GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJEV CEa^A-OKOLICE IN SOSTANJA Ceije. sobota. Ift. februarja 1953 LETO VI. — STEV. 6 — CENA 6 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone M&slo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1. Poit. pr. 123, Tel. 20-07. Cek. rač. ei20-T-23« pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarn«. Četrtletna naročnina 76, polletna 150, celo- letna 309 din. Izhaja vsako soboto. Poitaisa plačana v gotovini. NAROBE DEMOKRACIJA ali v kij jo spreobračajo tisti, ki je ne razumejo Cim višja je demokracija, tem večje in razsežnejše so dolžnosti. To je zakon za demokratičnost, ki ga hodo morali razumeti vsi, ki želijo naše socialistične demokratičnosti, zlasti pa oni, ki hočejo nekaj drugega pod to besedo. So ljudje, ki se ogrevajo za osebno demokratičnost brez dolžnosti do družbe. To je anar- hija, nikoli pa demokracija. Cemu ta uvod? Zato ker bodo potern jasnejši primeri, ki jih mislim navesti. Izluščil bom nekaj značilnosti: »demo- kracijo« občutka navade, »demokracijo« s stališča podrejenosti in »demokracijo« upognjenih glav, ki mejijo že skoraj na korupcijo. Kokor vidite, mislim napisati nekaj o »demokracijah«, ki so ravno zato nevarne za demokratičnost, ker si nadevajo to svetlo ime pri svojih grehih in zablodah. V primeru izkoriščanja demokracije za nadvlado, moram kot prvo navesti slučaj Tovarne tehtnic, kjer je večina (ki bi sicer bila zakonita večina) gre- šila kolektivno. Nezdravi odnosi, fron- talni odpor ljudem, ki niso nič slabega naredili, so bili plod intrig in podpiho- vanja iz osebnih nagibov. Tu je bila demokratičnost grobo skaljena. V tem slučaju, ko je prišlo do kolektivnega za- govarjanja zgrešene poti, je širša de- lovna skupnost, v tem -primeru delovni ljudje Celja — polno upravičena za- nikati in ovreči tudi tako preglaso- vanje znotraj kolektiva. Drug primer bi bil tov. Sotovšek, do- sedanji predsednik KDZ Cret. V tem primeru gre za kršenje demokratičnosti navzdol in navzgor. Navzdol zaradi te- ga, ker je bil Sotovšek prepričan v svo- jo moč in končnoveljavno, odločujočo besedo. Cut njegove odgovornosti je bil usmerjen samo navzgor, ne pred skup- nostjo kolektiva, ki ga je vodil. Za- peljala ga je zavest njegovih zaslug med NOB, napačno je razumel izrek: »Kdor dela greši!« V tem je. naša splošna napaka v preteklosti, da smo marsikdaj odpuščali, ali mileje kazno- vali prekrške tistih, ki so imeli zasluge. Veljati mora načelo, za enak greh, ena- ka kazen. Res je, da kdor dela, greši. Vendar to ne pomeni, da je zato pre- . grešek potem nekaznovan. Sotovšek je pa zgrešil že prej, grešil tako, da bi zaslužil tudi že kazen poprej. To ni bil človek, ki greši iz nevednosti, zaradi pomanjkanja znanja. On je delal na- pake vede in hote. Demokratičnost poštenosti in pravi- coljubja mora iti v širino. Vsak človek, ki misli pošteno ni samo upravičen po- kazati na napako, marveč dolžan. Za- družniki v Cretu so se čutili podrejene. Zakaj? Verjetno zaradi tega, ker niso doumeli socialistične demokracije, bo- disi, da jih je kaj zadrževalo pokazati čisto dlan pred svet. Demokracija, ki je z občutkom manj- vrednosti vladala v KZ Marija Gradec pri Laškem, ni demokracija. Videti na- pako člana upravnega odbora, pa ne zahtevati javno ali kakorkoli zadoščenja pravici, češ krivec je komunist, ne more nikoli biti osnova demokratičnosti. Pa ne samo, da je tako stališče škodljivo za delovno skupnost, to omahovanje in »uradno« prikrivanje resnice, ki pa do ljudi prihaja »neuradno« po ovinkih, je voda na mlin sovražnikom, ki z ve- likim veseljem tako reč širijo, češ ni demokracije pri nas. Demokratičnost žali tudi petolizništvo, uslugarstvo, upogibanje glav napram. »uradno« nadrejenim. To prihaja pri nas na dan v različnih oblikah. To so izvlečki, vendar jih je še cela vrsta. Na primer delavec kritizira ker ima morda prav, ali pa stvari ni razu- mel. Pa nekdo s predsodkom višje pa- meti zavre demokratičnost s sila za- pleteno razlago in lopne po njem. Ce nisi zmožen človeku pojasniti, da ti bo iz svojega prepričanja dal prav, potem je bolje, če molčiš!« Človek je že nagnjen k temu, da svo- je mišljenje vsiljuje drugemu. Z ene strani je to prav. Moč ideologije je vtem, če je tako prepričljiva, da si podvrže nasprotnika. Toda to je moč prepričevanja, popolnega dsebnega pre- pričanja in kar je najvažnejše, znanja. Primitivna razlaga več škoduje kot ko- risti. Zato mora ta, ki hoče vzgajati, f^zgojiti najprej sebe. In še eno za tiste, ki najbolj kričijo, <^a ni demokracije: Imam znanca, s katerim pridem na- vzkriž po kakem vprašanju. Vsili mi suoje mišljenje, mojega ne posluša in če ne potrdim, pozeleni kot kuščar. Je *o demokratični človek. Se za demo- krata bivšega kova ni sposoben, kaj šele za socialistično demokracijo. Ta člouefc, k sreči brez moči, bi bil najsi- Jajnejši diktator, če bi se dokopal ^^lasti. ■Wi smo za demokratičnost naše skup- ^e volje, našega skupnega cilja. Le taka demokratičnost koristi delovnim lju- dem, vse drugo je ničevo. Kdor hoče demokratičnosti, mora biti fmipravljen dolžnosti do družbe. Vselej je treba ^eči: Družba in jaz. Kajti drugače bi ^^lo tako kot tisti, ki je stopil pred ogledalo in pokazal na svojo podobo re- koč: »Nič me ne briga kaj se s tabo zgodi.* V libojski keramični tovarni so se pomenili o mriogočem, vendar bi se lahko še več Sindikalni občni zbor je za vsak de- lovni kolektiv praznik, takega razpolo- ženja pa na sobotnem občnem zboru v Libojah ni manjkalo. Dopoldan je bU dela prost dan in nad 95 odstotkov član- stva se je v jutranjih urah zbralo v preurejeni kino dvorani. PORAST ČLANSTVA V LANSKEM LETU — KAJ PRAVI CERENAK MIHA Poročilo o delu sindikalne podružnice je podal tov. Stanič, predsednik uprav- nega odbora podružnice. Kakor je po- vedal, je imela podružnica lep uspeh pri pridobivanju novih članov v član- stvo sindikata. Lansko leto je bilo včla- njenih komaj 75 odstotkov vseh zapo- slenih, letos je pa ta odstotek narasel na 98 odstotkov. zanimiva je in misliti da izjava de- lavca Cerenak Mihe, ki se noče vklju- čiti v sindikalne vrste, češ da bo član ZSj tedaj, ko bo nedelja na petek. To je izrazito stališče nerazgledanega, morda tudi sovražno nastrojenega in zfapeljanega človeka. Ko tako odklanja pomembnost sindikalnega gibanja, bi morda bila šola zanj, če se sindikalna podružnica zanj ne bi zanimala in ga pustila tudi takrat ob strani, ko se v svojem delu bori za dvig standarda, za korekture tarifnega pravilnika, za lepše delovne pogoje. Zdi se, da nekateri naši delavci tega ne razumejo, ker gledajo le na osebne koristi. IZOLIRANOST MED RUDNIKOM IN KERAMIČNO SE IZRAVNAVA Baje se je to stanje svoječasne izoli- ranosti med Keramično tovarno in Rudnikom popravilo, čeprav slika na zboru tega ni pokazala, saj ni bil navzoč nobeden gost tega najbližjega sindikalnega odbora. Popravilo se je v pogledu kulturno-prosvetnega dela, kjei- se že kaže skupno delo, kar je tudi pra- vilno, saj delavska kultura je nedeljiva. SKRB ZA DVIG STROKOVNEGA KADRA IN SPLOŠNO KULTURNO STOPNJO DELAVSTVA V Libojah imajo keramično šolo, ki nudi delavstvu, predvsem pa mladini potrebno znanje za tovrstne poklice. Manj so v kolektivu uspeli s seminarji, ki naj bi delavstvo, predvsem pa člane delavskega sveta seznanili s problemi in reševanju tekočih nalog v delavskem samoupravljanju. Tu je baje bilo pre- malo volje in prizadevanja. Sindikalna podružnica pa je vendar v tem pogledu storila vsaj nekaj koristnega z ekskur- zijami v razne sorodne tovarne šu-om po naši državi. Velik uspeh libojskih delavcev je v tem, da so končno nabavili kino-pro- jektor in uredili dvorano, tako da sedaj v tem kraju film dviga politično, stro- kovno in kulturno obzorje ljudi v tej senčnati dolini. Knjižnica, ki je sedaj v C'kviru »Svobode« razpolaga z velikim številom knjig, vendar se zdaj podruž- nica bori, da bi mogla izposojevalnina biti čim nižja, tako da bi delavci raje in laže posegali po knjigah. SINDIKALNA PODRUŽNICA BI MO- RALA BOLJ POSEGATI V SPLOŠNE PROBLEME TOVARNE, MESTOMA PA JE BILA TUDI NJENA VLOGA PODCENJEVANA Dokaz, da ni bilo delo v pogledu upravljanja tovarne dovolj razvito med članstvom je že to, da seminar ni uspel, čeravno bi mnogo koristil članom DS in UO ter članstvu sploh. Mnogo več bi se lahko posvetili tudi vprašanju ljud- ske samouprave, da bi bilo ljudem po- vsem jasno, da se standard ne zrcali zgolj v plačah, temveč v splošni de- javnosti, komunalnih delih, dvigu splo- šnega standarda itd. Ce bi vsak delavec vedel to, da mu s tem ni dosti poma- gano, če si sezida komfortno hišo, mora pa, čim stopi iz nje hoditi do kolena v blatu po neurejenih cestah, če v hiši ne bo imel elektrike, če bo kino, knjiga, gledališče in drugo tuja stvar, bi bil del uspeha dosežen. Zdi se, da se o tem vse premalo pogovarjajo. Človeku je treba pustiti besedo, čeravno je na- pačna, saj le tako spoznamo, kje raz- gledanost zašepa in kaj je treba po- jasnjevati. Tako bo vsak na neprisiljen, prostovoljen način prišel do pravega gledanja na družbeni razvoj. Saj ni člo- veka, ki bi dobro ne spoznal, če mu prav razložimo seveda, razen onih, ki jim je standard steklenica in torišče duševnega življenja gostilna. Tem pa itak ni pomoči in mimo takih mora tudi demokratičnost z zaprtimi očmi. Podružnica ni bila dovolj upoštevana pri dajanju svojih mišljenj ob odpu- ščanju delovne sile. Zgodilo se je, da so šli mimo podružnice in niso upo- števali, da je to stanovska delavska organizacija, ki ščiti posameznika, med- tem ko gre delavskemu svetu za uspehe v celoti in v splošnem okviru podjetja. Tudi za stanovanjske prilike, za zaščito dela in izboljšanje delovnih pogojev, kakor za brezhibno ureditev tarifnega pravilnika, bo sindikalna podružnica morala najti več časa, dela in priza- devanja, zagotoviti pa si mora avtori- teto. BESEDA NI ŠLA PRAV OD UST — PA VENDAR NEKAJ DOBRIH PREDLOGOV Povoda za razpravo, po besedah tov. Staniča, dalje tajnika podružnice tov. Marcijana, predsednika delavskega sve- ta, predstavnika GO ZS iz Ljubljane tov. Plaza(rja, p;,^edsednika OSS tov. Medveda, je bilo dovolj. Osnova za raz- pravo je bila načeta z vsemi mogočnimi problemi. Vendar beseda kar ni mogla iz ust in če je šla je šla trdo. Vsaka pa je imela v ozadju tehtne probleme na- slonjene bodisi na napake, bodisi na bodoče delo. Tovariška samopomoč bi morala biti obilnejša. Mogli bi po vzgledu sosednjih organizacij uvesti tudi pomoč ponesre- čenim delavcem ali družinam ponesre- čencev. Nihče ne ve, kje ga čaka in če pride, je vsak dinar dobrodošel. Razprava je pokazala tudi to, da bodo morali verjetno še enkrat temeljito pre- gledati že popravljeni tarifni pravilnik. Pokazalo se je namreč, da kljub temu, da so pravilnik obravnavali po oddel- kih, delavci nimajo enotnega mišljenja. Verjetno pa so sem in tja napake. De- lavci M se morali okleniti tudi pravice pritožbe In kakor se mi zdi, da tudi takrat, ko je pravilnik bil v poprav- ljanju, niso vsi sodelovali. No in v tem tiči zajec. Dober član sindikata, ki živi z organizacijo, bi ne bil nič presenečen. • To je doka?;, kako škodljiva je lahko nezainteresiranost, kako zgrešeno je mišljenje Cerenaka, ter kako narobe misli tisti, ki pravi le JAZ, pozabi ali noče pa pristaviti MI. Minulo je dopoldne, ne rečem neko- ristno. O, še prav koristno je bilo. V libojski dolini so se začela dramiti mi- šljenja, kresati besede, toda lahko bi se še bolj. Novoizvoljeni predstavniki sin- dikalne podružnice bodo imeli lažje delo in več uspeha, če bodo to razgibanost razširili in podžgali, da bo zagorela s plamenom. Vsem besedo, vsak naj pove kar želi, toda kdor govori naj bo pri- pravljen tudi na odgovor. Vsak je mor- da zase dovolj pometen, ni pa rečeno, da bi bil pameten tudi za vse druge. Poštena beseda in nič zamere. VSEM OBČINSKIM ODBOROM OF V OKRAJU CELJE-OKOLICA Za zbiranje pomoči poplavljencem v Zapadni Evropi, zlasti v Ho- landiji je bil danes pri Okrajnem odboru OF ustanovljen okrajni odbor za pomoč poplavljencem v Holandiji, ki bo vodil celotno nabiralno akcijo v okraju. Naročamo vsem občinskim odborom OF, da takoj ustanove občin- ske odbore za zbiranje pomoči poplavljencem, ki naj štejejo po potrebi 3 do 7 članov. Zbiranje pomoči organizirajte tako, da bo le-ta enotno vodena. Celje, dne 11. februarja 1953 Okrajni odbor OF ' Celje-okolica VSEM DELOVNIM LJUDEM OKRAJA CELJE-OKOLICA Holandijo je zadela strahovita naravna katastrofa. Razbesrielo morje je predrlo nasipe in poplavilo skoraj desetino obdelane zemlje. Cela naselja so porušena, zginilo je nad 100.000 ha plodne zemlje, ki jo je marljivo holandsko ljudstvo v stoletjih iztrgalo morju. Poleg številnih smrtnih žrtev je ostalo okrog 300.000 prebivalcev, kmetov, delavcev in njihovih svojcev brez vsakih sredstev, ohranili so le golo življenje. Ves kulturni svet je priskočil na pomoč. Naše delovno ljudstvo, ki je samo občutilo strahote vojnega razdejanja in katastrofo suše v zadnjih letih bo pač najbolj razumelo, kako dragocena je pomoč v sili. Vabimo vse prebivalstvo, delovne kolektive, sindikalne podružnice, kme- tijske zadruge, organizacije, društva, ustanove in šole in vsakega za- vednega posameznika, da pokažejo svojo pripravljenost pomagati vsa- kemu ljudstvu v nesreči. Dobrodošel je vsak dinar prostovoljno darovan iz plemenitega nagiba. Občinski odbori za pomoč poplavljencem naj se za vse nasvete obračajo direktno Okrajnemu odboru za pomoč poplavljencem v Celju, Šlandrov trg, telefon 22-89. Vsa nabrana sredstva čimprej odvesti ria tekoči račun 625-T-216 Narodna banka, Celje-okolica. Kdor hitro da, dvakrat da. Okrajni odbor za pomoč poplavljencem na Holandskem. Celje, dne 11. februarja 1953 Tajnik: Peperko Rudi Predsednik: Svetek Andrej PRVI DAN JE OKRAJNI ODBOR ZA POMOC ŽE PREJEL 950.000 DIN Železarna Štore je darovala 500.000 din, Okr. odbor Celje-okolica 200.000 din, Oki^ajna zadružna zveza Celje-okolica 100.000 din, Okrajni odbor OF Celje-oklica 50.000 din. Okrajni sindikalni svet Celje 50.000 din. Okrajni komite ZKS Celje-okolica 20.000 din, Okrajni odbor RKS Celje- okolica 20.000 din, Okr. odbor Ljudske tehnike Celje-okolica 10.000 din. Skupaj 950.000 din. Ostali delovni kolektivi, posnemajte jih! Sindikalna podružnica steklirjei v Rogeški Slatini je bila lani s problemi podjetja na tekočem Kakor izgleda, je bil občni zbor sin- dikalne podružnice v Steklarni Roga- ška Slatina med najboljšimi na pod- ročju OSS Celje. Predsednik sindi- kalne podružnice je imel v svojem po- ročilu kaj povedati, kar pomeni, da je bila podružnica vse leto 1952 zelo de- lavna, da se je njen upravni odbor seznanjal z vsemi problemi, seznanjal članstvo z njimi na sestankih in tako pomagal delavskemu svetu in uprav- nemu odboru podjetja. Prinašamo le najbolj bistvene izvlečke iz referatov in razprave tega občnega zbora. SLEDNJI STEKLAR JE CLAN SINDIKATA Med lanskoletnimi sklepi zasledimo povečanje odstotka članov napram šte- vilu zaposlenih. Letos so na tem pod- ročju popolnoma zmagali, kajti v pod- jetju je ravno »toliko članov ZSJ, koli- kor je zaposlenih. Izvršni odbor je imel 22 rednih in 6 izrednih sej, pododbori pa so prirejali sestanke, med temi je imel samo pod- odbor brusilcev 8 sestankov. Podružnica je v celotnem obsegu organizirala 35 množičnih sestankov. V to številko so vključena tudi predavanja, konference in zborovanja. Pri organizaciji krajših seminarjev so imeli manj uspeha, zato so skušali ideološko in strokovno raven dvigati s predavanji, kakršnih je bilo 12. Delavci so letne dopuste 100 odstotno izkoristili, deloma po sindikalnih do- movih in letoviščih, največ pa doma. SINDIKAT JE BIL PODJETJU TUDI Z GOSPODARSKE PLATI V POMOC V velikem tekmovanju v upravljanju podjetij je imela podružnica velike uspehe, saj je bila na drugem mestu v kemični stroki v Sloveniji. -Veliko pozornost je posvetila ob pre- vzemu kolektiva v delavske roke ravno vprašanju delovne discipline in vzbu- janju čuta soodgovornosti pri vsakem članu kolektiva. Obravnavali so vpra- šanja tatvin in poneverb, kot kriminal proti skupnosti, oziroma proti samim sebi. Ko je podjetje v-sled novega finančne- ga sistema zabredlo v gospodarske te- žave, so organizirali tridnevni kontrolni pregled delovnih mest in sporočili upravnemu odboru ter delavskemu sve- tu svoje opazke in pripombe. Na osnovi tega se je proizvodnja začela vidno boljšati in rasti posebno v zadnjih me- secih lanskega leta. Takrat je isto- časno nastalo vprašanje odvečne delovne sile. Sindikalna podružnica je zastavila ves svoj vpliv, da so bili odpuščeni edinole tisti delavci, ki so kazali ma- lomaren odnos do podjetja in pa oni, ki jim z odpustom ni bila povzročena socialna škoda. Pozneje, ko je ix>djetje spet zlezlo na zeleno vejo, so večinoma vse odpuščene spet sprejeli nazaj na njihova delovna mesta. Zadnje čase se je njihovo delo usme- rilo predvsem na popravke tarifnega pravilnika, ki ni bil čisto neoporečen. Za upokojence — steklarje pa so po- slali dva delegata na upravo socialnega zavarovanja, ki sta na licu mesta ure- dila in pospešila vprašanje pokojnin. Kljub vsem tem uspehom pa so zbo- rovale! bili mišljenja, da niso storili vsega potrebnega, da je bila povezanost med sindikatom in podjetjem še vedno prešibka. POLITIČNA, KULTURNA IN TE- LESNOVZGOJNA DEJAVNOST Predavanja, ki so jih v okviru sin- dikalne podružnice organizirali, so bila vedno povezana s tekočimi problemi in dogodki znotraj, kakor tudi nazven dr- žave. V okviru »Svobode« deluje dramska družina, ki je uprizorila letos dve igri, dalje godba na pihala, ki je nepogreš- ljiva pri vseh kulturnih, političnih in. drugih prireditvah ter orkester, ki se tudi vse bolj uveljavlja. Neuspeh so imeli s pevskim zborom, ki se je kmalu po ustanovitvi razšel. Vse te veje kul- turnega udejstvovanja so sodelovale tudi ob priložnostnih proslavah. Za kul- turno izživljanje razpolaga kolektiv z dvorano, knjižnico in radio-aparatom. V telesni vzgoji sodeluje okoli 85 čla- nov kolektiva. Najbolj so zastopane no- gometna, namizno-teniška, šahovska in strelska sekcija. Vsi so aktivni člani »Partizana«. V teh kratkih izvlečkih, pa ni zajeto vse, kar bi bilo še omembe vredno- Občni zbor je dobro uspel, kar kažejo sklepi, kjer so med drugim notranje organizacijskim delom sklenili tudi to, da bi se vsi komercialisti steklarske stroke v državi sestali in se E>omenili o izdelkih, ki jih izvažajo v inozemstvo, da se bodo povezali s steklarji v Fran- ciji, Angliji in Ameriki in tudi to, da se bodo v bodoče vsakih 6 mesecev se- stali na takem zboru celotnega kolek- tiva in razprvaljali o poročilih podruž- nice, upravnega odbora in delavskega • sveta. CELJANI! Najhujše, kar se kakšnemu narodu lahko zgodi, je vojna, bolezen in pa elementarne nesreče. Te dni se dežele ob Severnem morju borijo z velikimi viharji. Po Holandski in Angliji je voda, veter in mraz one- srečil na tisoče ljudi in dolžnost vsega človeštva je, da tem ljudem pri- skoči na pomoč, zlasti še, ker so to večinoma mali ljudje, brez sredstev, brez vsega, saj jim je Se to, kar so imeli, pobrala nesreča. Tudi nam so ob naših nesrečah suše, pomanjkanju po vojni pri- skočili na pomoč. Zato se obračamo na vse Celjane, na delovne kolektive, ustanove, obrtnike, kmete in vsakega delovnega človeka, naj s svojim prispevkom podpre nesrečne ljudi. Delavci, nameščenci, delovna inteli- genca, kmetje, obrtniki, mladina, pionirji, vsak vaš dinar ne bo samo v pomoč sirotam, pohabljencem, brezdomcem v Holandiji, temveč ple- menita gesta vašega človekoljubja. Prijatelja najbolj spoznamo v nesreči. Storimo, da delovno ljudstvo Holandije spozna našo človekoljubnost, našo socialistično željo, da naj nikakršna nesreča ne terja več žrtev, kolikor jih zahteva prvi trenutek, kajti potem je dolžnost soljudi, da jo preprečijo in da pomagajo. Mestni odbor OF je v četrtek ustanovil odbor za pomoč poplavljen- cem. Nanj se obračajte za vsa pojasnila. Prispevke zbirajte takoj. Ob nesrečah največ pomeni hitra pomoč. — Združimo se v zbiranju pomoči onesrečenemu holandskemu ljudstvu! Mestni odbor OF stran 2 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 14. februarja 1953 Stev. S P^o^ied fia svetu So ljudje, ki pravijo, da je do vroče vojne še strašno daleč. Da pa je v mrzli vojni vseeno, kako presojaš nevarnost in kako jo nevtraliziraš. Vsak hip je treba vedeti, kje je zlo in kakšne na- mene ima. Treba je delati in govoriti dobro in pošteno, ne pa govoriti eno, delati pa drugo. To zadnjo, nepošteno, hinavsko ziinanjo politiko že od nekdaj vodi Italija, pa naj bo že pod cesarjem ali pod demokristjanskim banderom. Morda se je tudi pri nas našel kak za- mudnik ali okorel reakcionar, ki se mu je zdelo imenitno, ker se je Dulles, za- stopnik amerikanskega velekapitala, ustavil v Rimu, da se prepriča in infor- mira o položaju v Evropi. Toda kaj je slišal okoreli milijonar, od Mc Cara- nove komisije potrjeni Eisenhowerjev minister? De Gasperi je intrigiral zo- per Balkan, ki se združuje, čeprav to starim protektorjem onstran Jadrana ni všeč. Da so mejniki za obrambo Evro- pe v Italiji! Da se na Balkan ne splača voziti orožja, da naj to raje ostane v Italiji! K sreči vojna zgodovina notira tudi italijanske poraze! Kajti če bi be- ležila samo zmage, bi Italije v vojni zgodovini moderne Evrope ne bilo. Tudi Dulles, čeprav ima simpatije v Vati- kanu in Quirinalu, se spominja, kako je Italija doživela neizbrisljivo sramot- ne poraze v drugi svetovni vojni prav na Balkanu, ko je hotela svoj »impero« bočno zakoličiti tudi na Balkanu. Ne moreš najti vojaka, ki se ne bi kro- hotal ob misli, kako so moderni grški hopliti podili polentone v Albanijo pred dobrim desetletjem. In tako dalje. Sno- vi tu ne zmanjka. In vendarlp! De Gas- peri je skušal Dullesa prepričati, naj v Trstu ugodi Italiji zato, da bo branila ameriške in evropske interese vzdolž svojih meja v duhu svojih slavnih 2000 letnih izročil. No, če je Dulles res pred- stavnik ameriškega businessa, potem bo vedel ločiti pristno robo od ponarejene. Ge je res prišel pogledat, kako je Evro- pa »pridna«, kako pozabim na stare med.'^eboine spore, na razlike in brez- na, ki ločijo posamezne narode, potem naihrž ne bo odletel z lahko glavo čez veliko lužo. Združuje se samo Balkan. Tisti Bal- kan, čigar razcepljenost je postala že prislovična. Ce bi ta del Evrope ime- novali mlado Evropo, ki naj bi se od stare, zapadne nekaj naučila, bi lahko rekli z našim pevcem — pivcem, da jajce več od pute ve. Kaj besede, kaj stara sovraštva. Hannibal ante portas! Treba je delati, pametno, trezno, smotr- no. Iskati mostov, jih graditi, utrjevati, ne pa kopati in poglabljati prepade med ljudstvi in narodi. Človeška pamet lah- ko ustvarja zgodovino tako, da bo člo- veštvu koristila, lahko pa pripravlja ugodno pot najstrašnejši katastrofi v zgodovini človeštva. Ankara, Atene, Beograd kličejo v svet: Ne zanesite se na notranje težave v SZ, na nujnost mrzle vojne, na novi Blitzkrieg, ki da ga bo vodilo in odločilo amerikansko orožje. Ne zanesite se na tisto, v čemer se je doslej prevaril še vsak, ki ni z odprtimi očmi pogledal resnici v obraz! Pretekli teden je pokazal ponovno, da je samo taka realna politika naše dr- žave edino pravo sredstvo v obrambi miru in svobode. Vprašanje je, če bo rožljanje z orožjem na Daljnem vzhodu kaj več dopHneslo k miru. Evropa de- blokade na Formozi nič kaj ne pozdrav- lja. Tudi če gre samo za demonstracijo, človeku ni simpatična misel, da bi Ku- omintang s Cangkajšekovimi oprodami zagospodaril še kje drugod kakor v svo- ji ogradi na Formozi. To je prav tako, kakor če bi hoteli Evropo ozdraviti z nacističnimi mrtvaki, ki vstajajo od mrtvih v Nemčiji in Avstriji ter iščejo zveze s kolaboracionisti v Franciji, z angleškim fašistom Mosleyem, s Fran- com še celo in — to pa je najvažnejše in najnevarnejše — tudi s SZ. V vsem tem je neka globoka, tragična logika, ki jo izraža slovenski pregovor, da ena- ki ptiči skupaj letijo. In to je memento za vsakogar, ki hoče v zmešnjavi in stiski časa utirati pravo pot. Sptošna kmetijska zadruga v Slovenskih Konjicah bo morala letos izboljšati svoje poslovanje Preteklo nedeljo je bil v Slovenskih Konjicah občni zbor splošne KZ, ki se ga je udeležila dobra polovica članov. Po poročilu predsednika, delno pa tudi po razpravi bi človek sodil, da so se tu zbrali obrtni delavci raznih strok, ki preglej u je jo svoje delo in napake preteklega leta, ne pa, da je to občni zbor kmetijske zadruge, na katerem so kmetje in obravnavajo svoje delo. Za- kaj tako trdim? Večji del poročila, ki ga je podal predsednik upravnega, pa tudi nadzor- nega odbora, se je vrtelo okoli obrtnih podjetij, ki jih je zadruga imela. Vse bi bilo v redu, če bi ta podjetja za- drugi kaj koristila in bi člani od njih imeli posredne ali neposredne koristi (na pr. predelovalni obrati in podobno), oziroma, če bi ta podjetja vsaj delala brez izgube. Toda tu ni bilo tako. Za- radi nerentabilnosti sta bUi med letom ukinjeni čevljarska delavnica (v Ko- njicah pa je še več zasebnih mojstrov, ki pri tem kar dobro izhajajo) in pa kovačnica. Najbolj občutno izgubo je pokazala zadružna menza (katere upravnik je bil predsedjnik UO za- druge), saj je v 4 mesecih obstoja do- segla kar 257.000 din izgube. Postavlja pa se vprašanje, zakaj in kako ostale tri gostilne v Konjicah delajo z do- bičkom? Izgubo pričakujejo tudi pri izdelovalnici cementnih izdelkov, ven- dar pa tu še računi niso zaključeni. Upravni odbor je prav tako predvideval več dobička od mesnice, ki pa ni bil dosežen. Ce k temu dodamo še pekarno, ki tudi ni najboljša, ostane rentabilna samo še trgovina in lesni odsek, da o opekarni, ki je tudi močno pasivna ne govorimo. Čudno pa je pri vsem tem, kako more poslovati v Konjicah 22 lo- kalnih E>odjetij in zaradi »nerentabil- nosti« niso še niti enega ukinili. Nič drugače ni s pospeševalnimi od- seki, čeravno mu poročilo ni posvečalo toliko prostora, kot bi bilo potrebno (izgledalo je, da so to postranske stvari pri tej zadrugi). Splošna ugotovitev je bila, da so le-ti obstojali na papirju, niso pa bili življenjski organ v zadrugi. Po- vedali so sicer, da naj bi letos bolje delali, nihče od odbora pa ni pojasnil, zakaj že lani niso. Ce vzamemo, da sta v okolici Konjic najbolj razširjeni pa- nogi sadjarstvo in vinogradništvo F>oleg živinoreje, pač ni treba posebej po- udarjati, da bi ti odseki spričo potrebne obnove vinogradov in sadonosnikov imeli dela pač dovolj. Podobna je stvar z melioracijo zemljišč, z nabavo ple- menske živine itd. Pri tem bi lahko mnogo pripomoglo kmetijsko zadružno posestvo Golič, ki se je lani priključilo iz prejšnje samostojne KDZ. Mimogrede bodi omenjeno, da so dosegli lani zelo dobre rezultate v proizvodnji, za kar pa gre večja zasluga tistim, ki so tam delali in posestvo vodili, kot pa uprav- nemu odboru. Člani splošne KZ so skra- ja bili proti tej združitvi, ker jim pač tega nihče ni dovolj obrazložil in je bila združitev izvedena z »brzino«. Zanimivo je, kako je upravni odbor »skrbel« zato, da bi vsi vplačali deleže. Od 112 članov, kolikor jih zadruga šte- je, je celotne deleže vplačalo šele 20 članov, vsi ostali pa so še dolžni. Pa tudi tu ni noben član dosedanjega od- bora pojasnil, kaj je odbor zaradi ta- kega stanja pokrenil. Povedali so le to, da ima zadruga le 20 in nič več članov, naloga novega odbora pa bo, da te de- leže čimprej zbere. Tudi pri ostalih na- logah odbor ni pokazal tiste aktivnosti, ki bi jo od njega člani pričakovali, če je že niso zahtevali. Bilo je že govora o nabavi traktorja (večina sosednih za- drug ga že ima), dalje o mlatilnici in drugih strojih, toda nihče ga še ni ku- pil, zato ga zadruga še nima. Vse to se je brez dvoma močno od- ražalo pri finančnem gospodarstvu zadruge. Čistega dobička je dosegla le blizu pol milijona dinarjev, v pogojih kakršne ima in ob dobrem gospodar- skem vodstvu pa bi dobiček znašal naj- manj trikrat toliko, če ne še več. Toda, kje je bila krivda, da je zadru- ga v lanskem letu nazadovala namesto, da bi šla naprej? Eno kar je treba ta- koj povedati je to, da se je tudi v KZ močno odražalo politično delo v Ko- njicah, o katerem je bilo v zadnjih me- secih mnogo napisanega. V zadrugi tu- di še ni v dovolj ni meri prodrla demo- kratičnost, kar nam dokazuje izredni občni zbor lani v juniju. Na tem zboru, kjer je bilo navzočih le malo kmetov, so navzoči potrdili izvolitev kandidatov, ki so bili že vnaprej pripravljeni in o katerih niso razpravljali, če bodo le-ti" sposobni voditi zadrugo. Takrat tudi ni nihče pazil na sestav odbora, zato ni čudno, če sta bila v celem odboru le dva kmeta. Da ti, sicer dobri in E>ošteni ljudje niso imeli loliko razumevanja za delo zadruge, je popolnoma jasno. Prav tako pa je tudi razumljivo, da kmetje v tak odbor niso imeli pravega zaupa- nja. Pripomba zadružnika, da kmetij- ska zadruga ni bila kmetijska ne po vsebini in ne po delu ter da take kme- tijske zadruge, ki kmetom ne pomaga, bolje da ni, je bila v celoti na mestu. Tudi sodelovanja med odborom in član- stvom ni bilo, odbor ni poznal teženj članov, ti pa v njem niso videli svojega organa. Vse to pa. nalaga članom KZ v Konji- cah, da v letošnjem letu primejo bolj krepko za delo, zadružniki ne bodo smeli več dopuščati, da bi zadruga za- radi nedelavnosti posameznikov naza- dovala, novoizvoljenemu odoboru pa bodo morali bolj pomagati kot so mu doslej. L. V. Vprašanje prostorov za vajensko šolo se ne premakne z mrtve točke Dopisnik H. I. nam je v 4. številki »Savinjskega vstnika« sporočil veselo vest, da se je vprsišanje šolskih pro- storov v Celju premaknilo z mrtve točke. Kdo bi ne bil vesel prijetne ve- sti, posebno pa mladina in starši? Res je, da se je Mestni ljudski odbor z naj- večjim u vide van jem zavzel za to vpra- šanje in osvojil predlog za gradnjo nove šole na Polulah in nujne adaptacije vo- jaškega skladišča na Ljubljanski cesti za bodočo Vajensko šolo z lastno zgrad- bo. Medtem, ko že potekajo priprave za osnovno šolo dokaj ugodno, saj lokalni gradbeni odbor na Polulah že zbira da- rila v materialu in v prostovoljnih de- lovnih storitvah ter se že pripravljajo osnove za velikost in obliko nove šole, se vprašanje adaptacije skladišča ne premakne z mrtve točke. Ni dovolj, da sta se vojaška in poli- tično upravna oblast sporazumeli za prevzem objekta v šolske namene, am- pak odločilnega administrativnega ak- ta in izpraznitve poslopja še nismo do- segli. Brez tega zadnjega ukrepa nima dostopa v skladišče niti gradbeni od- bor niti komisija, kaj šele projektant za adaptacijo, še manj pa gradbenik s svojim delovnim kolektivom, da bi pri- čel z delom. Ali niso ravno zimski me- seci primeren čas za notranja gradbena dela, medtem ko bodo podjetja v po- letni gradbeni sezoni čez glavo zaposle- na na odprtih gradiliščih? Učiteljski zbor in gradbeni odbor z upravičenim strahom gledata v bodočnost in se vpra- šujeta, aLi bodo dela adaptacije do je- seni gotova ali ne, ko se še niso niti pričela. Tedni in meseci teko in Vajen- ska šola bo v jeseni zopet na cesti. J. K. Prvi partizanski praznile v Dobrni Občinski odbor ZB v Dobrni je do- ločil 16. februar za partizanski praznik dobrniške občine. Letos so ta praznik praznovali dva dni, in sicer 12. in 13. februarja. Partizanski praznik v dobrniški ob- čini je bn obširen. Sodelovali sta dve patrulji, ki sta obiskali znane i>arti- zanske kraje, grobove padlih borcev, prirejali so spominske svečanosti ob spomenikih padlim in mitinge po vaseh. Tako je prva patrulja na Paškem Koz- jaku obdarila šolske otroke. V Brdcih, ob spomeniku 39 borcev XIV. divizije je bila žalna svečanost, obiskali pa so prehodni mladinski dom v Vrbi in ob- darili partizanske sirote. Druga patru- lja je na svojem pohodu počastila grob padlih na Št. Jungerti in priredila mi- ting v mladinskem domu »Mihe Pintarja«. Ta večer je bila v kinodvo- rani v Dobrni uprizorjena Hudalesova »Zelena vrvica«. Ob tej priliki je imel občinski ljudski odbor svečano sejo, kjer je bil progla- šen 16. februar za partizanski praznik V občini. Drugi dan proslave so v trgu sprejeli patrulje, v kinodvorani i>a je„ bila slavnostna akademija, kjer je so- delovalo kulturno društvo Kajuh. Nekaj dni pred tem je bil občinski občni zbor ZB. Pripravljen je bil dobro in množično obiskan. Stari odbor je bH v večini spet novo izvoljen, kar potr- juje njegovo dobro delo v preteklosti. Poleg postavitve spomenika v Brdcih so se člani ZB letos v velikem številu udeležili vseh partizanskih proslav. Ustanovili so iniciativni odbor za po- stavitev spomenika 35 žrtvam v Dobrni, ki naj bi spominjal domačine, domače in tuje goste na žrtve, ki jih je ta kraj dal za narodno osvoboditev. MARŠAL TITO SE ZAHVALJUJE ZA SPREJETE ČESTITKE Delovni kolektiv »Tehnometal« v Ce- lju je dobil za svoje čestitke prvemu predsedniku republike ob izvolitvi na- slednji odgovor: Delovnemu kolektivu »Tehnometal«, Celje. Sprejmite izraze moje najgloblje za- hvale za čestitke, katere ste mi poslali ob izvolitvi za prvega predsednika FLR Jugoslavije. Želim Vam mnogo uspehov pri bodo- čem delu. Tito (lastnoročni podpis) Naknadno smo izvedeli, da so sprejeli za poslane čestitke odgovore tudi ostali kolektivi in organizacije, med njimi tudi Okrajni odbor OF Celje-okolica in Okr. komite LMS Celje-okolica. POVERJENIKI PREŠERNOVE DRUŽBE! Javljajte svoje točne naslove, da vam bomo mogli poslati potrebne tiskovine in podrobnejša navodila. Ne pozabite navesti koliko rednih in podpornih članov predvidevate, da boste pridobili. Za kritje stroškov je določena provizija 10% od redne članarine ter 5% od podporne članarine in naročnine na Obzornik. Svoje naslove javljajte ne glede na to, da morda z njimi razpolagajo že okrajni ozirorna mestni odbori Prešernove družbe. — Naš naslov: Glavni odbor Prešernove družbe, Ljubljana, Erjavčeva cesta 12. Fran Roš — Stane Terčak: Srni kamokikatia Iomm Odlomek iz filmskegea scenarija: »Štirinajsta.« Skalnate strmine v bregu. Po njih se premika sprevod z ranjenci na nosilih. Borci jih nosijo z največjo težavo. Pred kolonami se -prikaže v mraku Sv. Jošt na Kozjaku. Na majhnem sedlu stoji cerkvica, župnišče, mežnarija in šola. Vse te prazne stavbe so zametane s snegom. Del kolon nadaljuje pot, del pa jih ostane na sedlu. Borci trudno posedajo v sneg, V kmečko hišo pod hribom vstopajo borci s štabom bataljona in njegovim komandantom Ronkom, ki ga spremlja tudi harmonikar Janez. Vsa hiša, hlev in svisli so polni partizanov. Pod ko- zolcem čistijo mitraljezci mitraljeze. Okoli kmetije so razpostavljene straže. V kuhinji sedi ob mizi Janez s har- moniko v naročju. Ob štedilniku stoji dekla Francka. Janez igra poltiho par- tizanske pesmi in komaj slišno poje. Nenadoma preneha in pogleda Francko. Srečata se s pogledi in nasmehneta. Janez: »Na vse trpljenje sem pozabil, ko te takole gledam, Francka. Pa če- prav te danes prvič vidim.« Jo prime za roko. Francka dahne: »Kako ste vsi ubogi, ki se borite za nas.. . Sloveniji.« S temi kratkimi, markantnimi ugotovitvami je povedal prav vse. Z njimi je dal vsem borcem popolno priznanje. Pohod XIV. divizije je zasledoval in tudi uresničil dve glavni na- logi, ki jih je zadal Glavni štab Slovenije in CK KPS. Ti nalogi sta bili: 1. Da bi divizija vsestransko pospešila razvoj že obstoječih parti- zanskih enot na Štajerskem in da bi s svojimi ogromnimi vojaškimi/ izkušnjami zanetila vseljudsko oboroženo vstajo. 2. Da bi s svojim sunkom rušila na Štajerskem prometne poti in obenem razbremenila partizanske enote na jugu, kjer je bila v teku VI. nemška ofenziva. Divizija je štela na začetku pohoda okoli 1100 borcev. Točno šte- vilo preživelih borcev ni znano. Trdijo, da je živih borcev, ki so se udeležili tega pohoda še okoli 80. Dr. KOPAČ IVAN, RAVNATELJ BOLNICE NOVO CELJE — ZDRAVNIK BRACICEVE BRIGADE NA POHODU Spomin na pohod XIV. divizije na Štajersko v noči 6. februarja 1944 smo prekora- čili Sotlo pri Sedlarjevem. V briga- dah je povsod vladalo vzdušje predane borbenosti in samozavest moči ter ne- ukrotljivosti. Ona nepopisna partizan- ska razgibanost, polna zdravega \hu- morja in veselja, je ugodno vplivala na razpoloženje borcev. Nič ni moglo oma- jati našega optimističnega borbenega poleta. Brez moči so bile tiste temne misli in zle slutnje o težkih bodočih preizkušnjah, ki so se za trenutek pri- tihotapile v dušo marsikaterega borca XIV. divizije, kadar je sam stal na stra- ži ali ponoči, preden je zatisnil oči. Pred dobrim mesecem smo bili še v Suhorju. Tu smo se dobro odpočili po težkih jesenskih bojih po Notranjski, Ribniški dolini in po Primorski. Kdo bi si mislil, ko smo se v jeseni tolkli za Rakek, Štampetov most, bredli po Cerk- niškem jezeru in se prebijali skozi nem- ške obroče na Javornik proti Hrušici do Črnega vrha in nazaj mimo Ajdov- ščine in po Mašunu, da bomo čez ne- kaj mesecev nezadržno prodirali od Vi- vodine, po blatnih ravninah in koruz- nih njivah na Hrvatskem, ob Savi in preko nje do Cazme, pod Kalnikom, tja do predmestja Varaždina in po po- bočju Ivanščice do Sotle? Ce ^ sem kdaj prej slišal besedo »ustaš«, me je kar zazeblo od strahu. Ob njihovih grozodejstvih in fanatič- nosti smo mnogo slišali. XIV. divizija pa jim je vcepila precej strahu v nji- hove kosti. Nezadržno je divizija pro- dirala skozi vse njihove zasede. V vseh hrvatskih vaseh so nas ljudje zelo go- stoljubno sprejemali. Se danes se živo spominjam tiste noči, ko smo s čolni preplavili Savo. Na stotine kmetov nas je svečano sprejelo v neki' vasi. Starčki, možje, žene in otroci »o nas navduše- no pozdravljali, nam stiskali roke in nas objemali. Za nas so nabrali jestvin in pijače. Vsak je dobil kos kruha, kre- pak kos slanine ali prekajenega mesa. To se je dogajalo povsod, kamor smo prišli. Hrane ni manjkalo. Koruzni žgan- ei so vsak dan kar plavali v masti. Bi- lo je skoraj vsega preveč, saj se je na- še črevesje že odvadilo takih dobrin. Njihovo gostoljubnost smo plačevali z lepo partizansko pesmijo. V Cazmi se je na mitingu, ki so ga organizirali di- vizijski kulturniki, zbralo na tisoče ljudi. Govori aktivistov, našega divizij- skega komisarja Krta, recitacije Ka- juha, deklamacije mladincev, pesmi divizijskega pevskega zbora pod vod- stvom dirigenta Marolta, solospevi or- jaškega Vrha, šaljive točke 'Bolničarja Svejka, glasba harmonikarja Janeza in drugih muzikantov — vse to je čudovito razgibalo tisočero množico. Parole o »bratstvu in edinstvu« niso bile samo na papirju ali na jeziku, njih je takrat vsakdo začutil globoko v srcu, saj so nas spajala ista domovinska čuvstva, isti gnev do sovražnika in ista želja po svobodi in lepši bodočnosti. Predhodnice in minerci so v noči 6. februarja 1944 neopazno odstranili bodečo žico in nastavljene mine ob Sotli, obraščeni z redkim drevjem in grmičevjem. Več kot kilometer dolga kolona je prekoračila mejo po zasilni brvi preko Sotle. S tem se začenja kr- vava in mučeniška pot XIV. divizije po Štajerski tja do Koroške. Zaman so pretkani hitlerjevski poveljniki zbrali 20.000 dobro oboroženih in izurjenih vo- jakov. Divizija se je noč in dan tolkla z njimi, skoraj mesec dni v snegu in mrazu brez zadostnega počitka in ustrezne hrane, premagujoč silne te- lesne napore. Junaško je prebijala nji- hove obkoljevalne obroče, nepričakova- no napadala sovražne postojanke in po- ložaje, odbijala njihove napade in se stalno zmuznila iz sovražnikovih klešč. Divizija je močno krvavela, toda iz- krvavela ni, čeprav sta marca »Štajer- ski gospodar« in »Marburger Zeitung« širokoustno oznanjala, da je »Štirinaj- sta« uničena. Divizija je s tem častno izvršila svojo nalogo. Kri padlih in ra- njenih herojev pa je postala seme mno- žičnega upora štajerskega ljudstva proti nemški tiraniji. Nepozabna Bračičeva brigada na Bohorju Bilo je 9. februarja, ko je začelo močno snežiti. Vso noč je trajal dolg naporen pohod divizije. Ko se je svitalo se je naša brigada ustavila na pobočju Federmausa. Komandant Gedžo mi je pokazal samotno bajto ob pobočju hri- ba, kaanor naj spravim pod streho 10 ranjencev, da se malo ogrejejo, kaj top- lega zaužijejo in da jih preobvežemo. V revni koči nas je prijazno sprejela poštama suha ženica. Brez gpdrnjanja, s solzami v očeh, je pristavila lonec vo- de na štedilnik in skuhala prežgano juho in koruzne žgance. Toplota v bajti nas je omamila. Ko smo previli rane našim ranjencem, smo kar sede zaspali, naslanjajoč se na mizo. Zunaj je bril mrzel veter, pomešan s snežinkami. »Zdaj se pa le zdramite, jed je na mi- zi!« pravi mamica. V tem trenutku pa je parkrat zamolklo zahreščalo v na- sprotnem hribu in po grapi so začeli odmevati rafali mitraljezov. Zganci in prežganka nam niso bili namenjeni. »Hej, zbudite se! — Svabi! Moramo na- prej! — Na vrh hriba, na položaje! Hitro, če ne bo prepozno!« je vzklik- nil bolničar Drago, naš priljubljeni zo- bar, doma iz Ljubljane. Ranjence smo hitro spravili na mule in konje in že smo se vzpenjali po pobočju hriba proti vrhu. Na mah je izginila utrujenost iz naših nog, glava je postala vroča, zenice široke, ustnice suhe, sam ne vem, kako smo prišli na vrh. Krogle so sikale okoli nas. Eksplozivke so pokale za na- mi in pred nami, kot bi nekdo stresal pasje bombice iz nahrbtnika. Vsi smo srečno prilezli v zaklon na grebenu, le dobri tovariš Drago je ranjen oble- žal na pobočju hriba. Komandant Ge- džo je dvakrat poslal močno patruljo. da bi ga rešila, pa ni šlo, obakrat so se morali vrniti. Skozi točo krogel, ki so jih bruhali sovražni mitraljezi iz na- sprotnega hriba ni bilo mogoče rešiti našega bolničarja. Nemci so ga ranje- nega ujeli. Kakor smo^ zvedeli kasneje je bil kot talec ustreljen v Zrečah. Zgu- bili smo zvestega tovariša in prijatelja ter dobrega bolničarja. Borba se je vse močneje razvijala. Naši so krčevito držali položaje po Bo- horju in s tem ščitili ostalo divizijo, ki se je nahajala okoli vasi Plešivec. Na Federmavsu smo organizirali kirurško previjališče. Bil je lep smrekov gozd, pred njim romantična jasa, pokrita s suhim lesketajočim se snegom. V red- kem smrečju so na nosilih ležali ra- njenci. Ob majhnih ognjih so se ogre- vali kulturniki, »komoraši« in ozeb- Ijenci. Kuharji so pripravljali kosilo. Pravkar sta prišla s položajev koman- dant Tiger in Gedžo s svojim bataljo- nom, da bi nasitil svoje borce in nato zasedel nove položaje. Tu in tam je eksplodirala daleč za nami mina in po ozračju siknila krogla. Redki rafali brzostrelk in pušk so od časa do časa prekinjali tišino, ki je vladala v lepem smrekovem gozdu. Bilo je ob treh popoldne. Kosilo je bilo kuhano, pravkar so ga razdelili ranjencem in borcem. Sedel sem na svojem nahrbtniku, v bližini majhnega ognja in se kratkočasil s tem, da sem delal leseno žlico iz debele veje. Na- enkrat zarohni kakih trideset metrov od mene: »Vorvodrts! Hura! Hura! Feuer!« Toča krogel se je usula na nas. Nemci so planili proti nam, kot bi padli z neba. Vrgel sem se na tla in se stisnil za bližnje drevo. Vsako bezanje v tem trenutku bi bilo usodno, saj sem bil prva in najbližja tarča besno streljajo- čih Svabov. Ranjenci, mule, borci, kul- turniki in kuharji, vse se je usulo kot plaz po smrečju in grmovju. Toda med tem smo že zaslišali glas hrabrih ko- mandantov Gedža in Tigra, ki se v ta- kih trenutkih nista tako hitro zmedla kot mi: »Juriš, nazaj«! Po gozdu so od- mevala rezka povelja in bodrilno kri- čanje »Juriš, juriš,^ juriš!« Gedžo je strgal bližnjemu borcu iz rok mitraljez in kar stoje streljal proti napredujočim Svabom. Po gozdu je pokalo, rohnelo, jaz pa sem ležal, zvit kot polž za dre- vesom med dvema ognjema. Kakih dvajset korakov od mene se je po tre- buhu plazil v belem površniku oblečen nemški »gorski lovec« in spuščal rafale iz svojega mitraljeza kot obseden. Me- ne ni videl. Plazil sem se naprej in iskal novega zaklona. »Ce še čakam, bo še stopil na mene,« sem si v mislih dejal. V tistem trenutku sem skočil kot zajec iz grmovja in stekel sem po go- ščavju proti našim. Okoli mene je nekaj završalo, sam ne vem, kako sem prišel do naših položajev. Malo je manjkalo, pa bi me nekdo od naših ustrelil, ker je mislil, da sem Svaba. Ves zasopel od teka in smrtnega strahu sem padel v majhno kotanjo in tam od onemoglosti obležal. Ko sem prišel k sebi, sem opa- zil za bližnjo debelo bukvijo koman- danta Tigra, ki je stal mirno pred na- šim brigadnim poveljnikom Gedžo. Ti- ger je dostojanstveno s pestjo salutiral svojemu komandantu in glasno rekel: »Razumem.:.!« Dobil je povelje, da mora na čelu svoje čete jurišati. Po ne- kaj minutah se je iz grmovja usula tro- pa raztrganih, zamazanih in razjarjenih borcev, pred njimi je z brzostrelko v roki jurišal Tiger proti nadutim Sva- bom. Vnel se je boj iz neposredne bli- žine, prsi ob prsa. Med Svabi je za- vladala panika in nič ni pomagalo bes- no kričanje in poveljevanje nadporoč- nika von Ritschla, poveljnika napada- jočih Nemcev. Svabi sb začeli panično bežati, naši so jurišali za njimi in jih podili v dolino. Le njihov poveljnik je bil toliko nadut in trmast, da je s pe- ščico svojih fanatičnih vojakov vztra- jal na svojem položaju in spuščal ra- fale na naše borce. Kriki in pokanje se je že precej oddaljilo od nas, le ko- mandant Tiger in Bunc na eni strani ter nemški poveljnik na drugi strani so se v neposredni bližini kakih 20 metrov drug od drugega zagrizeno bojevali. Prvi je padel zadet v čelo naš koman- dant' Tiger. Hip nato je pod maščeval- nimi streli hrabrega njegovega pomoč- nika tov. Bunca omahnil zagrizeni nem- ški poveljnik. Začelo se je mračiti, ko je bila kon- čana bitka. Pokanje je utihnilo, dim in smrad smodnika se je razkadil. Zavla- dala je tišina. V gozdu je ležalo mnogo mrtvih Nemcev. Za debelo bukvijo v snegu je bilo takrat naše kirurško pre- vezovališče. Semkaj so med borbo prihajali ranjenci sami, ali pa so jih prinašali bolničarji. Med sikanjem kro- gel smo jim povijali rane in nudili ostalo zdravniško pomoč. Mračilo se je. Bližal se je tretji večer, ko nismo spali, niti kaj toplega užili. Pozno ponoči je Tigrov bataljon Bračičeve brigade no- sil v dolgi koloni ranjence in svojega mrtvega komandanta po zasneženi gori proti štabu XIV. divizije. Božidar Jakac: Cez Sotlo (jedkanica) iz knjige »Živi zid< vznožje švabskih položajev na drugi strani ceste. Zopet se vsujejo rafali iz švabskih položajev. Onstran ceste v strmino proti nem- škemu mitraljezkemu gnezdu se plazi Milenko s tovariši z odvitimi bombami. Hip nato se vidi, kako mečejo bombe. Divji klici: »Juriš!« Z bombami sekajo na vse strani. V mitraljezkem gnezdu ležita dva mrtva Nemca ob razbitem mitraljezu. Trije Nemci beže, na begu se zadet zgrudi še eden. Partizani so zavzeli gnezdo. Takoj se razvrščajo v daljavo in širino oprezujoč v dolino, iz katere pričakujejo prihod tovarišev. Komandant Mičo in Efenko se zaka- dita s svojimi borci preko ceste za Mi- lenkom. Umikajoči se Nemci dobe z leve in desne ojačenje in zopet pritisnejo. Žep se 2opet zadrgne. Samo štirje bataljoni XIV. divizije so se prebili v Pohorje. Zdaj so ločeni od glavnine divizije, ki se mora umakniti. * Gozd v snegu, skozi vejevje se ble- sti jutranja zarja. Skozi gozd se umika dlavnina divizije nazaj na Kozjak. V sredini kolone se komora in ranjenci počasi premikajo dalje. V jutranjem soncu so ožarjeni vrhovi Planin. Celo utrujenih kolon se vzpenja strmo čistino. Tik pod njenim vrhom ^toji majhna lesena hiša, pred njo je ^Psen plot. Prve patrulje se sučejo že ^koii hiše. Del glavnine, ki je že v dru- ^ Polovici čistine, se izmučen ustavlja. Borci se sesedejo v sneg in ne morejo '^aprej. Mule in konji se ustavljajo. Ko- ■•^andanti prigovarjajo in hrabrijo bor- ''^aj čimprej prekoračijo strmino. V Otoni je tudi harmonikar Janez, s har- oniko na rami. Obstane in se ozre na '^o na nasprotni strani, kjer se vidi ^o^nckin dom, kjer je prejšnji dan di- ^^^m obstala. Posamezni borci se priplazijo do plo- J^. 0a preskakujejo in se stiskajo v za-. ^^2e hiše in gospodarskega poslopja. nse priplazi tudi Janez. Harmo- ^pa se mu otepa na ramah. Po vseh ci^^h^ se počasi bliža plotu. Znoj mu v Pu^^ '^^aplja po obrazu. V rokah drži Oljsko. Stisne se k plotu in globoko z nasprotnega pobočja se vsuje curek mitraljezkih strelov. Za trenutek streljanje preneha. Janez se z veliko težavo dvigne in skuša prekobaliti plot. Ta hip se zopet vsuje toča krogel okoli Janeza in ga zadene, ko ravno visi na plotu. Harmonika na rami mu je pre- luknjana. Iz prsi mu curlja kri, kaplja za kapljo na sneg. Janez visi na plotu. Krogle žvižgajo 'okoli njega. Vidi se nje- gov bledi, trpeči obraz. V smrtnih mu- kah hoče okreniti glavo v smer, od ko- der streljajo Svabi na kolono. Janez s harmoniko na ramah zdrkne mrtev s plota nazaj v sneg. Se se sli- šijo močni rafali. Najvišji vrh Kozjaka Spik je ves v jutranjem zimskem soncu. Njegovi za^ sneženi skladovi žare v jutru. * Skozi sneg se prebija Francka po strmini k leseni hišici, kjer je prejšnji dan padel Janez. Naleti na tri mrtve partizane v snegu. Mimogrede pogleda prvega mrtveca, nato više ležečega dru- gega. Približa se plotu in nenadoma ob- stane brez diha in se zgrabi k srcu. V snegu tik plotu je zagledala Janezovo prestreljeno harmoniko, pod njim mrt- vega partizana. Prihiti in iz snega dvig- ne mrtvo Janezovo glavo. Obraz se ji spači v bolečini, nato omahne z glavo na mrtvečeve prsi. V krčevitem joku izbruhne: »Janez! Ti! Joj!« Ce čas odločno dvigne glavo, po- vzdigne pest, nato boža mrtvo Janezovo glavo. Z nosili iz vej se približata dva kmeta od hišice zgoraj. Nosila položita v sneg in obstaneta pred Francko . Prvi kmet vpraša: »Koga iščeš tu, Francka?« Francka mu odgovori: »Janez je mr- tev!« Drugi kmet: »Poznala si ga? Prsi so mu prestrelili! Je bil iz naših krajev?« Francka: »Slovenec je bil! Junak! Pa- del je za domovino!« Prvi kmet: »Pokopali ga bomo tam na vrhu!« Vsi trije ga naložijo na nosila, po- tem ko so mu sneli harmoniko. Kmeta dvigneta nosila. V tem najde Francka Janezovo titovko in puško v snegu. Pu- ško poljubi in stisne k sebi. Vsi počasi stopajo navkreber. Francka je zadnja s titovko, puško in harmoniko v rokah. Oči upira v mrtvega Janeza. V široko razprtih očeh ji gori velika žalost. KRAJEVNI ODBOR ZVEZE BORCEV II. ČETRTI CELJE-MESTO Vabi članstvo Zveze borcev NOV in ostalo občinstvo mesta Celje na SVEČANO ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE PADLIM AKTIVISTOM NARODNOOSVOBODILNE BORBE Odkritje spominske plošče bo v nedeljo, dne 15. februarja 1953 ob 10 dopoldne v Stanetovi ulici na hiši štev. 15 (po- slopje Narodne banke). Da bi se častno oddolžili spominu padlih aktivistov, va- bimo k čimveč ji udeležbi. Odbor Prenos ranjencev stran 4 .SAVINJSKI VESTNIK«, dne 14. februarja 1953 Stev, r P@ i@ifii)Oi)fl§te(?i?D @lk(?i)fl(ifl Na okrajni konferenci OF v Šoštanju so sklenili, da bodo utrdili in poživeli delo osnovnih frontnih organizacij v mesecu januarju so se na področju okraja Šoštanj vrstili sestanki osnovnih frontnih organizacij, na katerih so fron- tovci izvolili svoje delegate za občinske in okrajno konferenco. Mnogo so raz- pravljali o frontnem delu v preteklem letu. Zelo živo je bilo tudi razpravlja- nje o preimenovanju Ljudske fronte Ju- goslavije v Socialistično zvezo delovnih J j udi. Frontovci so razpravljali tudi o tem, da bo potrebno utrditi organiza- cijo in vključiti vanjo vse poštene lju- di, ki so še izven organizacije. Odločno pa bo treba izločiti iz organizacije one, ki ne spadajo v Socialistično zvezo za- radi nedelovanja ali slabe preteklosti. Na okrajni konferenci OF v Šoštanju, na kateri so delegati izvolili svoje de- legate za zvezni kongres, je bila udelež- ba zelo zadovoljiva. Konference so se udeležili tudi zastopniki okrajnih foru- mov, političnih organizacij in predstav- niki posameznih ustanov. Prav prisrč- no so delegati pozdravili tov. Janka Ru- dolfa, zastopnika Glavnega odbora OF Slovenije. Na konferenci je govoril predsednik OO OF tov. Zen Jakob o pomenu LFJ, o naši ljudski revoluciji in socialistič- ni graditvi, posebej pa o njenem pome- nu in vlogi za poglabljanje socialistič- ne demokracije. Med drugim je dejal: Mi vemo, da slonijo vse dosedanje pri- dobitve na čvrstih temeljih enotnosti narodov Jugoslavije skovane v NOB, zato ima OF in bodoča Socialistična zve- za bogate izkušnje in tradicije, na ka- terih gradimo trdno zgradbo socialistič- ne družbe«. K referatu tov. Zena se je oglasilo več delegatov, ki so razpravljali o delu in bodočih nalogah organizacije. Z velikim zanimanjem so delegati po- slušali tov. Janka Rudolfa, ki je govoril o pomenu preimenovanja LFJ v Soci- alistično zvezo delovnih ljudi. Naglasil je, da s preimenovanjem ne gre za neko formalnost, temveč ima to globok po- litični pomen za nadaljnji razvoj in po- glabljanje socialistične demokracije. Govoril je tudi o potrebi tesnejše po- vezave in dela s sindikalnimi organi- zacijami v podjetjih, ki so se marsikje zaprle v okvir sindikalnega dela v pod- jetju, prav malo pa so člani sindikata pomagali pri političnem delu na terenu. Za zvezni kongres so izvolili tov. Zen Jakoba, sekretarja OKKZJ, tov. Ulrih Marijo, gospodinjo iz Pesjega pri Ve- lenju, tov. Zupan Antona, člana OK ZKJ iz Nazarja ter tov. Pungerčar Stan- ka, sekretarja OO OF Šoštanj. Delovni predsednik tov. Stanko Pun- gerčar je na kraju prečital izid tekmo- vanja na čast osme obletnice osvobo- ditve Zg. Savinjske doline. Prvo mesto je dosegel Obč. odbor OF Šmartno ob Paki, med najboljšimi sta bila še Obč. odbor OF Solčava in VO OF Smihel. P. S. Mladinska občinska konferenca v Rečici Pretekli teden so se sešli v Rečici ob Savinji mladinci s področja celotne občine. Prostor, ki je bil določen za prvo občinsko mladinsko konferenco, je napolnilo 30 delegatov-mladincev in mladink izvoljenih po osnovnih organi- zacijah Ljudske mladine. Poleg dele- gatov so konferenci prisostvovali pred- sednik Občinskega LO tov. Hribernik Jože, sekretar osnovne organizacije ZKS Nadvežnik Franc, predsednik Občinske- ga odbora OF tov. Zunter Ivan, zastop- nik telesnovzgojnega društva »Partizan« tov. Puncer Lojze ter izastopniki neka- terih vaških odborov OF tega področja. Konferenco je vodil sedanji sekre- tar občinskega komiteja LM tov. Glu- šič Jože. V svojem referatu je delega- tom prikazal razvoj mladinske organi- zacije od ustanovitve do danes, nato pa podrobno govoril o uspehih in sla- bosti mladine in mladinskih vodstev občine Rečica ob Savinji. Uspehi in de- lo mladinskih aktivov je bilo v zadnjem času precej plodno, vendar se opaža za- nemarjanje politične in ideološke vzgo- je, zaradi česar je mladina izpostav- ljena raznim negativnim pojavom. Med mladino je opaziti nemoralne pojave — obsoditi je treba predvsem pijanče- vanje. Konferenca je pretresala tudi delo dveh mladinskih aktivov, ki delujeta na teritoriju te občine. Aktiv LM Pri- hove-Sp. Rečice dosega v času tekmo- vanja za V. kongres LMJ dokaj vidne uspehe. Omeniti je potrebno, da je mla- dina tega aktiva napovedala v čast kongresu LMJ tekmovanje vsem mla- dinskim aktivom okraja Šoštanj. Imeli so že 5 študijskih setankov, na katerih študirajo material VI. kongresa ZKJ. V tem času -tekmovanja so sprejeli v or- ganizacijo 8 novih članov. Aktiv šteje sedaj 25 članov, vendar je še 7 mladin- cev in mladink izven organizacije. Pri- pravljajo se tudi na mladinsko akade- mijo, ki bo posvečena V. kongresu LMJ in razpravlja že o svojem mladinskem dnevu. Rečiški aktiv se je pod vodstvom se- kretarja Rozenštajna vidno okrepil (or- ganizacija je bila poprej slaba). Ob državnem prazniku 29. nov. so prire- dili nastope in družabni večer. Delali so na olepšanju trga Rečica ob Savinji, vključili vseh 35 članov LM v telesno- vzgojno društvo »Partizan« ter priteg- nili v organizacijo 12 mladincev. Sedaj se pripravlja na V. kongres LMJ s so- delovanjem pri mladinski akademiji, ki bo 1. marca 1953 v Rečici ob Savinji. Na konferenci so izvolili bodoči obč. komite. Pred zaključkom konference so prečitali še resolucijo Centralnemu ko- miteju LMS in sprejeli sklepe, izmed katerih je najvažnejši ta, da bodo še do kongresa LMJ formirali mladinske ak- tive v Pobrežju, St. Janžu, Varpolju in Poljanah, kjer je še preko 60 nečlanov LM. Nato so se delegati udeležili dru- žabnega večera s plesom, katerega jim je pripravil komite LM. Po minulem veselem razpoloženju so delegati odšli na svoje domove pripravljeni na še plodnejše delo svoje organizacije. G. J. DAVČNA POLITIKA V BOCNI Kmečki glas je že pisal o tem, da imajo v Bočni kmetje velike dohodke. Tudi člani KDZ, ki je ena najboljših, so dobro preskrbljeni, pa vendar še vedno silijo iz zadruge. Neki Bostel ima nad pol milijona letnih dohodkov. Ce torej silijo kmetje iz KDZ, potem so dohodki privatnikov gotovo še večji. Toda zakaj. Po združitvi KLO v ob- činski odbor, se je tamkajšnjim kmetom posrečilo prevaliti svoje davčne obvez- nosti na hribovske vasi in se temeljito razbremeniti. Na primer kmet, ki je lani ob tretji akontaciji, ki je E>odobna letošnji prvi, plačal 28.000 din, letos pa komaj 14.000, torej pol manj. Lepo so si uredili, le vprašanje je kako dolgo bodo nosili breme na plečih oni, katerim so M P.^ožili? -kn- IZ SMARTNEGA OB PAKI OO OF ŠMARTNO OB PAKI PRVI V OKRAJU Na svoji zadnji seji je okrajni odbor OF v Šoštanju razglasil tudi uspeh tekmovanja, ki je bilo izvedeno v poča- stitev obletnice osvoboditve Zg. Sav. doline in VI. kongresa KPJ ter za čim boljšo izvedbo občinskih volitev. Iz po- ročila posnemamo, da je prvo mesto v okraju zasedel obč. odbor OF Šmartno ob Paki, ki je dobil za svoje uspešno delo pismeno pohvalo. Drugo mesto pa je dosegel obč. odbor Solčava. Izmed vaških odborov pa prednjači Smihel nad Mozirjem, ki zadnje čase dosega prav lepe uspehe na kulturno-prosvet- nem polju. GRADNJA MODERNE STROJNE LOPE Odbor Kmetijske zadruge v Smart- nem ob Paki je kupil primerno parcelo, na kateri namerava še letos postaviti strojno lopo in sušilnico za hmelj. Lani je nabavila kmetijska zadruga mnogo kmetijskih strojev in je zato nujno, da bodo prepotrebno strojno lopo postavili. Mnogi, ki se v začetku z nabavo mo- dernih strojev niso strinjali, bodisi iz nevdnosti ali zastarele miselnosti, da- nes uvidevajo, da je odbor na pravi poti. Le kar tako naprej! MNOŽIČNE ORGANIZACIJE DOBE SVOJE PROSTORE Ker nameravajo v kratkem občinski odbor preseliti iz Prosvetnega doma v nove prostore, bodo sedanje prostore, odstopili množičnim organizacijam v uporabo. Tako bo dobil RK dve sobi. Eno za postajo prve pomoči, druga pa bo služila za otroško posvetovalnico. Ostali sobi pa bosta služili množičnim organizacijam za sestanke in seje. Po- sebno pozdravljamo sklep, da dobi svo- je prostore tudi Ljudska knjižnica. Ta- ko bodo sedaj vse organizacije lahko še bolj razvijala svojo dejavnost. AKADEMIJA V SPOMIN PREŠERNU Po dolgem molku je dobilo fizkultiiriio gi- banje v Velenju bolj množičen obseg. Na- pačno bi bilo, ako bi mislili ob molku na ce- lotno fizkulturno gibanje. Delo raznih sekcij: nogometne in rokometne je bilo celo prav uspešno. Pogrešali smo le tisto osrednjo hrb- tenico, ki naj bi povezovala vse sekcije in jih vključila k osnovni vadbi. Več vsestranske vadbe, bolj vsestransko in harmonično je raz- vito telo telovadca. Plodove dela je pokazala svečana telovadna akademija, posvečena spominu našega največ- jega umetnika — Prešerna. Točke so bile primerno izbrane. Vse vrste, razen članske, so pokazale zletne proste vaje, med katere so se mešale talne vaje, preskoki čez kozo, simbolične vaje, bradlja in drog. Kakšno navdušenje, ko je nastopil na drogu bivši zvezni telovadec tovariš Iludovernik Ru- dolf! Nekaj prav dobrega so bili boksarji, ki so v treh kategorijah prikazali boks. Nedavno je bila osnovana tudi boksarska sekcija. Tu in tam so še bile hibe, ki so posledica treme nastopajočih, delno pa tudi posledica nezadostne uvežbanosti. V glavnem je bil na- stop popolnoma posrečen, kar je priznala na- bito polna dvorana. Velenjsko učiteljstvo in ostali vaditelji s požrtvovalnim predsednikom so izpolnili dolžnost, ki jim jo narekuje pro- svetna politik« danes, ki poudarja že rek sta- rih Latincev: Men sana in corpore sano! Izvedba akademije, njena pestrost in tehni- ka, naj bi bila pobuda in vzor vsem telovadnim organizacijam v Šaleški dolini. V. S. OH. TA PREKLICANA ELEKTRIČNA RAZ- SVETLJAVA V PESJEM PRI VELENJU! Veliko se je že pisalo, še več govorilo o muhasti električni in cestni razsvetljavi v Pesjem pri Velenju. Pa zakaj se tudi ne bi, saj je dovolj upravičene kritike, pa tudi godrnja- nja in zabavljanja. V Pesju ima namreč cestna razsvetljava svojo posebne muhe. Z njo pa tudi DES v Velenju, ki se za razsvetljavo zanima šele takrat, kadar je v našem časopisu napi- sana kritika. Takrat je za nekaj dni cesta raz- svetljena, čeprav se luči prižpejo s pozno za- mudo. V mesecu januarju jc bila cesta v Pesju razsvetljena le tri noči. Morda so pri DE.S mnenja, da v zimskih dneh v Pesju ni po- trebna razsvetljava, ker dela razsvetljavo sneg in luna. Sedaj, ko jc poledica, prav gotovo ni prijetno tavati po temni, nerazsvetljeni cesti. Zaradi tega je nujno potrebno, da DES v Ve- lenju poskrbi za nemoteno cestno razsvetljavo v Pesju. Morda bo ta kritika zalegla! F. L. Ob repriBi Zmm)čeve drame „IZWEN DRUŽBE1 Celjsko gledališče je v prvih dneh februarja doživelo pomemben dogodek, saj je krstna predstava domače izvirne drame žal res prevelika redkost. Mnogo je bilo že napisanega, a še več izreče- nega o tem, zakaj smo Slovenci tako revni z dramatiko. Najbolj poniglava je pač tista ugotovitev, da smo rojeni za liriko, za epiko in dramatiko pa ni- mamo snovi: naši Homerji nimajo o čem peti, naše ozko, utesnjeno, zamudniško življenje pa da ni moglo roditi kaj primernega za oder. O tem je svojo trp- ko in neusmiljeno resnico pribil že Levstik. Toda življenje se ne ustavlja, spreminja se in razvija. Doživeli smo velike dogodke, naš način sožitja pa se bistveno spreminja, naše življenje polje in utripa tam, kjer se ob začetkih slo- venskega gledališča nikomur ni sanjalo, da se bo. Zato nima smisla z odprtimi usti čakati, kdaj nam bodo nebesa oro- sila krepko dramatsko pero; Zevsu iz glave tudi ne bo skočilo. Nedvomno pa je za mladega dramatika mnogo, če ima priložnost, da svoje delo vidi na odru. Saj za oder je napisal, kar je napisal. To je v prvi vrsti nagnilo gledališko vodstvo celjskega gledališča, da je spre- jelo dramski prvenec šoštanjskega ro- jaka Janeza Zmavca v svoj repertoar. In prav je storilo, brez ozira na deljena mnenja o uspehu predstave in o umet- niški vrednosti drame. Drama je pač kos življenja, zelo okrajšan in okrnjen; a biti mora prepričljivo podano, tako da skozi odrsko okence kakor v per- spektivi zagledamo globine in daljave človeške duše, globino srca in daljno- sežnost misli. Ena beseda je okrajšava za cel niz misli, v enem dejanju se zgnete na dan značaj, ves, kakršen je. Cim več duševnega mika in vznika dram v nas prebuja, čim bolj nepo- sredno in brez zamud drama našega duha razburka, no, tem večji je njen učinek, tem večja je zanjo gotovost, da ne bo nikdar več odšla raz odrskih desk. To se pravi, bolj kakor pri katerikoli drugi veji umetnosti, je pri dramatiki izredno važno, kako je dramatik po- vedal tisto, kar nam ima povedati. No, tu je možno tudi pri Zmavčevem delu reči, da bi bilo treba to in ono ponare- diti, črtati, prestaviti zato, da bi drama učinkovala, kakor treba: da bi ne imeli od časa do časa občutka, kakor da gre zgolj za razgovor o nekem življenju, marveč da v resnici preživimo to živ- ljenje. Življenje, ki naj bi bilo izginja- nje in odmiranje, kakor pravi avtor sam. Drama je pomenila za vse igralce skoraj preveliko preizkušnjo. Res je, vsaka situacija, vsak prizor je razode- val trden razumevajoč režijski prijem, toda predstava kot celota ni bila dovolj uglašena in ubrana. Komplicirani zna- čaji, pogovora igra, psihologija z vsemi svojimi premisami in konsekvencami, pa še razločni žar sodobnosti in sodob- nih socialnih razmer, vse to je prese- galo moči našega ansambla. Goršičeva je z Zoro pač hotela dati zrelo ženo, ki ji je, kakor vsem (Tavčar), ljubezen v pogubo, toda igralsko močna je bila sa- mo v nekaterih prizorih. Igrala je v glavnem nesproščeno, kakor da ne more iz sebe v vlogo razdvojene žene, ki ne najde drugega izhoda kot likvidacijo življenja. Ni tu mesto za razmišljanje o naravi njene tragičnosti, kajti potem bi morali načeti vprašanje etičnih kom- pleksov, ki jih nosijo osebe druga za drugo. Vsekakor pa je bistvena zahteva pri vsakem dejanju na odru preprič- ljivost — za vsako ceno. Te je bilo — jcljub malce »tiestično« uprizorjenemu samomoru — premalo. Peter Božič je s svojim Zvonkom dal figuro, ki jo lahko šteje med svoje največje igralske uspehe. Kaže, da nam v njem raste spo- soben karakterni igralec. Uspel je raz- meroma s skromnimi igralskimi sred- stvi, a njegov lik je učinkoval pristno, živo. In to je glavno. Manj se je to posrečilo Sirnikovi s Sonjo, vendar je dala tudi ona dovolj solidno izdelano vlogo. Kar sem njenih kreacij videl, mi je bila ta doslej najbolj všeč.^Vreč- kova s Tinico ni imela posebnega dela, dala jo je naravno in prisrčno. Prav- zaprav je v drami odveč. Škofov Rož trpi na akutni anemiji. Dati sočen, živ obraz temu liku, res ni lahko. Pri njem bi sploh lahko govorili o »umetniški« drami (Kiinstlerdrama), ki je bila nekaj časa v Evropi zelo priljubljena, vendar v Rožu ni nič temu podobnega. Bogdan Tratnik sredi te družinske drame niti ni neizogibno potreben, vendar po svoje izpolnuje milje. Novoangažirani Vla- dimir Novak ga je podal bledo in ne- kam preveč prteno. Lahko bi mu dal več življenja in s tem tudi več po- mena. Isto velja tudi za doktor Ko- rena, ki ga je igral Podgoršek. Štefko je dala Nada Božičeva s primerno po- menljivostjo. Predstava je pomenila novost tudi v inscenariji, ki bi jo moral gledališki list malce raztolmačiti, saj predstavlja za celjsko občinstvo nov umetniški iz- raz in stil. Ker je uravnavanje, izraba in urejenost prostora tudi v organski zvezi s tematiko in umetniškim izrazom drame, bi bilo to še posebej umestno. Meni, na priliko, se inscenarija ni zdela utemeljena. Umetnost je konec koncev res ena sama borba za izraz, toda ta nikdar ne bi smel biti sam sebi namen. Publika je premiere sprejela s toplim priznanjem in navdušenjem. Celjsko gledališče se bo vedno z veseljem spo- minjalo te krstne predstave. T. O.. Pisec drame — Janez Zmavc Iz celjskega zaledja IZ POLJA OB SOTLI Tudi v Polju pridno delamo, čeprav se redko oglasimo. Kulturna dejavnost se je zlasti po zadnjem občnem zboru KUD prav posebno razživela. Ljudska knjižnica si je v zadnjem času nabavila precej novih knjig. Dramatska skupina doslej ni mogla z uspehom delovati, ker ni imela lastnega odra. S pomočjo agU- nega predsednika društva, tov. Debelak Ivana pa smo pred kfatkim dobili nov oder, na katerem so prvi z uspehom nastopili pionirji osnovne šole z igro »Vedež«. Dramatska skupina se zdaj pripravlja z igro »Begunka«, ki jo bo uprizorila 15. februarja. Najuspešneje pa napreduje pionirski pevski zbor pod spretnim vodstvom šolske upraviteljice tov. Eme Trobina. Ta zbor, ki je doslej nastopal pri vseh proslavah v Polju, se pridno pripravlja na koncert, ki bo v aprUu. Imamo tudi tečaj izvenar- madne ženske mladine, katerega obi- skuje 19 deklet s 100 odstotno udeležbo. Predavanja vodi šolska upraviteljica. Kmetijska zadruga je organizirala ku- ha^ki tečaj. Razen v kuhanju se bodo dekleta izvežbala tudi v šivanju. Tečaj se je že pričel in bo trajal 8 tednov. Torej vidite, da v Polju ne spimo, ampak zlasti v zadnjem času res pridno delamo. V lepi povezavi deluje med se- boj šola z občinskim ljudskim odborom in^vsemi množičnimi organizacijami, za- to je delo pri nas prijetno pa tudi uspešno. S FRANKOLOVEGA V kovaški delavnici Macuh Jožeta v Pod- gorju pri Frankolovem je 7. februarja nastal požar, ki je povzročil okrog 20.000 din škode. Sumijo, da je ogenj povzročilo nepogašeno oglje na kovaškem ognjišču. NEČLOVEŠKI OCE IN MAČEHA V Železarni v Štorah zaposleni Franc Mlina- ric iz Kuretna, občina Šmarje pri Jelšah, ima iz prvega zakona 12-letnega sina Franca. Deček je že od rojstva slaboumen in fizično sla- bo razvit. Dečka oče in njegova žena. mačeha otrokova, nimata v stanovanja. Otrok stanuje in spi v kleti zraven kokoši. Nima posteljnine, temveč leži na strohneli slami in listju. Klet je mrzla in vrata razbita. Tako stanje otro- ka traja že več let. V kolikor pride otrok v stanovanje, ga oče in mačeha zaradi vsake malenkosti pretepata in spravita nazaj v klet. Proti nečloveškemu očetu in mačehi je po- dana kazenska ovadba in se bosta oba zago- varjala pred sodiščem. OTROK SE JE ZASTRUPIL Z ŽGANJEM Zdolšek Franc in njegova žena Jožefa iz Šmarja pri Jelšah sta v nedeljo zjutraj pila žganje. Steklenico z žganjem sta nato posta- vila pod klop. Odšla sta. mož v hlev k ži- vini, žena pa v cerkev. Priliko je izkoristil petletni sinček Anton, vzel steklenico, si nato- čil žganje v kozarec in ga izpil. Otrok je kmalu pričel kazati znake zastrupljenja. Ro- ditelja sta takoj iskala zdravniško pomoč, ki pa otroka ni mogla rešiti in je na poti od zdravnika proti domn nmrl. Preiskav« je do- gnal«, da gre z« zgolj nesrečen slnčaj. IZ ŠENTJURJA PRI CELJU V zadnji številki našega lista smo na kratko poročali o nesreči s petrolejem, ki se je pri- merila Gaber Elizabeti v Pletovarju. K tej ne- sreči nekaj podrobnosti. Gospodinja Gaber Eli- zabeta je kuhala na štedilniku večerjo. Pri tem je pojemala petrolejka. Hčerka Ivanka je ho- tela doliti petrolej v svetilko. Ko je vlivala petrolej, je mati slučajno odprla štedilnik. V tem trenutku je eksplodirala steklenica s pe- trolejem. Eksplozija je vrgla mater na šte- dilnik, od zračnega pritiska je bila razbita šipa na. kuhinjskih vratih in oknu, hčerki Ivanka in Marija pa sta dobili hude opekline in so obe spravili v bolnišnico v Celje. Sumijo, da je bil petrolej, ki je bil kupljen v neki trgovini v Špitaliču. pomešan s kako lahko vnetljivo snovjo, ki je razširjala pline, ki so se vneli in povzročili opisano nesrečo. IZ GALICIJE PRI CELJU Novak Angela iz Podgore pri Galiciji je t letu 1952 večkrat vlomila v zidanico Ivana Ka- pitlerja v Podgori in mu iz zidanice vzela sku- paj 124 litrov sadjevca. Pri tatvini ji je po- magal Rožič Milan iz Podgore. Pohole Marija v Podgori pa je sprejemala sadjevec, čeprav Je vedela, da je ukraden. Vsi trije so bili obso- jeni pri okrožnem sodišču, in sicer Novak An- gela na 4 mesece, Rožič Milan tudi na 4 me- sece, Pohole Marija pa na 1 mesec zapora. IZ VRANSKEGA V soboto se je na nižji gimnaziji vršila Pre- šernova proslava. Po uspelem govoru o Pre- šernu, ki ga je imel dijak Rutar Jože, so sle- dile deklamacije in petje. Po končani svečanosti so dobili najboljši di- jaki Peršernovo nagrado — knjige, ki jih je daroval občinski ljudski odbor Vransko. • Prejšnji teden se je pričel kmetijski tečaj. Organizirala ga je KZ Vransko in s tem po- kazala, da se ni oddaljila od svojega glavnega smotra pospeševanja kmetijstva. • V zadnjem času so se začele priprave za elektrifikacijo okoliških vasi ter zaselkov. Elektriko bodo dobile: Merinca. Kale, Volog«, Tešova in še ostale hribovske vasi v vr«nskeM delu Dobrovelj. J. K. Prešernova družba je ustanovljena v nedeljo je bila v Ljubljani usta- novljena »Prešernova družba«. Nova knjižna družba bo izdajala in posredo- vala delovnim množicam dobro na:pred- no in ceneno knjigo. Ustanovni občni zbor je sprejel društvena pravila in iz- volil glavni odbor, ki šteje 39 ljudi, naj- vidnejših predstavnikov slovenske kul- turno-prosvetne in znanstvene dejav- nosti. Poleg teh so v smislu pravil tudi predsedniki, oziroma za to pooblaščeni člani okrajnih in mestnih odborov, čla- ni glavnega odbora. Družba bo izdala poleg koledarja vsako leto še štiri knji- ge politične ali poljudno znanstvene in leposlovne vsebine, ena izmed njih pa bo mladinska. Poleg teh rednih izdaj bo družba izdajala še druge knjige in re- vijo »Obzornik«. Za knjige redne izdaje bo razpisan natečaj. Tako smemo z upanjem pričakovati, da bo novousta- novljena družba posredovala sloven- skemu človeku res dobro in poljudno napredno knjigo in tako mašila vrzel v naši knjižni proizvodnji. Na društvenem glavnem odboru je, da izpolni pričakovanja, ki jih vanj stav- Ijajo delovni ljudje kot odjemalci in bralci publikacij. Po drugi strani bo IZ VOJNIKA Dne 6. februarja smo imeli v Vojnikn Pre- šernovo proslavo, ki jo je priredil SKUD Fran- te Prešeren. Program je obsegal 8 točk, pevske, klavirske in recitacijske. Uvodno besedo je imel predsednik društva tov. Doganoc. Vse toč- ke so bile dobro pripravljene, najbolj pa je ugajala zadnja točka, v kateri je recitacijski zbor deklamiral z razlago za Prešernovo živ- ljenje pomembne pesmi. Za to proslavo je bil oder okusno urejen z novimi zavesami. Skrbno pripravljena prireditev je bila na kulturni vi- šini in je le obžalovati, da se je je vojniška publik« udeležila v tako pičlem številu. Pač pa je želeti, da bi bila dvorana v bodoče za podobne prireditve toplejše. glavni odbor tem uspešnejše in lažje izpolnil svojo nalogo, čim bolj zveste pomočnike bo imel v okrajnih in mest- nih odborih ter v množici požrtvovalnih poverjenikov. Iniciativni odbor v Celju ni med zadnjimi s svojim dosedanjim delom, vendar pa je tudi res, da imajo nekateri okrajni odbori že sedaj raz- predeno mrežo poverjenikov. Celje se mora izkazati v pravilnem vrednotenju poslanstva Prešernove družbe s čim večjim številom ustanovnih, podpornih in zlasti še rednih članov. Naši delovni kolektivi in sindikalne organizacije bo- do zelo olajšale delo mestnemu odboru, ako takoj pristopijo k določitvi pover- jenikov, le-ti pa k nabiranju rednih članov. V pojasnilo naj služi, da novousta- novljena Prešernova družba ni morda kako nadaljevanje Prešernove knjižnice, s katero nima nič skupnega. Prešernova knjižnica je ustanova Slovenskega knjižnega zavoda, Prešernova družba pa je povsem nova knjižna družba, ki jo je rodila potreba. NADALJNJI USTANOVNI IN PODPORNI CLANI PREŠERNOVE DRUZBE V prejšnji številki objavljenim usta- novnim in podpornim članom se pri- ključujejo še ti-le v tem tednu prijav- ljeni kolektivi: Ustanovni: Trgovsko podjetje Spece- rija 25.000, Ljudski magazin 25.000, To- varna »Etol« 25.000. Podporni: Koloniale-živila 15.000, K2 Gaberje 5000, Trg. podjetje »Volna« 5000, Sindikalna podružnica MLO 5000, Trgovsko podjetje »Vesna« 5000, Trg' podjetje »Jadran« 5000 in SKUD »Fran- ce Prešeren« 2000 din. stev. 6 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 14. februarja 1953 Stran 5 i KREM4TORIJ v CELJD v zadnjih letih se je pričelo Celje hitro razvijati, razširjati v vseh smereh in se v hitrem tempu zbližuje našemu idealu modernega mesta. Popravljamo ceste, obnavljamo nasade in začeli smo z gradnjo novih stanovanjskih blo- kov, ki rasejo iz tal na vseh koncih. Ulična razsvetljava postaja velikomest- na, tudi trgovine, gostilne in izložbe se urejajo. Vendar manjka še nekaj, da bo Celje postalo res napredno mesto, to je vprašanje pokopališča. O tej stvari je bilo že veliko govora in tudi razburjanja ni manjkalo. Ven- dar ni prišlo do zadovoljive rešitve. Ukinjeno je bilo staro slovensko oko- liško pokopališče in tudi pokopališče bolnice in tako ima sedaj samo eno, tako imenovano bivše nemško pokopa- lišče v Cretu. Tudi to pokopališče bo v kratkem ča- su premajhno. Treba ga bo razširiti, ali pa premestiti drugam, in tako bo poko- pališče požrlo vedno več rodovitne zemlje. Edina rešitev tega vprašanja bi bila zgraditev krematorija. Da tega že nismo poprej dobili je bil v veliki meri kriv tudi verski misticizem, ki ga je ščitila v stari Jugoslaviji vladajoča klika. Marsikdo bo ob tem predlogu ne- verjetno zmajal z glavo, češ Celje je premajhno, saj še druga večja mesta nimajo krematorija, kako bo z mate- rialnimi sredstvi za gradnjo itd. Ven- dar ta problem ni tako težaven, kakor izgleda. Sama zamisel upepelitve ima že mnogo pristašev in simpatizerjev, saj so bili že v predaprilski Jugoslaviji naprednejši ljudje včlanjeni pri »Pla- menu« ali »Ognju«. Ti so plačevali tudi prispevke, da bi se jim izpolnila želja, da bi bni po smrti upepeljeni. V novi Jugoslaviji pa je potrebno, da se za- misel krematorija splošno popularizira in postane množična. Razlogi za to so čisto enostavni in jas- ni: Iz ekonomskega stališča je upepelitev mnogo cenejša kot pokop, ki stane okoli 10 do 20 tisoč din. K temu pride- jo še pristojbine za grob in stroški stal- nega vzdrževanja. Stroške spomenika sploh ne omenjamo. Pristojbina za upe- pelitev pa bi bila minimalna, hkrati pa bi odpadli tudi vsi drugi stroški. Iz zdravstvenega stališča je na vsak na- čin bolj priporočljiva - upepelitev kot pokop. Saj je bilo slovensko pokopali- šče ukinjeno prav zaradi zdravstvenih razlogov, ker je ogrožalo pitno vodo okoliškega naselja. Tudi iz estetskega stališča je upepeli- tev prikladnejša kot pokop. Pri upepelit- vi se človek spremeni v najkrajšem ča- su v prah in pepel, ki ga lahko pone- semo v okusni žari tudi na svoj dom in se nam ni treba ločiti od njega. Je še mnogo razlogov, ki govorijo v prid upe- pelitve, vendar smo navedli samo naj- glavnejše. Iz tehnične strani zamisel ni tako težavna, kakor na prvi pogled izgleda. Imamo lepo preurejeno in razširjeno mrliško vežo na p>okopališču v Cretu in bi bilo potrebno dozidati samo še dvorano za sežiganje. Po mišljenju stro- kovnjakov-inženirjev to ne bi bilo zve- zano s prevelikimi stroški in bi veljal krematorij največ 20 do 25 milijonov. Ta vsota je v razmerjih z drugimi inve- sticijami primerna, da ^i jo mestni pro- račun lahko utrpel in bi si s tem Celje pridobilo sloves mesta s prvim krema- torijem v Jugoslaviji. Ce bi imeli res prvi krematorij bi prišli tudi od dru- god zaradi upepelitve ter bi se s pri- stojbinami kmalu izplačala investicija. Upamo, da se bodo o tej zadevi ogla- sili še drugi s svojimi predlogi. Dopisniki - dovolite besedo.. - Dobro se zavedamo, da gledate na do- godke v našem kraju bolj spoštljivo kot mi v uredništvu. Toda razumeti mo- rate tudi nas, da imamo sirom treh okrajev veliko dogodkov, kjer vsi do- pisniki mislijo enako. Ce bi torej ob- javljali vse članke v takem obsegu, kot nam jih ix>šiljate, bi bilo premalo pro- stora samo za dopise. Ne rečemo, da dogodki, o katerih pišete niso za tisk. So in dobrodošli so nam. Morate pa po- misliti na to, da čita časopis najmanj 20.000 ljudi in da za vse ni potrebno vsako stvar opisovati v podrobnosti. Prisiljeni smo vam krajšati prispevke. Nekateri so spoznali našo željo in nam že pišejo na kratko-informativno. Le- tom objavljamo v celoti vse, kar nam pošljejo. Dolgi dopisi z manj pomemb- ho vsebino pa nam jemljejo tudi obi- lico dela s skrajšavanjem. V današnji številki objavljamo pri- spevke, ki so bili poslani v veliko šir-* šem obsegu, kot so objavljeni. Videli boste, da se da to, kar ste pisali, po- vedati veliko krajše, nič manj razum- ljivo in tehtno. Torej poglejte svoje članke in jih primerjajte z objavlje- nimi. 1991 y gozda v Platinovcn, ki je last splošnega ljudskega premoženja, izvršil golosek na po- vršini 21 arov in s tem povzročil neugotovljcno škodo. Obsojen je bil na 10.000 din. — Ceč Edvard, zaposlen t Cinkarni v Celju, je 18. 12. 1992 ukradel iz balkona goslilne »Ojstrica« y Celju Maruša Angeli rjuho in spalno srajco t vrednosti 5000 din. Istega večera je ukradel Tolimir Avguštini v Celju iz balkona njenega stanovanja dve otroški krili, vredni preko 5000 dinarjev in še istega večera je nameraval v gostilni »Ojstrica« izvršiti še tretjo tatvino, pri tem pa je bil zasačen in aretiran. Obsojen je bil na 12 mesecev zapora. — Marovt Ama- lija, mesarica iz Šraartna v Rožni dolini, je avgusta 1952 na blagajniškem prejemku od 7. 1. 1952 popravila znesek 20.165 na 20.665 din, na blagajniškem prejemku od dne 27. 12. 1951 popravila datum na 2?. 5. 1952 ter na blagaj- niškem prejemku od dne 31. 3. 1952 popravila znesek 14.700 na 34.700 din. Navedene predrii- gačene blagajniške prejemke je predložila Okrajnemu podjetju »Mesopromet« Celje-oko- lica v likvidaciji, kot prave. To je storila z aamenom, da bi ravnatelja »Mesoprometa« Ko- paš Antona zavedla v zmoto, da so blagajniški prejemki pravi in da je dolgovani znesek 55.766 din že plačan in bi se ji tako črtal dolg, ki ga je imela pri podjetju. Obsojena je bila na 8 mtesecev zapora, kazen pa se jiSAVINJSKI VESTNIK«, dne 14. februarja 195S Stev. g Telesna vzgoja in šport NAMIZNI TENIS__ ZG. ŠTAJERSKA : 2SD CELJE 7:5 Pretekli petek je bil v dvorani bivše Zelez- ai^Jarske menze mednarodni namiznoteniški dvoboj med reprezentanco Zg. Štajerske (Av- strija) in moštvom ZSD Celja. Gostje, ki so na- stopili s članom avstrijske državne reprezen- tance Wegrathom ter Walterjem in Rot- schaedlom, ki zavzemata na lestvici najboljših igralcev Zg. Štajerske drugo oziroma tretje ■lesto, so zasluženo premagali domačine z re- aultatom 7:3. Za Celje sta bila enkrat uspešna Coh in Božič, in sicer oba v igri proti Pot- schaedlu. Tretjo točko domačemu moštvu sta ista igralca priborila v igri dvojic, ko sta pre- magala dvojico Walter-Rotschaedl v dveh ni- zih. Čeprav je že ta rezultat uspeh za domače tekmovalce, bi se končni izid dvoboja lahko glasil nekoliko drugače, saj sta imela Coh in dr. Rebeušek že skoraj dobljeni točki v dvo- boju z Walterjem. Tekmovanje, ki je bilo dobro pripravljeno, je obiskalo nad 100 gledalcev. Zal, je bila dvo- rana pretesna, da bi mogla sprejeti še večje število ljubiteljev igre z malo belo žogico. Kegljanje_ NEUSPEH KLADIVARJA v soboto so Celjani pretrpeli nepričakovani poraz proti .Iliriji iz Ljubljane. Odpovedalo je celotno moštvo razen Karadojle in deloma Truglaso. Poraz je ekipo Kladjvarja po četr- tem kolu potisnil na 5. mesto' v prvenstveni lestvici. Rezultati: Ilirija 2125 kegljev — Stanko 594, Aklin-Stanič 505, Dolinar 576, Vidmar 562, Reja 341. Novak 547. Kladivar 2051 kegljev — Truglas 552, Knra- djole 385, Hafner 555, Zorko 526, Lerdina 523, Vanovšek 357. Razlika 74 kegljev in poraz proti doslej enemu najslabših moštev v tem tekmo- vanju ne služi ugledu Kladivarja. Ženske so v nedeljo v prijateljskem sreča- nju premagale ekipo Ilirije s 1855 : 1785 in g 75 keglji razlike slavile pomembno zmago. Gra- dišar Dugmar je bila s 557 podrtimi keglji da- leč najboljša od vseh nastopajočih. SABLJANJE__ PRVENSTVO SLOVENIJE V CELJU Prihodnjo soboto in nedeljo 21. in 22. i. m. se bo v Celju v mali dvorani doma OF vršilo sabljaško prvenstvo Slovenije t florctu in sab- lji za vse kategorije. Prijavljenih je rekordno Gibanje prebivalstva v Celju . • • . od 1. do 8. februarja 1953, V tem času se je rodilo v Celju 22 dečkov in 2« deklic. Poročili so se: Soline Anton, tov. delavec in šivilja Ramšak Terezija, oba iz Celja; lesostrugar Sotlar Ignac ia gospodinja Rušak Dora, oba iz Celja; poštni nameščenec Terče Franc in tov. delavka Si- mončič Marija, oba iz Celja; šofer Ogorevc Ivan iz Celja in poljska delavka Omerzel Sla- va iz Sromelj; traktorist Božič Anton in go- spodinjska pomočnica Malovšek Ana, oba iz Celja; delavec Lazarov Grozdan in kuharica Jezovšek Tereza, oba iz Celja ter oficir MIc- kuž Anton iz Maribora in šivilja Kovač Ber- ■arda iz Stranic. Umrli so: Gospodinja Sribar Marija iz Celja, stara 70 let; otrok Razboršek Frančiška iz Celja, stara 4 mesece ter gospodinja Jakopič Fani iz Laškega, stara 49 let. ... V celjski okolici v času od 1. do 7. februarja 1953 Rojenih je bilo 12 deklic in 9 dečkov. Poročili so se: Ocvirk Jožef, kmečki sin iz Arje vasi in Ko- ren Jožefa, kmečka hči, stanujoča istotam; Sklamba Leopold, nočni čuvaj iz Zalca in Znv- šek Marija, kmečka delavka iz Drešinje vasi; Marot Jožef, poljski delavec iz Sv. Petra, obč. Breze in Plahuta Antonija, delavka, stannjoča v Brezi, občina Breze; Centrih Franc, poljski delavec iz Gaberja in Spec Frančiška, poljska delavka iz Velikih Grahovš, obč. Breze; Sester Franc, mlinar iz Višnje vasi in Blazinšek Ka- tarina, poljska delavka iz Konjskega, občina Šmartno v Rož. dolini; Venedik Franc, polje- delec iz Gubna. ob. Lesično in Dvoršak Kri- stina, poljedelka, stannjoča istotam; Krajiik Karel, poljski delave^-iz Brezna, obč. Laško in Ojsteršek Ivana, poljska delavka iz Rifengozda, obč. ista; Jurkošek Franc, poljski delavec iz Padeža, obč. Laško in Slapšek Ljudmila, polj- ska delavka iz Kanjnc, obč. ista; Mastnak Ka- rel, krojaški mojster iz Liboj in Aškerc Mari- ja, administratorka iz Gaberna, občina Laško; Potočnik Franc, kamnosek iz Trlična, obč. Ro- gatec in Fišer Marija, poljedelka iz Dežna, OLO Ptuj, Škorjanc Filip, trgovski poslovodja iz Rogatca in Maček Frančiška, trg. pomočnica, stanujoča istotam; Tepeš Milan, trg. poslovodja iz Tepeža, obč. Rogatec in Pažon Marija, po- ljedelka iz Dobovca, občina ista; Zalokar Adolf, industrijski nadzornik iz Griž in Gostinčar Friderika, kmečka hči, stanujoča istotam; Šte- fančič Jožef, delavec iz Pernovega, obč. Žalec in Kolšek Gabrijela, gospodinja, stanujoča isto- tam; Kralj Martin, posestnik iz Sv. Mohorja, obč. Rog. Slatina in Gaberšek Ana, poljedelka iz Grlica, obč. Pristava; Arbajter Jožef, posest- nik iz Zg. Tinska, obč. Zusem in Zolgar An- gela, poljedelka iz Sodne vasi, občina Pristava; Forštner Jakob, kmet iz Studenc, obč. Žalec in Vodončnik Frančiška, kmečka hči iz Št. An- draža; Potočnik Drago, rudar iz Migojnice, obč. Griže in Bevc Antonija, tov. delavka iz Zalcž, obč. Polzela; Riga Franc, delavec iz šmartna ob Paki in Kos Miroslava, delavka iz Strmca; Zidar Ljudevit, delavec iz Grletince, obč. Ro- gatec in Colnarič Regina, delavka iz Stojncga, občina Rogatec; Rehar Viljem, zidar iz Št. Jun- gerta in Videnšek Ljudmila, gospod, iz Vel. Pirešice; Vouk Franc, mizarski pomočnik it Šmarja pri Jelšah in Piki Gabrijela, krojačica iz Gotovelj. Umrli so: Derča Marija, posestnica iz Gotovelj, stara 72 let; Koražija Jakob, poljedelec iz Rogatca, star 40 let, Merle Helena, gospodinja iz Ro- gatca, stara 66 let; Požin Helena, gospodinja iz Sela, občina Laško, stara 60 let; Rnzgoršek Ma- rija, otrok iz Popelna, obč. Šmartno v R, dol.; Breznik Martin, kmet v Gorici, obč. Šmartno v R. dol., star 86 let; Lovrenčak Katarina, otrok iz Rjavice, obč. Rog. Slatina; Kobula Amalija, posestnica iz Podplata, obč. Rog. Slatina; No- vak Franc, preužitkar iz Plata, obč. Rog. Sla- tina, star 77 let. itevilo tekmovalcev — 40, kar je najvišja štt Tilka T dosedanjih tekmovanjih. Sabljaška tek niovanja so v Celju že prava redkost. Veliko število nastopajočih in dobra kvaliteta hotilu-r bodo pripomogli lepi prireditvi, na katero že »edaj opozarjamo vse Celjane. V soboto dne 21. t.m. se bo tekmovanje prčelo ob 14. uri, T nedeljo 22. t. m. pa od 8. ure. naprej. TELOVADNA AKADEMIJA V VELENJU Društvo Partizan v Velenju je preteklo so- boto izvedlo v zadružnem domu v Velenju kva- litetno telovadno akademijo. V dveh urah so T nabito polni dvorani gledalcem pokazali re- zultate svojega večmesečnega dela. Uspelim se- stavam raznih prostih vaj je sledila vadba na različnem orodju, kjer je članstvo pokazalo solidno znanje. Uspela akademija je v pro- pagandnem pogledu dosegla svoj namen, ker je vsem gledalcem nazorno pokazala pravilno metodo in sistem dela v partizanskem društvu. ŠAH SINDIKALNO MOSTVENO TEKMOVANJE Moštvo Emajlirane I je preklicalo svoj iz-- stop in bo tekmo iz tretjega kola proti Emaj- lirani 111 odigralo naknadno. Rezultati IV. ko- la: Železnica — OLO Celje-okolica 5:1, Ti- skarna — Emajlirana III 4 in pol : 1 in pol. Cinkarna I — Emajlirana I 5:1, Emajlirana III — Cinkarna 11 5:1. Stanje po IV. kolu: Cin- karna I 16 točk, Železnic« 15 in pol, OLO Ce- lje-okolica 12, Emajlirana III 10 in pol (6), Be- ton 10 in pol (1), Emajlirana II 8 in pol, Cin- karna II 7 in pol. Tiskarna 6 in pol in Emaj- lirana 1 2 (6) točk. PRVENSTVO CELJA Okrožni šahovski odbor Celje je razpisal turnir za prvenstvo Celja. Turnir bo imel 10 udeležencev in bo pričel 23. t. m. Igralni dnevi bodo vsak ponedeljek, torek in petek, ob če- trtkih pa se bodo igrale prekinjene pa.-iije. Turnir bo v Šahovskem dimu ob določenih dnevih od 19. do 25. ure zvečer. Razpisane so tri knjižne nagrade. Ljubitelji šahovske ifie vabljenil SINDIKALNA ŠAHOVSKA SEKCIJA »CINKARNA« V januarju je agilna šahovska sekcija Cia- karne imela ustanovni občn zbor, na kate- rem je sprejela odnosno odobrila sekcijska pravila. Novo ime sekcije jc: Sindikalna ša- hovska sekcija >Cinkarna<. Sekcija je pod okriljem Sindikalne podružnice in ima vse po- goje, da bo izvršila obširen delovni načrt, ki gu je" sprejela na občnem zboru in s katerim bo pripomogla celjskemu šahu k novemu po- letu. Za načelnika je bil izvoljen tov. Kmelec Ferdinand, za tehničnega vodjo pa znani ša- hovski organizator tov. Snajder Jože. IZ KOZJEGA Pred kratkim je imelo, tukajšnje gasilsko društvo svoj letni občni zbor ob navzočnosti delegatov okrajno gasilske zveze Celje-okolica. Občni zbor je nadvse dobro uspel in pokazal, da to društvo marljivo deluje pod vodstvom agilncga in požrtvovalnega predsednika dr. Sok Antona. Po izjavah delegatov okrajne gasilske zveze je med najboljšimi v okraju Celje-okoli- ca. Predsednika je društvo predlagalo za odli- kovanje, kar si tudi zasluži. * Manj nspel pa je bil nedavno lov na divje prašiče, ki ga je pnredila Lovska družina Ko- zje. Povabilu se je odzvalo okrog 100 lovcevč ki pa so se zaradi slabe organizacije vračali iz lova brez vsakega plena. Enako ponesrečena je bila tudi veselica v novo urejeni kinodvo- rani, ki je s tem utrpela precej škode. Po- stavljanje miz in klopi po stopnišču je bilo kaj zgrešeno, postavljanje kuhinje, točilnice in srečolova vse vprek tik stranišča pa skrajno neokusno. Ce še pridenemo visoke cene pecivu, ki je bilo podarjeno ter vse ostale nerodnosti, ki so se dogajale, se pač ne da nič pohval- nega povedati. OBJAVE IN OGLASI RAZGLAS Mestni ljudski odbor bo z ozirom na odlok Zveznega izvršnega sveta z dne 20. januarja 1953, Ur. list FLRJ št. 4-53, revidiral in po- pravljal volilni imenik za območje Celje-mesto. V zvezi s tem se bo vršila poprava volilnega imenika na Mestnem ljudskem odboru od 1. fe- bruarja do 15, marca 1953. Pozivamo državljane, ki stanujejo na ob- močju Celje-mesto, zlasti one, ki še do sedaj niso bili vpisani v volilni imenik, kakor fudi one, ki bivajo že več kot 6 mesecev na pod- ročju Celje-mesto, pa želijo biti vpisani v tu- kajšnji volilni imenik in pa osebe, ki so v pre- tekli dobi dopolnile 18. leto starosti ali bodo dopolnile 18. leto starosti do vštetega 15. maja 1955, naj poskrbe, da bodo vpisane do gornjega roka v volilni imenik pri Mestnem ljudskem odboru. Zahtevek za vpis ali popravek volilnega ime- nika lahko poda vsak državljan kakor tndi vsaka politična in družbena organizacija ustno ali pismeno Mestnemu ljudskemu odboru. Ustni zahtevek se lahko poda do 15. marca 1953 vsak torek in petek na Mestnem ljudskem odboru, soba št. 20, I. nadstropje, Gregorči- čeva ulica. Iz tajništva MLO Celje RAZPIS Mestni odbor Rdečega križa Celje razpisuje mesto honorarnega tehničnega tajnika. V lastnoročno napisani prošnji, ki naj bi bila oddana do 25. februarja 1953 na Mestnem od- boru RK, naj vsak interesent navede svojo šolsko in eventualno strokovno izobrazbo, do- sedanja leta službe in katera mu je bila po- slednja zaposlitev in kje, MO RK Celje-mesto DRUŠTVO EKONOMISTOV V CELJU priredi v petek, dne 13, februarja ob 7, uri zvečer v prostorih Ekonomske srednje šole v Celju, Vodnikova 10 debutni večer o zaključ- nem računu industrijskih in trgovskih podjetij za leto 1952. Vabljenil Odbor. AVTOBUSNI PROMET CELJE obvešča, da bo obratovala avtobusna proga Celje—Loka pri Zusmu—Podčetrtek od 18. fe- bruarja t. 1. dalje po spremenjenem vozaem redu tako, da bo avtobus odhajal iz Celja ob 16.00 uri, iz Podčetrtka pa ob 3.45 uri zjutraj. NAJDENO Dne 26. 1. 1953 je bil najden v popoldanskih urah na Dečkovi cesti v Celju zimski moški plašč temnosive barve. Lastnik plašča naj se oglasi na Oddelku za notranje zadeve Celje- mesto, soba štev. 70. Iz pisarne ONZ Celje-mesto V SOBOTO ZVEČER (14. 2. 1953) VSI N.4 ZELENI TRAVNIK Celjski nogomet na odru bo izvajal baletni mojster Maks Kiirbos na veselem večeru v pre- novljeni dvorani na.Zelenem travniku v soboto zvečer. Po programu ples. Na lepi, modri Donavi — kdo ne pozna tega Straussovega valčka? — boste občudovali v iz- vedbi baletnega para Kiirbosa v soboto zvečer ob 20. uri na Zelenem travniku. Po programu ga boste tudi Vi zaplesali! Prodona nevesta. Planinska roža, Gregorčeva melodija srca — vse to in še več je na spo- redu v soboto zvečer ob 8. v parketirani dvo- rani na Zelenem travniku. In po programu ples do zore ... - SJHalnonaasalogi: POLIVINIL DEŽNI PLAŠČI za moške, ženske in otroke t raznih bar- vah in velikostih. — Kvaliteta prvovrstna. POLIVINIL PLATNO (kakor voščeno platno) t raznih barvah ia vzorcih, ZAVESE vseh vzorčkov. POLIVINIL MEHKE CEVI za vino in vodo vseh debelini »Bužir« cevi v raznih debelinah in »Juvidor« cevi, prav tako v vseh debelinah; in palice! Polivinil pasovi v raznih barvah in širinah za tapetniške okraske in podobno. Na zalo^ tudi razna galanterija! Polivinil predpasniki za ženske in otroke! Polivinil ženske torbice, aktovke in kovčki! ' Polivinil igrače! Polivinil preproge t raznih bahrah in debelostih. Juvidor obložne plošče v raznih debelinah in barvah za gostinske obrate, pisarne in gospodinjstva. VABIMO VAS. DA SI OGLEDATE NAJSODOBNEJE OPREMLJENO TRGOVINO ¥ CELJU NOVO ODPRTA TRGOVINA V SREDIŠČU MESTA V STAMETOVI ULICI 2 Vam nudi vsakovrstne izdelke, izdelafne po najnovejših znanstvenih metodah, prvovrstne kvalitete in lepih vzorcev. Cene izredno ugodne ter dostopne vsakomur. Izdelke lahko upo- rabljate povsod, bodisi v industriji, obrti, kakor tudi doma pri gospo- dinjstvu. VSEM POTROŠNIKOM PLINA! Vsled nenadne okvare peči za proiz- vodnjo plina smo prisiljeni do nadalj- njega dnevno večkrat zmanjšati pritisk plina. Okvara bo popravljena verjetno tekom 10 dni, nakar bomo plin zopet normalno oddajali. Plinarna-Vfidovod Celje 10 mizarjev sprejmemxi takoj. Javiti se osebno pri upravniku Okrajnega mi- zarstva Šempeter v Savinjski dolini. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sreda, dne 18. februarja 1953 ob 10.30: Janee Zmavc: Izven družbe. Predstava za sredn^ šole. PRODAM parcelo 600 kv. metrov. Vprašati Franc Knez, Celje, Breg 32. PRODAM poceni dobro ohranjeno kuhinjsko opremo. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM dvosobno stanovanje za d>ro- ali polsobno s kopalnico. Selitev plačam. Na- slov v upravi lista. ISCEM žensko v Laškem z znanjem kuhanja in za ostala gospodinjska dela. Dnevna za- Eoslitev 2 do 3 ure. Javiti se v Pivovarni aško. IŠCEM takoj opremljeno sobo v Celju. Po- nudbe na naslov: Dr. Umnik Ivo, Celje, Ljubljanska 16. IŠCEM mesto nočnega čuvaja ali vratarja. Na- slov v upravi lista. IZGUBIL sem Omega uro z monogramom OA na zadnji strani. Poštenega najditelja pro- sim, da mi jo vrne proti nagradi. Naslov v uredništvu Savinjskega vestnika. ZDRAVNIŠKA NEDELJSKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 15. 2. 1955: tov. dr. Bitenc Maksim, Can- karjeva ulica 11. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. Kinr O__ KINO UNION CELJE Od 17. do 25. 2. 1955: »Knjiga o džungli«, angle- ški film Od 24. 2. do 2. 5. 1955: »V Monte Carlo«, fran- coski film Predstave dnevno ob 18. in -20. uri, ob nede- ljah ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM CELJE Od 17. do 25. 2. 1955: »Begunec«, angleški filnt Od 24. do 26. 2. 1955: »Dama v hermelinu«, ame- riški barvni film Predstave dnevno ob 18.15 in 20.15 uri, ob ne- deljah ob 16.15, 18,15 in 20.15 uri. KINO ŽALEC Od 18. do 19. 2. 1955: »Kobilice«, ameriški film Od 21. do 22. 2. 1955: »Štirje v džipu«, švicarski film Od 25. do 26. 2. 1955: »Čudež v Milanu«, itali- janski film