živalske in druge glasovs ter šc
ceto rvojo lastuo pe.sen, vse tx> spletti in pomcsa v uekak čudeu nkike.ljkokelj." Vsak
ias ima kaj novega. zmirom je kratkočasen. Kaj iie, otroci, to je paž eudua ptica.
A poglejmo si zdaj skvOrea natanJneje. Skvuroc (der Staar, Sturnus vulgaris)
ima čruo perje, ki se izpreminja na zelenkasto in vijoliiiasto; po pležih, dolenjih pe-
rotib in trobuhii je belo pikast. Kljim inii je rumen in ravcn, na konci ploščato stisuen.
Skvorec prebiva jio gozdib, dobravah iu vrtib. posebno onod,  koder se na-
bajajo v obližji obdelane njive, zelene loke in mokri travuiki. Vže zgodaj v vzpomiadi
se vine mej prvimi ptiJi iz toplejSili krajev, v katerili je bil tez zicno.
Noutrudeno žvižga in brusi svojo, ne ravno bog si ga vedi kako umeteljno, ali render Se dosti ugodno pesenco. To se zna, da vroes npletava vsakoi-Sne na-peve drugih ptičev ter sploh pritika vsak glas, ki mu pride na uho.
kvaka po
žabjc. kloče kakor koklja, evili kakor ne-
nanmzano kolo in liresri
kakor žaga, kadav se ostri. A ne samo to.
on se uauči tudi dosti raz-loeno izgovar-jati besede, le liitro jih zopet
pozabi, ako (i      ran jili i-edno ne  ponavljaš.
—«< 38 >-—
Za guezdo si izbere lnknjo v kakem duplu ali otlem zidovji. Hvalezenje pa tudi človeku, ako uiu pribije na drevo ali pod uadstrešje kako skatljo ali skrinjico. V. izbvano lnkujo si nanosi suhe trave, perja, dlake in splob vse, kar je dobiti mehkega in gorkega.
V hrano ma so žuželke, kobilice, frvi in roastni polži. S kljunorn prrobrne vsak list. preišče vsako bilko, iztakue vsako luknjico, kamor kuli se ti mrgolinci radi skrivajo.
Tudi okoio pasoče se živinc rad poseda in jej 8 hrbta obira nadležui mrees, ki jo zajčda — Zaradi pokonč«vaDJa kfarljivili polžev jo skvorec zelo koristna ptica; jedna sama skvorčeva rodorina pozoblje na dan veliko Stevilo tet kvarljivih slioarjer. Res je, da skvSrai rsdi sladkajo na zrelih čreSnjah in murbah, oli pa-mcten človek te majhne kvare ne bode priraerjal velikej koristi, ki jo ima od skvSreev. Zaradi te velike koristi ne morerao dosti priporožat^nnšim gospodarjem, da naj po vrtih in okolo biše prirejajo skvdreem umeteljae luknje ali tružiee, ka-keršue je bil .Vrtee" vže lanskega leta priporoeal. (Glej ,Vrtec" 1891.1. stran 80.) Hižica, v katero se skvorci nasele, ne bodo nikdar prazna ostala, vsake vzpomladi si jo bodo radi poiskali.
Posebno lepo je videti skvdrce v jeseai, ko se jih na tisoče zbere v jedno vi-liko tolpo. Kakor divja vojska vihrajo dalje, vse se gnjete v sredo, drug se vrti okrog drugega; kakor čru oblak m vali vrišžeča^tolpa preko dobravo ter se na-posled zakadi v gosto bičevje. Tii si z jezičoo zgovornostjo pripovedujejo dnevne dogodke: jedui pojo, drugi žvižgajo. nekateri brusijo in ponavljajo glasove, ki 80 je čuli po dnevi, vrhu tega se pulijo io trgajo za najboljša prenofišča. Še ie pozno v no5 potihue to prijazno cvrčanje in ščebetaoje.
Naposled jib nestano nekega dne; tolpoma vihrajo proti vedno jasnemu laškemu podnebju. kder pa mnogega zagrne mreža. Skorčevo meso ni posebnega ukusa, ali Lahu je vse všeč, da ima \e kljun.
(Po Erjavčcvej Injigi ^Domaie in tuje živali.")