DRŽAVNO iuZL .. , . .u.lJAMl p „ , t n i n » J»JL* ' * " " * ' ° * !!f -t^fe NI DNE 4 MARCA (931 L IS T O 44 Ceno Uiii zu celo leto. Za inozemstvo hO Din Posamezna številka 1 Din. V inseramein delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor <0 Din. Izhaja »snko sredo Spisi in dopisi naj ne pošiliaio Uredništvu >1 »onioljuba«. naročnina reklamacije in inserati Ur»r«vni«lvti »Domoljuba« * LjuhljanL Zgodovinski pastirski list »Katoliški list«, uradno glasilo zagrebške nadškofije, objavlja s podpisom zagrebškega nadškofa dr. A. Pauerja sledečo dalekosežno okrožnico jugoslovanskih škofov: Naš Odreienik Gospod Jezus Kri-»tus je večkrat prerokoval svojim učencem težke boje in preganjanja, ki jih čakajo na svetu. S tem je odkril vso bodočnost svojega kraljestva. Zakaj nasprote med Kristusovim kra^estvom, t. j. Kristusovo Cerkvijo, in svetom je tako veliko, kakor je velik prepad med Kn<: usovim duhom, Njegovimi načeli in načeli tega sveta: zato se tudi ne nehajo izpolnjevati Od-rešenikove besede: »Ako vas svet sovraži, redite, da je mene sovražil prej ko vas. Če io mene preganjali, bodo preganjali tudi vas.« In zares! Od začetka skozi vsa stoletja je imela Cerkev v izvrševanju bož-,ega poslanstva neprestanpaboje s svetom. Sedaj tukaj, sedaj tam se stavijo v širokem «vefu njenemu delovanju sedaj večje sedaj manjše ovire; celo S krvavim preganjanjem se je hotelo in se hoče popolnoma uničiti njeno delovanje. Sami smo bili v naš h dneh priče krvavih preganjanj, ki so d v-jala proti duhovnikom in vernikom v Me-h ki, in še danes slišimo o uprav satanskih delih, ki jih počenja ruski bojevitem proti Cerkvi, proti veri in proti Bogu samemu. Tudi po drugih deželah se moti in jemlje Cerkvi svoboda v izvrševanju njenega božjega poslanstva — četudi ne tako krvavo. Tako mora sedaj katoliška Cerkev v Litvi prestajati veliko preizkušnjo. Podobno krati na Grškem državna oblast katoliškim vernikom poslušati evangelij v materinskem jeziku in brani duhovnikom vršiti cerkvene obrede kakor jih predpisuje Cerkev. In nič boljše usode niso de-. naši bratje po krvi in jeziku. Hrvatje m Slovenci, ki so po mednarodn h dogovorih ostali pod Italijo. Duhovn ki in učitelji slovanske narodnosti so skoro vsi iz- rkv' i 'e pa Se o®18'0' ne smejo rabiti slovenskega in hrvatskega jezika v soli m cerkvi. Nikogar torei ni, ki bi otrobom razlagal verski nauk, Kristusov nauk l Materinskem jeziku, ki ga edino razšlo. V mnogih krajih je vernikom prepovedano javno moliti v hrvatskem ali slovanskem jeziku, duhovnike pa, ki si drz- nejo pridigovati v narodnem jeziku, pozi« vajo na odgovor. ! Zares težka je njihova usoda, in njihova bolečina odmeva v naših srcih, ker nam niso bratje samo po veri, ampak tudi po krvi in jeziku. In to bolečino toliko težje občutimo, ker kot katoličani vemo, da je to ve'ik greh proti naravnim in božjim zakonom. Ker je ukazal Kristus Gospod učencem, naj »uč'jo vse narode«, naj »oznanjajo evangelij vsemu stvarstvu« in sveti Pavel uči: »Vsi ste po veri božji otroci v Kristusu Jezusu. Ni več Juda, (tudi ne Grka; ni več sužnja, tudi ne prostega; ni več moškega in ženske; kajti vsi vi ste eno , v Kristusu Jezusu«, je jasno, kako težko grešijo oni, ki s silo ovirajo, da ne pride Odrešenikov nauk v srca in duš« odraslih in nedolžnih (otrok v njihovem jeziku, ki jim je edifii razumljiv. j Popolnoma razumljivo je, da zaradi nasilja, ki ga morajo trpet« naši narodni bratje, občutijo veliko bolečino tudi v Italiji sami vsi oni, ki v resnici ljubijo Cerkev, njeno svobodo in rast in ki jim je več za rešenje duš, kakor za poganska načela prenapetega narodnjaštva. Tako je sveti Oče že ponovno stopil v bran za naše preganjane brate in, ko'ikor je bilo v njegovi moči, je v lateranskem cogovoru zavaroval hrvatski in slovenski jezik pri poučevanju mladine v verouku in pri javnem verskem pouku v cerkvah. Podobno so tudi nekateri škofje odločno nastopili pri državni oblasti kot branitelji teptanih pravic naših narodnih bratov. Toda oblasti, zaslepljene od poganskega nacionalizma, nočejo uvideti in popraviti grobih žalitev naravnega in božjega zakona. Jasno je, da je v teh razmerah vera naših bratov v težki preizkušnji in oni sami so v nevarnosti, da v versko-nravnem oziru popolnoma propadejo. Predragi verniki! Previdnost božja vodi svet in nič se ne zgodi na svetu brez sklepa ali vsaj brez dopustitve svete božje volje. Toda Gospod je hotel, da tudi mi vplivamo na razvoj dogodkov na svetu, in to z molitvijo. Evangelij nam na več krajih pripoveduje, kako je sam Odre?emk molil v templju, po hišah in na gorah, kako je cele noči prečul v molitvi. Io večkrat • opominjal svoje vernike, naj molijo, naj nikdar ne nehajo moliti. Obljubil je <%!<* da nam bo nebeški Oče dal vse, kar ga bomo prosili v Njegovem imenu. Se več. Odrešeaik je rekel: »Kjer sta dva ali M trije zbrani v mojem imenu, tam sem jas sredi med njimi«, kadar se torej v skupni, >n še boljše, v javni molitvi zatekamo k Bogu, tedaj se pridružuje naši molitvi sam Odrešentk. S kolikim zaupanjem se torej lahko obračamo v svojih javnih molitvah k Bogu za vse one. ki so preganjani in preizkušeni in za svobodo sv. Cerkve v izvrševanju njenega božjega poslanstva. V tem zaupanju nas potrjujejo besede našega Gospoda Jezusa Kristusa, s katerim je končal pri zadnji večerji svoj nagovor na učence: »Na svetu boste imeli stisko, ali zaupajte, jaz sem svet premagal.« Zato odločam v sporazumu s prc& )tt* gosloranskioi katoliškim Epfekopatom* da zaščitnika rr. Cerkve, ali kjer se ta praznik ne praznuje slovesno, v nedeljo po tem prazniku, opravijo v vseh katoliških cerkvah v vsej državi javne molitve za versko svobodo naših narodnih bratov. V I« namen naj m po sv. mali ali pri ▼•Samicah izpostavi sv. ReSnje Telo in izntoHjo litaniie sv. Jožefa in pripadajoče molitve. Duhovniki naj to mojo okrožnico raz-lože vernikom in naj f9b povabijo, aaj v ta namen ne molijo aaifno ta dan, ampak vedno. V Zagrebu, dne 30. januarja 1931. Anton, 1. r., nadškof, predsednik škofovskih konfereoa Mohorjeve knjige za 1.1931 Vsi naročniki »Domoljuba« ste dobili olas in vabilo, da se vpišete v Družbo sv. Mohorja. Tam je bilo povedano, da dobite šest knjig za 20 Din — pa je bilo tudi navedeno, kakSne knjige. Pa tam je bil samo opis. Jaz, ki to pišem, sem bil pa v Mohorjevi tiskarni v Celju in sem jih že videl. Čujtel Baraga je prekrasna knjiga. 240 strani debelal 100 slik ima: iz domovine, iz Amerike, od Indijancev, krajev itd. Brez te knjige, ki nam opisuje največjega Slovenca-misijonarja pač ne sm« biti nobena hišal Drugo knjigo sem videli Kuharico. Ta pa bo za nas. Od ričata preko žgancav, prežganke, kruha, krofov 1» uči vse do fine pečenke, do tega, kako si prav in dobro nasoliš gnjat in dobiš dobro prekajeno gnjat itd. To je kuharica za naše mize in ne za bogate in gosposke. Razen teh dveh tako važnih in potrebnih knjig dobiš še 4 druge — in vse skupa) samo za 20 Din. Marca poteče rok za vplačevanje naročnine. Pohitite vsak k svojemu poverjeniku (župniku) in si kljub težkim časom utrgajte te dinarje. Vem, da bo vsakemu žal, ki zamudi. Toda, ko knjige izidejo, bo zaključeno in jih ne bo mogoče dobiti več! Opozarjam vas tudi na knjige za doplačilo: za kmeta bo knjiga Splošno poljedelstvo kar izvrstna. Obsežna knjiga, ki obsega mnogo slik in ves pouk o obdelovanju zemlje, o setvi, mlafivi, semenih itd. — z eno besedo: moderno in umno kmetovanje je opisano prav na drobno. — Otrokom kupite »Kosmatina« medveda! Polno izvirnih slik je v knjigi in zelo zabavno branje o medvedu in fantku Pavlc-ku, ki ga je medved odnesel v gozd. — Oglejte si na letaku, ki ste ga dobili, še druge in si naročite, ki ste morda še za-kesnili. Zadnji čas je! Potrebne besede o delu 3. Otroško delo in šola. Veliko naših gospodarjev se rtajbolj jezi tfa. šolo radi tega, ker bi radi imeli otrojie doma pri-delu, pa jih morajo poši-; ljati~4.šota,' sicer jih'nadene karen. Z vse-; jpK mogočimi dokazi skušajo -prepričati Svet,, da imajo, samo oni prav-in da se jim .godi,hudo.velika krivica, ker, ne smejo.po ' mili volji pridrževati otrok doma radi dela. '.Pravijo,.da se otroci pri hoji v šolo vadijo 'samo v lenobi in v postopanju, celo to se .večkrat sliši, da je vseh otroških hudobij kriva samo šola; prav vse eno je, pravijo, če so otroci v šoli ali doma, ker se v šoli itak ničesar ne nauče, pri delu pa vsaj nekaj zaslužijo. In še to in ono. Vse to nas nagiblje, da hočemo na tem mestu povedati-par besed o otroškem delu. ' , Pred obiskom šole o otroškem delu niti govora ni. Otrokovo igr%- V igri;pai,seir&zživi in razvi a, kakor mu je Idtago. Čimbolj bo živ in živahen, tem boljer zanj; i Prav pa bo, že se Otrok že v teh dneh privardi na točnost in na pokorščino. Če ga pokličeš od igre, da ti'stori'kako majhno uslugo, da ga pošl-eš k sosedu ali v trgovino, naj se" navadi to storiti brez obotavljanja.- »Bora" že; no;'bom že še; čakajte no, kmalu« in podobni izgovori naj ne bodo vsak dan na dnevnem redu. Napake iz . Otroške dobe se čudovite globoko vkoreni->ni'jo in so človeku potem skozi celo .življenje? ha'poti. • ' Napoleon Evgen, sin francoskega cesarja Napoleona III., je bil 1. 1879 v bojih z zamorci v južni Afriki ubit. Kakor pripovedujejo, je mož sedel z drugimi čistnfki pri igri, ko so mu sporočili, da se bliža napad. Z izgovorom: »Saj se-nič ne mudi«, je sedel še naprej pri igri,' in to je bilo zanj usodepolno. Ko so njegovi materi sporočili, kako je sin umrl in kaj .ga je pokopalo, je mati pravilno pripomnila: »Dobro sem vedela, da bo to njegova poguba. Nikdar ni znal. biti točen.« Po domače bi se to reklo, da ni znal na prvo besedo ubogati. Prav tako je treba otroke zgodaj navajati k redoljubnosti. V hiši naj imajo svoj kot, kamor spravljajo svoje igrače. Ko je Kgre konec, naj ne puste igrač sredi hiše, ampak naj jih lepo spravijo na Svoj prostor, kjer jih bodo spet lahko dobili, ko bo prišel čas igre. Enako naj se privadijo tpravljati svojo praznično obleko. Če bo mati spravljala njegove igrače in če bo se-2' -- t- . . .... ,. . v,- jriiv ■<-'; .rti stra morala poravnati njegovo nedeljsko obleko, bo tak človek tudi pozne.e mislil, da morajo le drugi ljudje skrbeti za njegove stvari in mu jih kar naravnost v roke prinašati. Silno veliko dela je že. narejenega, če imajo ljudje svoje reči v redu. Koliko nepotrebnega časa se zamudi, če je treba pred vsakim delom potrebno orodje šele iskati. Kdor se bo pa v zgodnjih let,h navadil reda, se ga bo držal tudi v poznih letih in mu bo to vedno prav hodilo. Do vstopa v šolo torej otroci pri delu ne bodo kaj dosti odlegli. Pame ni starši j h v tem času k delu tudi ne bodo silili. Kosti so še premehke in vsako pretežko delo bi otroke le pohabilo in bi jih v'razvoju le oviralo. Če se sami lotijo kakega lahkega dela, jim starši tega itak ne bodo bran li. Dovršili ga itak ne bodo, ker se prehitro upehajo. Tudi v šolski dobi ni prav, če otroke obkladamo s pretežkim delom, ali jih celo oviramo pri učeniu. Popolpoma napačno je načelo nekaterih Očetov, ki pridigujejo svojem otrokom: »V šoli se boš učil, doma boš pa delal.« Kadar so počitnice, takrat lahko počasi, uvajate otroke V delo, ki je njihovim močem primerno. Med šolskim letom jim pa le pustite, da se pripravljajo na šolo, da spišejo svoje domače naloge in da bodo šolo redno obiskovali. Da, kar naravnost budite jim veselje do učenja. Zakaj tudi kmetu je učenje in znanje potrebno, če hočemo svoj stan divgniti do tiste višine, ki jo zasluži. Pri tej priliki ne morem drugače naprej, kakor da vsaj v glavnih obrisih povem oceno, ki jo je v lanskih knjigah družbe sv. Mohorja napisal neki kmet. Kar škoda se mi zdi, da jo je prinesla samo »Mladika«. Vsi listi bi jo bili morali ponatisniti. Zraven bom dodal med črtami še nekatere svoje pripombe. Torej poslušajte! »Dež je šel, in vsi smo bili doma. Kar planili smo po knjigah, ki jih je M:cka prinesla iz župnišča. Vsa hvala, da jih je bilo dovolj, drugače bi se še stepli zanje. Še stara mati je prilezla iz zapečka in hitro poiskala »Življenje svetnikov«. Te mora ona prva prebrati. — Nič bi seveda ne škodovalo, če bi jih tudi drugi. Zlasti mladina! Kje pa najde lepše vzore kakor med svetniki! — Zeha je naglo segla po »Materi«. Kar hitro je začela; pa tudi kmalu tipala po ruti v žepu. ■— Vem, da razumete, zakaj. Knjiga je vredna branja in bo še marsikoga pripravila do joka. — Najstarejši sin je od. bral »Večernice«. Ves je goreč za Korošce in za Primorce in pa na storje je kar mrtev, Jaz jih nič kaj ne maram. Tak sem. Papir je potrpežljiv, si mislim, in nalažejo se mu kar se jim zdi. — Mimogrede povedano: tj mož je preveč resnicoljuben. Laž vidi tam kjer je ni. Povesti in pripovedke nikakor ne spadajo med laži. Res je v njih marsikaj izmišljenega> Ali pisatelj nima namena lagati in slepariti, ampak učiti in zabavati. — Meni gre Ie to v slast, kar je zares. Postavim zgodovina. In še od kmetovanja kakšne bukve. Le še več iih natiskajte. Nikoli jih ne bo dovo'j. Koliko že jaz več pridelam kot je moj oče! Saj je bil dober gospodar. Pa je bil hud, če sem tiščal v bukve. Ali boš z bukvami oral? Takole me jc odganjal. Koliko, že jaz več. pridelam kot je moj oče! Vidite, tole je tisto, radi česar sem Vam te besede iz »Mladike« prepisal. Zakaj prepričan sem, da ta mož zato več pridela, ker posluša pametne nasvete o umnem gospodarstvu, ki jih najde v knjigah. Mož se ne drži napačne starokopitnosti, ki je izražena v besedah: »Tako bom delal, kakor me je oče učil.« Prav je, če spoštuješ svojega očeta. Ali nič se ne boš zoper spoštovanje pregrešil, .če boš vnet za pameten napredek v gospodarstvu. In nič ni bolj nespametno, kakor samo samega sebe imeti za metnega. Mi moramo s časom naprej. Čas ne bo za nami - hodil. Današnji čas zahteva, da ljudje znajti vsaj.brati in pisati. Kamor grel, povsod to potrebuješ. Dala ti bo pa to znanje le šola. . Ali se še spominjate tisti, ki ste udeležili- svetovne vSjive, kdo je bil med vojno največji siromak? Ali niso bili to tisti možje in ftintje, ki niso znali ne brati, ne pisati? Dokler so bili skupaj z domačimi, je še š'o za sUoj če so pa prišli med druge, se pa morali marsikaj grenkega prestati. In bi jim ne bilo treba, če bi bili v mladih letih hodili pridno v šolo. Seveda je pa treba otroke z leti uvajati tudi v domače delo. Čimbolj bodo otroci doraščali, tembolj naj se seznanijo z delom. In seveda po načelu: ne kar od kraja, am' pak od lažjega do težjega dela, počasi, korakoma. Porabimo za to zlasti počitniške dneve. In pa pod primernim vodstvom i" nadzorstvom naj delajo. Najbolj pod očetovim ali materinim. To bo vse bolje, kakor če delajo otroci samim sebi prepuščeni. Tudi za delo ni padel nobeden učen iz nebes. Verjemite mi, da vam bodo otroci » tako ravnanje hvaležni. In vi boste veseli otrok, vaš ponos in vaše veselje boon ne vsebuje sode, daje mehku polno penu, daruje vašim tasjema krasni vonj. Odoi Kompanija d. d., Beograd hodili plamenov. Toda bilo je prepozno, mali Marko je nekaj ur pozneje izdihnil. d V Rošjpohn je preminul obče spoštovani posestnik in dolgoletni župan g. Stan« ko Hauptman. Zglednemu možu časten, spomin. *d V Košicah pri Kamniku je umrl Franc Štele, oče 6 mladoletnih otrok. Bi) je navdušen lovec, v verskem oziru pa odločen mož. Pokoj njegovi duši, preostalim pa naše sožalje. d Pri Sv. Križu poleg Rogaške Slatine so pokopali vpokojenega nadučitelja g. Iv, Kita. Sv. Križ je bilo prvo in zadnje njegovo službeno mesto, ki ga je vestno opravljal od leta 1880 do 1905. Bodi mu ohranjen hvaležen spomini d Dobesedno mu je odneslo glavo. V Mostaru je bil oni dan smrtno ranjen 24-letni delavec Alija Skaljič iz Gacka v Hercegovini. Muslimani se sedaj postijo in ves dan nič ne jedo. Proti večeru, preden lahko prično jesti, navadno štirikrat ustrele z možnarjem. Tudi Škaljič je streljal. Ustre lil je trikrat. Ko je četrtič nabil možnar se mu ni užgalo celih deset minut. Misleč, da se ne bo užgalo, je stopil bliže, prijel nabiti možnar in pogledal notri, zakaj st ni užgalo. V tem hipu se je možnar užgal in razstrel je Škaljiču odnesel glavo. d Radi neprevidnega ravnanja g po* ško se je smrtno ponesrečil nadlogar Juri; Filičič iz vasi Duoovac, okraj Karlovec. A..ntauirja iu albanskega kralja Ndok f(vv pošle. Ena najlepših in za turiste najtežje dosegljivih g v Evropi je .V.atierhoj v i-vici. Pretekli tedfn tam pustošili ogromni sneženi plazovi, ki so v/roiali veliko škode. d Tekom enega tedna sta si vzela živ- lienie dva odpuščena rudarja, eden iz Sto-Jovnika, drugi iz Senovega pri Rajhenbur-du Življenje je res težko. Res pa je tudi, da današnja doba, skregana z Bogom, z vso jvojo »naprednostjo in modernostjo« ne vzgaja več junakov, ampak — slab če. d Na domačem pragu si je zlomila nogo lOletna Marija Zgajnar iz Zdenske vasi. d Ko je nakladal hlode, je padel 731et-nilvan Mavrič, posestnik s Črnuč, čez cestno škarpo 8 m globoko ir« se smrtnonevar-no poSkodoval. d Ko je sekal hraste je padlo eno drevo na 19letnega Štefana Brvarja iz Zagorja tako nesrečno, da je fantu zlomilo nogo in ga tudi sicer hudo poškodovalo po glavi in le!esu- ..... , d V voz vprezeni konji so se splasili in 591elni hlapec Franc Jamnik z Jesen c je padel pod voz, ki je šel čez hlapca. Jamnik je dobil hude notranje poškoobe d Sredi ceste ie zgorel avto na poti iz Novega mesta v Gorjance. Lastnik g. Ko-l^alj Anton je bil zavarovan. Druge nesreče ni bilo. d Hiša in gospodarsko poslopje sta zgorela posestniku Ažmanu na Poljščici pri Gorjah d Počil je strel, in par minut kasneje,.. Lanskega leta je žel delavec Štefan Dominko iz Nedelice k svoji teti na obisk. Tamkaj se je vsedel za mizo in začel nekaj pre zkušati na samokresu, ki ga je b'l ponesel s seboj. Nenadoma je počil strel in par minut kasneje je teta Urša Hozjan, ki se je bila medtem ravno pri peči preoblačila, preminula na posledicah smrtonosne krof^e, ki ji je prestrelila pljuča. Oni dan se je Dominko zagovarjal pred mariborskim sodiščem. — Obsojen je bil na en mesec zapora, pogojno na eno leto. d V Ljubljani so zaprl! 56'etncga Alojzija Skerla iz Zgornjega Kašlja. Je beračil po Ljubljani. Pri njem so našli 2130 Din. Torej precej bogat berač. d Stiskal ga je za vrat, dokler ni izpustil noža. Djuro Radovanovič iz Bosanskega Broda je oni dan branil svojo mater pred pijanim očetom. Oče je prišel domov pijan in z nožem v roki navalil na ženo in sina. Sin se je postavil pred mater in zgrabil očeta za vrat ter ga tako do!go stiskal, da je izpustil nož iz roke. Oče je nekaj časa pozneje, ne da bi se zavedel, izd:hnil. d Za 20 000 Din raznega blaga so pokradle razne »srake« tvrdki Klobaka in Smolčnik v Slovenjgradcu. Tatinsko družbo so že odkrili. d 17 let bo sedel v zapora Pintar Slavko kot krivec umora pokojnega J. Rajeria v noči 16. junija 1923. Tako je odločilo novomeško sodišče. Varno naložile svoj denar v Vzajemni posojilnici V l'ubi ani, poleg hotela,Union'. Obreslovanie najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, prot poroštvu i. t d. Kaiserjeve prsne karamele s„3jemamj d Francoski admiral Guepratte je v spremstvu svoje soproge dospel te dni v Belgrad. Bil je ze!o slovesno sprejet, zakaj on je bil, ki je srbski armadi, zapuščajoči med svetovno vojno domovino, nudil pri prevozu v Afriko res prijateljsko pomoč. Zato je srbski narod generalu Gue-prattu hvaležen in zato ga je te dni slavil in ga nosil na rokah po belgrajskih ulicah. Admiral je odločen katoličan. Ko je ob prihodu v Belgrad zagledal duhovnika, je stopil k njemu in ga vprašal, ob kateri uri se lahko udeleži sv, maše. d Glede brezposelnega delavstva se je vršil te dni na poziv ministra za gocijalno politiko, g. Preka, v Belgradu sestarek predstavnikov delavskih in delodajalskih organizacij. d Zakon o obveznem zavarovanju po-sevk in plodov pred točo je Nj. Vel. kralj podpisal in proglasil. d Današnji čas zahteva, da vsaka ženska primerno neguje svoje lase. Igraje se to doseže z redno porabo Pixavon-sredstvom za lase. Krasna pena tega prijetno dišečega mila za pranje las napravi lase mehke, kar omogoča najlepše frizure. Tekoči Pixavon se dobiva sedaj tudi v obliki sampona. d Pri revai v glavi, ledjih in plečih, živčnih boleznih, bo ečinah v boku, trganju v križu se z velikim pridom uporablja naravna »Franz-Josef« grenčica za dnevno čiščenje prebavnega kanala. Vseučili-ške klinike dokazujejo, da je »Franz-Josei« voda, posebno v srednji in starejši življenjski dobi, izborno čistilo za želodec in čre-va. »Franz-Josef* grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. d Opozorilo! P. t. občinstvo se opozarja, da so se pojavile v zadnjem času manj vredne imitacije »Planinka« zdravilnega čaja Vsled tega zahtevajte povsod izrecno »Planinka« čaj Bahovec v plombiranih paketih po 20 Din. Tudi je prodaja »Planinka« čaja na tehtnico- (vago) po zakonu prepovedana in kazniva. Zato se naprošate, da vsako zlorabo ali podtaknenje javite apoteki Mr. Bahovec, Ljubljana. Pre-čitajte tudi v lastnem interesu današnji oglas. d Prosimo pojasnila) Zakaj so cen« blaga za obleke v Trgovskem domu Stermecki v Celju tako nizke? Tvrdka dela s polno paro »eda|, ko je vae v krizi. Na ato in »to naših kmetov zahteva vsak dan nov spomladanski cenik in vzorce blaga za obleke. Vsi, ki so do sedaj naročili, so jako zadovoljni, predvsem radi nizke cene in dobrega blaga. Pametno bi bilo, ako bi poskusili tudi drugi, kar takih prilik je malo. Kiuetje, pristopajte v Kmet zvezo! Kmet, pomagaj si sami TovariSi kmetje! Ustanovila se je Kmetijska okrajna zadruga z o. z. v Kranju za politični okraj Kranj. Zadruga ima namen pomagati kmetovalcem članom v sedanjem težkem času, ko je vprašanje za kmeta samo dvojno: v zadružništvo ali v propast. Kmetu bo zadruga nudila pomoč zlasti na dvojni način: 1. Zadruga bo skrbela za skupno nabavo kmetijsnih potrebščin. Z naročanjem naravnost iz tovarn po tovarniških cenah in z vagonskimi pošiljkami bo mogla zadruga članom dobavljati vse kmetijske potrebščine dosti ceneje in bolje, zlasti ker bodo na drobno razdeljevanje blaga oskrbovale krajevne zadruge, ki bodo včlanjene v to Kmetijsko okrajno zadrugo. 2. Zadruga bo skrbela za skupno prodajo kmetijskih pridelkov kolikor mogoče brez prekupcev naravnost konsumnim zadrugam. Po možnosti bo pridelke tudi izvažala. Zbiranje pridelkov bodo zopet prevzele zadruge po okraju, ki bodo včlanjene pri Kmetijski okrajni zadrugi. Kjer take zadruge še ni, bo razdelitev in zbiranje oskrbel določeni poverjenik. Z ozirom na tak namen zadruge vabimo vse kmete okraja, da pristopijo kot člani in pričakujemo, da se bo vsak kmet temu vabilu odzval. Čim več bo članov, tem močnejša bo zadruga, tem lažje bo vršila svojo nalogo in tem več bo koristila svojim članom. Delež, ki je bil prvotno nameravan v znesku 1000 Din, je bil končnoveljavno znižan na 250 Din in to zaradi lažje udeležbe manjših posestnikov. Seveda pričakujemo, da bodo vsi boljši posestniki vzelf po velikosti posestva vsaj dva, tri ali več deležev. Pisarna in skladišče Kmetijske okrajne zadruge se nahaja v Delavskem domu v Kranju, kjer se ob poslovnih urah dajejo vsa tozadevna natančnejša pojasnila, tako glede vpisa članov, kakor tudi sprejema naročil pomladanskih potrebščin, kakor gnojil in raznih semen. Zaradi lažjega ob ratovanja bodo pa v najkrajšem času dostavljene vsem v okraju obstoječim zadrugam in poverjenikom tozadevne prijavne in naročilne tiskovine. Prvo načelstvo zadruge je sestavljeno iz kmetov okraja, ki jih vsi poznate. Kranj, dne 1. marca 1931. Predsednik: Brodar Janez; Hrastje. — Namestnik predsednika: Novak Lovro, Pivka. — Odborniki: Burgar JoJSa, Hraše; Molk Franc, Voglje; Ah čin Anton, Zg. Brnik; lirzar Lovrenc, Pšenična Polica; Sajorle Ciril, Velesovo: Kristane Janko, Srednja-vas; Zaplotnik Karel, Leteftce; Zupan Ivan, Srakovlje; Križnar Tomaž, Okroglo; Šifrai Martin, Bitnje; Dolenc Jožef, Žabnica; Jamnik Franc, Podreča. Odborniki za škofjeloško, tržiško in jezersko okolico se bodo določili še na (>o-sebnih sestankih v teh krajih. Kmetska zveza zastopa koristi kmetskega stanu ! Liudie slovenski pomaga te! Slovenska dekleta v Belgradu Vas prosimo. V Belgradu, v jugoslovanski prestolnici živimo. Daleč smo od rodne zemlje in nam ni lahko. Življenje v Belgradu je slovenskim služkinjam močno zagrenjeno. Težko delo, večni boj proti vsakodnevnim vabam velemesta, ki so zmotile in pogu-bile že toliko naših, v Belgrad došlih deklet, in pa nerazumevanje in večkrat ce.o nasprotovanje belgrajskih gospodinj za naše verske pobožnosti, nam greni živl:en e v Belgradu. Toda veliko nas je mocn h, ki smo doslej premagale vse te težave in jih bomo z božjo pomočjo še v prihodnje. Organizirane smo v »Zvezi služkinj«, ki združuje zdaj že skoraj dve sto slovenskih deklet pod svojim okriljem. To društvo nam je v težkih dneh edina uteha. Skrbi za nas v dušnem in tudi v gmotnem oziru, v kolikor more. Na društvenih sestankih se naobražujemo, za kar skrbi zlasti naš duhovni voditelj g. Tomaž Ulaga Kadar je kako dekle brez službe ali pride čisto nepoznana v prestolnico, ne da bi vedela, kam naj se obrne, nudi Zveza v svojem sicer malem stanovanju začasno zatoč šče. Toda to je vse tako majhno, da večkrat nikakor ne more zadostovati za vse. V Belgrad pa prihaja vsak dan več naših deklet, čeprav vedno odsvetujemo, da naj ne prirejo semkaj. Zato nas vse to močno skrbi. Dekleta, ki prihajajo semkaj, so sedaj mlada in res največkrat najodličnejše moči za sobarice, služkinje ali kuharice in so kot take pri srbskih gospodinjah zelo ce-n ene. Toda leta hitro minevajo. Pride prehitra starost, včasih nenadna bolezen, onemoglost in kam sedaj? Prepuščene same sebi bi morale v tujini, daleč od svojcev žalostno umirati. Vse to nam da veliko misliti. Da se odpomore temu, da se pomaga našim dekletom v tistih težkih trenutkih, ko se znajde brez službe in brez vsake pomoči na cesti in j'h reši telesne in duševne pogube, je Zveza sklenila, da začne t resnim delom za svoj lasten dom. Naš dom bi pomenil za vse belgraj-ike Slovence, najbolj pa za nas toplo ognjišče, kjer bi se zbirali, kamor bi se vsak hip zatekali in se čisto po domače po slovensko pomenili Ta dom bo stal ogromnih žrtev za vsa naša dekleta v Belgradu, a tudi sorazmerno veliko denarja. Tega pa nam dekletom manjka. Same ne bomo zmogle in se zato obračamo na vse Slovenci v domovini, da nam priskočijo na pomoč. Ce vam je do svojih hčera kaj, če jim želite dušni in telesni blagor, pomagajte nam. Rešite z malim prispevkom, ki nam bo srčno dobrodošel, ona dekleta, ki se da» za dnem borijo, da ostanejo sredi vseh nevarnosti poštena, Čista in slovenska! S tem boste izpolnili svojo slovensko dolžnost in napravili veliko dobrega. Me sedaj pošiljamo domov vsem našim dušnim pastirjem, ki so nas krstili in skrbeli za naše duše, ko smo bile še doma, prošnje ža denarne prispevke, pa tudi 1C PO DOMOVINI ZAHVALA. Podpisana potrjuje™ prejem 2000 {dva tisoč) dinarjev kot izplačano požarno podporo ter Vam zagotavljam da bom vedno Vaša hvaležna naročnica kakor tudi drugim kar najtop!eje priporočala Vaš cenjeni list. Se enkrat prisrčna hvala ter Bog plačaj! S spoštovanjem vdana Frančiška Žnidaršič. Vrhnika, 2. marca 1931. _ Za 15.000 Din je zavarovan od L januarji 1931 dalje VSAK »SLOVENCEV« NAROČNIK za stečaj smrti vsled nezgode, ako ima naročnino na vsakdanjega »SLOVENCA« plačano redno vsaj za en mesec naprej. POSLU2ITE SE TE KRASNE PRILIKE VSI, ki še niste naročeni na vsakdanjega »Slovenca«. Pišite dopisnico na npravo v Ljubljano in poslali Vam bodo nekaj številk brezplačno na ogled. Požar. (Lučine.) V petek. 27. febr. ie začelo ob pol štirih zjutraj goreti pri pos. Končan Matevžu v Bro-hovnici v Zali. Ogenj je popolnoma uničil podstrešje, hlev, seno in živež. Vsi znaki kažejo, da je ogenj podtaknila zlobna roka. Ponoči so čuli stopinje okrog hiše, za kar se pa domači niso zmenili. Tudi pred par dnevi so opazili nekega človeka hoditi v mraku v bližini hiše liogorelca, ki pa se je izogibal očem opazoval- Beli zobfe olepša o vsak obraz <" e*to že zadostuje samo enkratno čiščenje s priletno osvežujočo Chloredont-pasto,da se doseže lep sijaj slonovine tudi na stranicah »ob, ako se v porabi a posebno izdelana ščetka za zobe. Os'anki jedi, ki ostaiaj" med zobmi ter povzročajo radi gn lo-be neprijeten duh ust. odstraniujejo se najtemeljilejše s Chlorndont-ščetko. Poskusite najprej z malo tubo Chlorodont-paste. ki stane D n8—. Chioredont-šfetka za otioke, za dame (mehke ščetine) za gospo le (trde ščetine). Pristno samo v orig. modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. Pošliite nam ta 0"las kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Z atorog, oddelek Chlorodont, Maribor 57. na domače se obračamo. Vse druge, ki jih ne poznamo, pa prosimo: odzovite se našim prošnjam! Za vzgled, kako znajo pisati in prositi naša dekleta svoje ljudi, navajamo sledeče pismo; Dragi g. župnik! Daleč smo od rojstne hiše, lepih cerkva, veselih slovenskih goric, hribov, bistrih voda in ponosnih gora. Služimo. Prepuščene smo same sebi in vrvečemu mestnemu življenju, ki potegne marsikatero žrtev v svoje valovje, iz katerega se je težko rešiti. Nimamo kotička našega, da bi lahko rekli, tukaj smo brez skrbi. In če bi vedeli naši bratje in sestre tam v Sloveniji, kako smo ravno tukaj v Belgradu potrebne zavetja, to se pravi slovenskega doma! cev ter zginil v temno Zalo. Posestnik se Je šele pred dobrim tednom poročil. Skoda ja precejšnja, zavarovalnina pa neznataa. Prireditev in drngo. (Kovor.) Naš gospodinjski tečaj gre h koncu. Dekleta se že pridno pripravljajo na zaključno razstavo, ki bo v nedeljo, 21. t. m. v župnišču. To nedeljo, 8. t. m. pa ')raio priredile v šoli ob treh popoldne in ob sedmih zvečer dve šalo. igri. Vsi prav prisrčno vabljeni. — To nedeljo smo končali av. misijon, ki bo, kakor trdno upamo, obrodil mnogo lepih sadov. Podrobno poročilo prinese 3. štev. »Glasnika kovorsko župnije«. Smrt. (Podbrezje.) Dne 24. febr. je umrl v Poclferezjoli m Gorenjskem osemdesetletni Anton jeraln p. e, a Se bolj resnične in potrebne so bile besedo »Pastirskega lista«, katerega smo čuli v preteklih nedeljah v mrši cerkvi Da bi tudi v naši vasi imel uspeh! Se posebno je želeti, da se spolnjevanjc tretje božje zapovedi izvršuje vsaj v cerkvi, t. j., da se opusti listo grdo govorjenje na svetem kraju. Ravjno vsled lega bi bilo želeti, a tare našo vas tudi splošna gospodarsko kriza, edino, kar nam preostaja v tem kritičnem stanju je —• upanje v boljšo bodočnost. Kljub resnim časom pa je naša vos močno udara pravdanju. Ljudstvo imej vendar pamet! Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima I lirugo, kar jemlje ugled vasi je, da se gotovi ljudje vtikajo v cerkvene zadeve. Pravijo, da ima v cerkvi in njenih zadevah vsak pravico odločevati. Pokazalo pa sc je, da večina fara-ihiv drži s svojim dušnim pastirjem. In tako je prav! 140 let (Cerklje pri Kranju.) Kot v drevo z najžlahtnjim sadjem je posegla mlada jugoslovanska zgodovina v naš s prelestnim prirodnim bogastvom vzaljšani planinski raj. Odtrgala je sad za sadom, ki se plodi kot seme za semenom v plodonosnem razvoju našega malega naroda. Plitva je ie brazda naše širše kmečke omike, toda zavedamo se, da so bili Cerkljani med prvimi, ki so zasadili lepoto v pusto ledino. 140 let |e minilo, ko je prvi učitelj Borštnik začel preskušati ljudstvo, če je zrelo za šolsko izobrazbo. V potu obraza se je ril po ledini polnih 20 let, dokler se mu ni posrečilo, da je leta 1811. položil temeljne kamene sedanji šoli. Po bojnem hrumu francoske revolucije je Napolean hotel utrditi mlado Ilirijo « šolsko izobrazbo. Da je imel prav, je dokazala Avstrija, ki si je tudi potom šole približala slov. narodu. Toda bilo je prepozno. — Iz našega naroda so vzklili duševni velikani, ki so dvigali tlačeni kmečki rod iz tisočletnega suženstva in tla-čanstva, dvigali k svobodi in osveti. — Med nami se je pojavil župnik Poženčan, g. Matej Ravnikar, ki je v zaokroženih pesmih pel budnico slov. kmetu, in strombo v roki je zahrumel v narodni bojni grom naš rojak Davorin Jenko. Njegova bojevita koračnica -Naprej zastava slave!« ni prestrašila le naših nemških gospodarjev, ne oplašila je celo naše dedne sovražnike, divje Turke, po raznih bojnih poljanah in vodila slovenski rod k svobodi. — Naš ponos je, da se je cerkljanska duša vlila v Jenkovo himno 'Bože pravde«, ki odmeva po vaem širnem svetu. Le malo je slovenskih veljakov, ki bi jih ne pokla-Mli k hladnemu počitku z Jenkovo pesmijo »Blagor mu, ki se spočije.« Ker se zavedamo, da nam je leta 1860. zgrajena šola vzgojila premnogo mož, ki ponašajo našo ™>vo širom slovenskega sveta, morate z vsemi močmi podpreti naše učiteljstvo, ki namerava v juniju svetu dokazati, da zna Cerkljan ceniti sloves svojih »elikih rojakov in občanov. - In kako, da bi ne? aoiiko je li cerkvenih korov, s katerih ne bi donele v , šmarnične in božične pesmi pok. g. Andreja Vlvkna in g. dr. Kimovca? Niso li najlepše oltarne siike in one s Šolske zastave delo cerkljanskega vascana g. Frankeja? Kdo ne pozna sodobnega umetnika g. prof. Mežana? - Čemu ie Ljubliana R o spomenik našemu roiaku g. Ignacu Bor-,™™.'„7- Ker nimamo prilike, da si ogledamo umetniški frrob g. Barleta, ki ga je zgradilo slovensko gasilstvo, ga bomo razstavili ob šolski pro-w l P^anjšani obliki. In še mnogo je slavnih v i. h °'e mcd nami k»lbarja, ljubljanska Olasbena Matica Prevzela n ,1mo sPrel'eli veselo vest, da sta prevzela pokroviteljstvo nad zgodovinsko razstavo in šolsko proslavo gospod in gospa dr. Hacin. Na delo, cerkljanski ponos. Sola in ljudstvo (Zalog pri Ljubljani.) Vsaka šola ima, bodisi bogato ali bolj revno šolsko knjižnico Knjige se no omarah praše, in je le škoda, da ne pridejo ljudstvu v roke. Pri nas v Zalogu se je sedaj iz šolske otvorila javna ljudska knjižnica, kar je toplo pozdraviti. Ni bogve kaliko knjig, kar jih je so brez šunda, ter večina strokovne vsebine. Pa tudi drugače se nam po šoli obeta izobrazba. Za prihodnjo soboto 7. marca zvečer so starši vabljeni v šolo, kjer nam bosta dva priznana govornika iz Ljubljane predavala. Obljubljeni so večkrat taki sestanki, kjer bodo roditelji izmeniavali misli in želje glede Sole in pouka in svojih otrok. Hvaležni smo zato vodju g. Silvestru za vnemo, ki jo kaže za našo izobrazbo. Za božjo čast vneti vaščani pravijo, da bomo v Zalogu enkrat Se cerkev zidali. Prostor da je že izbran. Potrebni les da bi se tudi doma zastonj dobil. Vsaka hiša pa bi tudi nekaj dala v denariu. Nekai bi po vaseh nabrali. Mladi bi pa s prostovoljnim delom tudi nekaj naredili. — Naši gasilci so pri zadnjih požarih v Zg. Kašlju pridno gasili, čeprav je motorka malo nagajala. Novice, (te Prečne.) Kmetijski tečaj — šest tednov vsako nedeljo po prvi sv. maši in vsako sredo popoldne — imamo. Prav poučne stvari slišimo. Za vse se pa seveVse našel« predstavi DOKPD. Vstopnine ni! Vabljeni vsi! n Kranj. V ponedeljek 9. marca ob 10 dopoldne se bo vršila v Ljudskem dornu v Kranju ve-lezanimiva kmetijska poučna filmska predstava. Filmske slike bo pojasnjeval kmetijski referent Jos. Sustič. Te vrste filmov je v državi samo dvoje. Zato bi bilo za naše gorenjske kmetovalce škoda, če bi zamudili lepo priliko. Zlasti okoličane vabimo k obilni udeležbi! Vstopnine ne bo. n O današnjem položaju obrtništva predava v nedeljo, 8. marca ob II dop. v Društvenem domu v Škofji Loki podpredsednik TOI g. Ivan Ogrin. Obrtnike na važno predavanje opozarjamo. n Prosvetno društvo iz Boli. Bistrice gostuje v nedeljo 8. febr. v Srednji vasi z igro -Mati in sin=. Igra se uprizori ob "3 in 7 zvečer. Med odmorom svirajo tamburaši. Kdor hoče biti do solz ganjen, naj pride pogledat. n Kat izobr. društvo Dol pri Ljubljani naznanja, da se vrši v nedeljo 8. marca ob 3 redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vljudno vabljeni člani ter vsi prijatelji katoliško prosvetne misli. — Odbor. n Prosvetno društvo v Velikih Laščah priredi v nedeljo, dne S. marca v Zi«Imž. domu Kr. Sal. 1'inžpirjevo trodejanko »Veriga«. Domačini in okoličani ojlejte si delo našega kmeti škega p i sa tel j a - j nbi la n ta I Ljudje te bodo radi imeli, Ce boš za njimi kimal. /Vasi Gorenjci pred 250 leti Svatba. Dedci imajo ob stiaueh pripasane sablje, kakor da ne bi šli ua ženitovanje, ampak na vojsko mesarit Turke. Človek bi mislil, da gredo zares, če bi jim na klobukih ue bingljali svileni trakovi in veliki štirioglati šopki iz zlatih pen in svilenih kosnučev ter kazali, da ti strogi vitezi ue mislijo na kri, ampak na veselje. Nosijo tudi šopke iz zelenike, ki jih na svoj način okrase s posebnimi biseri. Ti biseri pa so sad njihovega znoja in pridnosti. Perg.šče ajde vržejo na vroče ognjišče ter jo puste tam, da luščina poči in jedro postane belo. Ta bela pečena ajdova jedrca so kakor biseri, ki Jih prilepijo na zeleuikove lističe. Ti konjeniki pridejo čez dan po nevesto na njen dom, da jo odvedejo na ženinov dom Kosijo na nevfstincm domu, večerjajo pa na ženinoveni, ln po vs.'m Kranjskem je ta navada, da mora ženin z nevesto že na večer priti tja, kjer je doma, naj bo pot še tako dolga in vreme še tako grdo, i če ne, je sramota in opravljajo Ko tedaj na Gorenjskem nevesto vodijo na ' ženinov dom, prijezdijo dva aH trije fantje na urnih konjih najprej na ženinov doin po pogačo. Kdor prvi pride, dobi cd ženmovih ljudi pogačo in ž njo zdirja nazaj. Mora pa s« paziti, ker po poti preže nanj samski fantje, da bi mu vzeli pogačo. Pri tem ve<*krat padejo krepke bunke. Kdor svojo pegačo izroči nevesti, dobi od nje v dar robček, s čemur mu je izkazana velika čast. Teta pa nosi s seboj na ženinov dem spre-šancoc ali pa »veliko pogačo*. »Velike pogačec delajo takole: Speko velik hlebec iz lepe bele pSenične moke, kakih 20 luntov težkega, včasih večjega, včasih manjšega kakor se ljudje obraj-tajo. Nekateri devljejo noter mesti in jajc. Po vrba napravijo iz testa razoe okraske in igračke Ko je pečen, vtaknejo vanj Šopek zelen tke „|j p„ kal u testa narejenega, okrašeno * zlato peno in svilo Takemu kruhu pravijo »velika pogačat »Prrfencos pa pripravljajo tako: Testo m ljajo v okroglo krpo, debelo za nožev hrbet m »redi kak poldrug čevelj široko. To speko Pot^Z zvaljajo drugo testo čisto tenko ter nanj poM. pečeno okroglo tealo. Nato ubijejo več jajc v drobno zriban močan star sir, potrosijo gor precej stol. čenega popra in dodenejo malo mleka ali smetar To zmešajo ter s tem namaže jo testo nekako a mazinec debelo. Nato zopet polože zvaljano iu pe. čeno testo in je namažejo ter to ponavljajo toliko časa, da je skladovnica že dovolj visoka. To vse skupaj povlečejo z ostalim testom, okrase z israj. kami in figuricami iz testa, kakor pri pogafj |er dajo v peč. To imenujejo prešenco, ki jo je(|n, žeuinovi hiši Pri prvem obedu imajo precej trt prešenc in pogač, kajti svatje jih tudi prinesejo s seboj. (Če bo kaka Gorenjka po tem receptu po-okusila napraviti tako 230 let staro preJenca, da-nes bi rekli po nobel testo, naj stori to ua svojo odgovornost. Valvazor ni bil kuhar, jaz tudi „j. sem; gotovo pa so gorenjske matere pred 250 leti znale tudi dobro kuhati. Ce je Valvazor slabo popisal, ne jezite se name. Če se vam pa prfšeiifj posreči, me pa lahko povabite na pokušnjo. Tudi mene ima firbec. — Domoljubov poročevalec.) Ko pride ženin po novi da gre z njo v cerkev k poroki, zapro veina vrata hiše, v kateri je nevesta. Ko ženinov starešina pozove nevesto, naj pride ven, mu pošljejo iz hiše staro žensko, katero pa seveda odk'oni. Stara, zgubanpena mamica mora cm) iti. Pošljejo mu zopet kako dru«o staro mater, ki je ravao tako lepa in mlada kakor prva. če ne mogoče še malo grša v čisto razcapani in zamazani obleki. Takih starih in raztrganih babnic jim pošljejo še nekaj ven. S takimi Šegami in smešnimi norčijami včasih zapravijo več kot eno uro med kratkoiasnlm, šegavim ln tudi navihanim besedovanjem, dokler končno ue pride prava nevesta. Po obedu zafno plesati. Svatovsko veselje traja do tretjega dne. Potem pa žen i novi tovariši najprvo »premijo domov teto m družice. Pri krsta. Pri krstu je ponekod, kakor v Beli peči, m Jesenicah iu tam okrog med kmeti navada, di jemljejo Stir ali pet, oelo »edem botrov. Vsak boter ali botra mora prinesti kos platna, tri do štiri pednje dolgega in ga v cerkvi podariti otrok«. To imenujejo »Krianaiuk*. Tudi mora vsak boter dati otroku nekaj denarja, kakor je pač boter možen, in ta dar zaviti v robček. Čez 8 ali 14 ™ nato imajo botrinjo. Tedaj pridejo botri in prinese velik hlebec kruha, ki ga imenujejo pjj gačo, kakršno smo že zgoraj popisali, kakor W jajc, masti in tudi vina za mater. Pri Kranju in v soseščini so ie pred kraj-kem imeli kmetje navado, da so »e botri «iu tretji dan po krstu in krščenega otroka okopal' in umili. In tisto vodo, v kateri so otroka okopa« (imenujejo jo krizmo) so izlili v jamo pod ali češnjo, če je otrok deklica, pod oreh pa, < plačati godcu en sold, ki jih je pet za en gr» Posebno strastni plesalci so bi« okrog Begunj, Beli peči, škofji Loki. okrog Kranja. Smlednika. To sklepamo iz tega, ker te kraje ' vazor posebej omenja. Pravi, da pri len P redkokd,aj mine brez tepeža ali celo uboja, n-', so ua plesu v Begunjah ubili grajskega ključa čarja Janeza Fortunata, ki je bil tal. »» r b v svoji stroki, da vsa dežela Kranjska n pr®" takega. Drugo leto (1083.) so v vasi lile*« „„. Martina Koder mana, v ZguSah f?n,%utl09. 1 e a c a , v Polčali pa Jakoba K r e I j a. _ ^ ščlna in svetna gosposka se trudijo, iwi ™ bret to razvado, toda Vahaior pravi. < a a°"*> ]n uspeha. Kadar imajo v vasi žegnanje, J« j| če kako dekle ni plesalo, kažejo za njo imsmehujejo, češ da »nosi rop<. (Konec.) Življenje za življenje (Roman.) (Nadaljevanje.) V tem pismu, ki jc bilo pisano ponoči in •e je že |)o pisavi videlo, kaiko je moral biti razburjen, je oio- ki se je znal tako dolgo krotiti, priznal sestri, d« je ljubosumen. Ljubosumen je bil in na kop?... Na tistega, ki jo imel nekega dne zavzeti njegovo mesto v tej hiši ki je imel dati njegovi ženi drugo ime. Na tistega človeka z lisičjo hojo, z bledimi ženinimi. ki sem ga jaz kot otrok tako trdilo m neizprosno sovražil: ljubosumen jo bil na Jn-koba Termondn. V tem pismu je nenadno povedal vso, kur ca je težilo. To je bil začetek vse dolge vrste trpljenja, ki jo je zaključila smrt. Zaupal je sestri, kdaj se mu jo ljubosumnost prvič pojavila, ko je presenetil Termonda, ki je gledal mojo mater tako, kot sc ne spodobi. V začetku j,- mislil, da je to prišlo samo od sebe. in d« ni nihče kriv. To misel mu je potrdilo dejstvo, da je Termond kmalu iki tistem odpotoval za dolgo časa. Oče je videl v tem dejanju dokaj pravega prijateljstva, da se hoče Termond kot iskren prijatelj takoj umakniti vsem priložnostim, ki bi ga lahko zavedle no nepravo pot. Potem se je Termond vrnil in je spet začel zahajati v hišo in sieer vedno liolj jio-(losto. Sicer bi to ne bilo nič nenavadnega, saj s!a z očetom bila zaupna tovariša še v šolskih klopeh, potem na vseučilišču. Termond bi bil očetu za pričo pri poroki, če bi ne bil tisti čas zadržan kot |K»slaiiik v inozemstvu Oče je v tem pismu priznal, da je tega človeku ljubil in da se mu je lastna ljubosumnost zdel a v začetku nekaj nevrednega iu izdajstvu podobnega. Odkar je Termond prišel na.zaj. se je očetovo trpljenje še pomnožilo, ko je videl, do pri prijatelju rase nedovoljeno iiagneje. Nesrečnež je pa kljub temu mislil, da nima pravice. da bi svojemu ne|H«irtetiemu prijatelju pokazat vrata. Ali ni bila njegova žena najčistejša, naj-poštenejša od vseh žena na svetu? V začetku je bilo Termontlovo obnašanje kljub pogledom tako spoštljivo in neoporečno, da ga ni bilo mogoče zavrniti. Kaj naj stori? Da bi ženi razložil svoje vznemirjenje in svoje pomisleke. 011 ki mu je srce začelo v strahu utripati ob sami misli, da bi moral nasprotovati njej, ki jo je tako cenit? Da bi zahteval od nje, da ne sprejema več njegovega prijatelja? Da bi to zahteval <>l nje? Ce bi se {Klala njegovim zaMevam, ali je ne bo s tem oropal edine zabave in razvedrilu? Tega bi si ne mogel nikdar odpustiti, če bi ona ne hotelu odnehati? ... Ubogi oče se je rajše odločil za to. da se bo boril in omahoval v tem jieklu šibkosti in neodločnosti, kamor padajo neodločni in molčeči ljudje. Tožil je svojo revščino, teti, prosil jo za svet, prosil jo usmiljenja, norčeval se je 17. svoje otročke ljubosumnosti. A vendar se ni mogel vzdržati, da ne bi govoril vedno znova in znova o svojem trpljenju, tli mogel zbrati moči, ki bi ga ozdravila. Pisma so postajala vedno otožnejša. Oče ie trpel na posledicah svoje šibkosti, videl je, kako rasejo te posledice, ki jih je sam kriv, vedno bolj in bolj pred njim — pa se ni ganil, ker se je bal razburljivih prizorov, v katere bi zabrel, če bi resno nastopil proti ženi. Tako je vedno. kadar človek nima poguma, da bi takoj popravil kako napačno dejanje. Potem, ko je pustil, da je prijatelj pomnožil svoje obiske, je z muko v srcu spoznal, da je žena začela popuščati in se uda Jati vedno I,olj vsiljivi zuupiKusti Termondovi. Videl je, kako je poslin-aJn njegove nasvete v prav majhnih, navadnih stvareh — glede obleke, glede knjig, glede daril, ki jih je kupovala prijateljicam. Polagoma je zasledil v njenem okusu sledove njegovega vpliva in njegovih nazorov. To se je najbolj opažalo v glasbi. Oče je rad videl, da je mati zvečer, ko smo bili sami trije doma. igrata kaj na klavir. Odkar je Termond zahajal v hišo tako pogosto, je igrala vediio samo tiste pesmi, ki so ugajale njemu. Družlia. s katero i ■ občevala prej moja mati. je bila popolnoma drugačno, kot pa očetova, ki je zdaj živela v njej. Prej je bila vajena na jboljših krt.«ov. v katere je oče le malokdaj zašel. Njegova družba je bila skromnejšo. Da se materi ni tožilo |x> prejšnji družbi, je bilo vzrok samo to, ker je t»ri novih nri-jateljih. ki so bili skromnejši, šele prišla njena velik-' !'">')I'1 do vse veli.ave. Termond ji ie s svoio navzočnostjo 0bui.1l spomine na preteklost in na družbo, ki je včasih v njej občevala. Oče je videl, kako se mati dolgočasi v svojem salonu. Polagoma je prav v vsaki stvari, vsakem dejanju opažal skriti vpliv Terinondov Molčal je kljub vsemu, v njem sta se borili ljubosumnost in bojazljivost, ki ga jc navdajala pred ženo. Čim bolj je bil nesrečen, tem bolj je postajal občutljiv. A svojih muk ni znal in ni mogel pokazati njej, ki jih je bila kriva. Nekateri ljudi navda trpljenje s pogumom in jih dela močne, drugim pa vzame še zadnje moči in še tisto malo odločnosti, kar so je imeli v sreči. Moj oče je bi? tak. Vedno in vedno se je izpraševal: »Kaj naj storim?« Cim bolj se je izpraševal, tem manj je vedel pri čem je. Saj bi zahteval, naj mu ona vse pojasni, kako in kaj je s to stvarjo, a videl je, da ji ne more pravzaprav nič pravega in določnega očitati. Ce pa človek samo sumi in sluti, pač ne more iz sumničenj in slutenj sestaviti nobene obtožbe. Potem je v nadaljnjih pismih govoril, da nič več ne dvomi o ženini ljubezni in zvestobi. Morda ni bil sam pri sebi do kraja prepričan o tem, kar je zatrjeval, a je kljub temu prosil teto, naj zaradi teh njegovih sumničenj prav nič manj ne ljubi in snoštuje niegove drage žene. Prosil jo je, naj jI nikdar niti z najmanjšo besedico ne omeni teh dvomov, ki so ga mučili in ki jih ga je bilo sram, kadar se je spomnil nanje. Očital si je svoje lastne napake, dolžil se je, da ni bil dovolj nežen do žene, da je ni znal prav ljubiti. To so bila tako žalostna odkritja njegove duše! Opisoval je razne prizore, ki so se dogaiali, ko sta zvečer sedela z ženo sama v salonu. Ona je sedela pri mizi in brala ob luči. Kaj je brala? 82 RAZNO Vzgojno stališče. Ljudsko šolo obišče nadzornik. Med poukom zapazi, da učiteljica vsakega pokliče, kdor se z roko otf'asi, samo enega ne. Nadzornik ie radoveden, zakai to Učiteljica mu poiasni, da jc tisti učenec maio »tako« in hoče v^asi vedeti čudne reči. Nadzornik pokara učiteljico, rekoč: »Vz-tfojno stališče zahteva, da se posebno skrbno zavza-rn»'e in zanimate za zaostal,. reveže. Prosim, vnrašajte tla takoi. kal Wje!„ . -Ni. ni!>!i kaj 1'j'š pa ti novedal?' se •^rne "čiteliica vn fanta. - Deček nočasi vsla-in se otlreže: »Tale v--»šal. Un'iUo časa ^o t Mo os:e| j,, 'nec v eb1»>Ui. - frHHMM«MMtMMMW«mUMM>Mm»»l J Hector Malot; I Brez doma. T. Roman. •♦»♦♦♦♦♦♦♦»bi ici'a na Nor"ešVs>m Pr,l _ i? fe dni lovila z Malom zločinca. n ,„ }e v eMnltjV, r>a. Letalski inienir H» 1-ie r-ičel , ,volim miHMiem na roj, Dron„. UpniUi so mn hot»'i vse no1-r»ii. »„t1j a naiVoli drndoceno 'etalo, ki mu je iie osta- Precej časa sem ostal sam s svojimi mislimi, a končno se je vendarle vrnil sodnik z Mnttijo. -Poizvedoval bom v Usselu,« je rekel sin ako bodo, kakor upam, potrdili vajine izjave, bosta jutri izpuščena na svobodo.« »Kaj pa krava?« je vprašal Mattija. »Dobila jo bosta nazaj!« »Nisem vprašal zato,« je dejal Mattija, kdo ji bo dal jesti, kdo jo bo pomolzel?« »Le pomiri se, dečko!* * Mattija je bil pomirjen in smehljaje je menil: »Ali nama ne bi mogli dati mleko, ako bodo po-molzli najino krnvo? Bilo bi nama za večerjo.« Kakor hitro je odšel sodnik, sem naznanil Matnju dve veseli novici, vsled katerih bi bil skoraj pozabil, da sva v ječi. , . . »Mati Barberina živi in Barbenn je v Parizu!« Mattija jo od veselja zaplesal in zapel. Prijel sem ga za roke, ker me je prevzela njegova veselost In Capi, ki je bil do sedaj žalostno ždel v kotu, se je postavil v sredo med naju na zadnje noge. ln tedaj smo tako živo zaplesali, da je v strahu za svoje čebule priletel paznik gledat, ako se nisva uprla. Naročal nama je, naj molčiva, a ni bil več tako surov kakor takrat, ko je vstopil s sodnikom. v . , Iz tega sva spoznala, da najin položaj m sla D. Ker kmalu je zopet prišel nazaj, ter nama je prinesel veliko latvico polno mleka - mleko naitne krave --a to še ni bilo vse, s to latvico nama je dal tudi velik hleb belega kruha in kos mrzle telečje pečenke, češ, da nama to pošilja gospod sodnik. Nikdar se ni ujetnikom godilo tako dobro kot nama. Pri pečenki in mleku sem se zopet spomnil na svoje mnenje o ječah: »Menda so bile vendar boljše nego seni si bil predstavljal.« IX. Mati Barberina. Naše taborenje .v ječi ni bilo slabo, preživela sva bila že manj prijetne noči pod milim nebom. »Sanjal sem o prihodu krave, mi je pravil Mattija.« »Jaz tudi.« Ob osmih zjutraj so se odprla vrata in prikazal se je sodnik, za njim pa najni prijatelj živinozdrav-nik, ki je prišel osebno najn osvobodit Kar pa se tiče sodnikove skrbnosti za njegova nedolžna jetnika, se ni zadovoljila le z včerajšnjo večerjo, temveč danes mi je sodnik izročil še lep ko» lekovan papir. »Neumna sta bila,« je rekel prijateljski, »da sta se upala kar tako na tako dolgo pot; tukaj imata potni list, katerega Vama sem dal narediti na županstvu in ki Vama bo za naprej v zaščito. Srečno pot, otroci!« In stisnil nama je roko, živinozdravnik pa naju je celo poljubil. Žalostno sva bila prišla v to vas, a zapustila siva jo zmagoslavno; vodila sva kravo na povodcu in hodila s ponosno dvignjeno glavo ter sva zaničljivo čez ramo merila ljudi, ki so stali pri vratih svojih hiš. Kinalu smo dospeli v vas, kjer sem bil prenočil z Vitalisem; od tod smo morali prehoditi le Se veliko Roman, ki ji ga je prinesel Termond. Brala e in vsa raztresena brskala po laseh z zlatim nočem za papir, ki ji ga je poklonil za rojstni dan - Termond. Vse je bilo Termondovo. Oče je ob takih prilikah odložil časopis, ki ga je držal v rokah. Iskal je besed, da bi povedal, kake muke ga navdajajo nri vsem tem, da bi povedal vse to temu bitju, ki mu je bilo tako daleč in že tako tuje, a ga je vendar še vedno tako ne: izmerno ljubil. A to ni bilo iahko, zakaj oče ni bil robat človek, ki bi brez vsakih pomislekov vzrojil in zavpil nad ženo: »Jaz sem ljubosumen« in zaprl kratkomalo vrata tistemu človeku, ki je bil kriv njegovega trpljenja. On ni bil tak in je rajši trpel, kot da bi naredil kaj takega. Imel je dovolj moči in samopre-magovanja, da je Termondu kazal leden obraz, da je z njim govoril le potrebne reči, da mu je stiskal roko s hladno vljudnostjo, ki koplje prepad med pravimi prijatelji. Ni hotel, da bi prišlo med njim in Termon-dom do kakega burnega prizora, ker je vedel, da bo lemu prizoru sledil prav tako buren ali pa še hujši prizor z ženo. Zato se je nasproti lermondu držal čimbolj nazaj in ga zafrkaval z malimi stvarm . /jaio je Termond začel prihajati k nam tisti čas, ko je bil oče v pisarni. To je očetovo trpljenje še pomnožilo, podese-torilo. Vedel je, d« se njegova žena in oni človek, ki' je bii nanj ljubosumen, shajata, da se lepo pogovarjata na niegovem ctcinu, on pa se mora poglabljati prav ia čas v najpustejše delo na svetu, ln n- samo zalo, da bi imela ta žena vs» kraljev- ■ fko razkošje, ona, ki ga ne bo nikdar, nikdar lju- ; Hla, čeprav jc nosila njegovo ime, čeprav je mislil, da mu je zvesta, , ; Zadnje očetovo pismo se je končalo s temi ; besedami, ki dovolj kažejo, kako je bilo mojemu ubogemu očetu ol> vs?m tem hudo- Tako žaiostno je, da si v lastni hiši odveč, i da imaš ženo. ki je po vseh božjih in človeških i postavah tvoja .ena, ki ti daje vse, kar ji na- j i«ga dolžnost. Vse, samo src« ne. Srce pripada , nekomu drugim«. Alorda se ona tega niti ne za- ! ff ci, bi se reklo prav toliko, kot da sem pri sebi ubil tisto, ki me je rodila. A jaz sem mater vedno tako žalostno n nežno ljubil. Nikdar bi se ne bil upal jo obsoji . Kljub temu, da sem čutil, kako gine njena ljub,z i do mene, si ji nisem upal nikdar potožiti. Vit! i je, kako draga mi je ostala vedno in nekoč bo. morda jaz njena zadnja in edina podpora. planjavo, (la smo prišli do pobočja, na vznožju katere^ ipii Chavanon. is-.-.m sicer hotel priganjati krave a tako rad ti t < ?<» na cilju, da sem nehote pesuešil korak. e deset kilometrov, se esotn, še šest! Čudno! Dali.-a se m> ja zdela pot danes, ko sem šel k materi Tarberini. ne^o takrat ko sem jo bil zapustil, in vea-dhr je r .ttffa dne padal mrzel dež, katerega še do dalo > nisem pozabil. A HI som ves g&njen, ves nestrpen in vsak hip r m p ;?iedal na uro. > Ali ni ta dežela krasna?« setn vprašal Mattijo. j-tNo, drevesa ravno ne zapirajo razgleda.!. :-Ko Lova zavila navzdol po pobočju proti Clia-fanonu, bcš videl drevesa. l'a še velika! Hraste in tostanje!« »S kostanji?« »Menda jal In potem je na dvorišču matere Bar-jerine kljukasta hruška, na kateri se lahko igrava (onja; ia hruška rodi tako debele hruške, pa kako iobre, boš videl!« In za vse, kar sem mu opisal, sera ponavljal le 3no: videl bos! Med takimi pogovori in ker smo hitro hodili, smo vendar končno dospeli na greben, cd koder se spušča cesta v ovinkih doli v Chavanon mimo hišice matere Barberine. Še nekaj korakov in bili smo na kraju, kjer sem bil prosil Vitalisa, da smem sesti na obzidek, da še enkrat vidim hišico matere Barberine, o kateri sem mislil, da jo nikdar več ne bom zazrl. »Primi za povodeck sem velel Mattiji. Z enim samim skokom sem bil na zidu... Nič se ni izpremenilo v naši dolini. Vedno enaka je bila. Med dvema skupinama dreves sem zagledal streho hiMce matere Barberine. »Kaj ti j^ vendar? r me je vprašal Mattija. »Tam tam I.. .< Stopil je k meni, a ni splezal na zid, ker je krava jela muliti travo. Rekel sem mu: »Glej, kam kažem! Tam je hišica matere Barberine! lam je moja hruška^ tam je bil moj vrt!'. V tem trenutku se je vzdignil iznad dimnika majhen rumenkast oblaček dima, in ker ni pihala nobena sapico, se jc dvigal naravnost v zrak cb pobočju griča. »kati Barfcerina je doma,- sem rekel Lahen vetrič je potegnil skoai drevje in je zanesel dim proti nama; ta dim je dišal po suhem hrastovem listju.« Tedaj so mi sc-Ize zalije oči; skočil sem s zida in objel Mattijo. Catpi se je vrgel name, vzel sem ga v naročje in poljubil sam tudi niega. Vzkliknil sem: »Hitro pojdimo doli!-,: »Kako hoževa presenetiti mater Barberino, ako je doma?c je vprašal Mattiia. »Vstopil bcš sam in ji boš rekel, da pripelješ kravo cd princa, in ko te bo vprašala, kdo je ta princ, se bom pokazal jsz. »Kakšna nesreča, da najinega pohoda ne moreva spremljati z godbo, to bi bilo tako lepo! " »Mattija, le nobenih neumnosti!c »Le pomiri se, saj ne mislim zopet pričeti! Pa vendar, ako bi ta divjakinja ljubila glasbo, bi bilo slovesno trobentanje prav na mestu.« Ko sva ravno prišla do ovinka nad hišico malere .Barberine, se je prikazala na dvorišču bela avba, bila je mati Barberina. Odprla je vrtna vrata in stopila na cesto. Okrenila se ie ter je sla proti vasi. Vstavila sva se bila in pokazal sem mu jo. »Proč gre,« je vzkliknil, -kaj bo z najinim presenečenjem.; lo. Inženir pa — nc bodi len — eede v* letalo'in odfrči upnikom tako rekoč pred nosom — med oblake. Policija je sklenila loviti ubežnika z letalom. Hudičevo delo. Vse zlo na »vetu je hudičevo delo. V nemških mestih Wismarju in Ljubeku pa kažejo kot hudičevo delo nekaj, kar ni zlo in je povfh vjega že v cerkve postavljeno. V Wismanu imajo namreč okoli krstnega kamna na posebno čudne načine spreplete-no in izdelano železno ograjo. Kje imajo pre-iudni zavoji začetek in konec, t*ga Sc danes ne morejo dognati. Tudi se ne ve, da bi kdaj kak umetni kovač to deio napravil. Ze parkrat v zgodovini so skušali posneti to železno ograjo, pa nl šlo. Zato je splošno zavladalo mnenje, da ie •<> železno mrežo skoval sam hudič, da bi zabra-nit pristop h krstnemu kamnu. Prav podobno železno ograjo kažejo tudi v Ljubeku. Tu obda,-a pa prižnico. Pohabljena krava. N* Angleškem v juž. Galle-su se neki posestnik ponaša s kravo, ki "»» umetno nogo. 2ival si t® še mlada zlomila nogo. Gospodar jo je seveda , Bjfirnsternc: Oče Najbogatejši in najuglednejši mož v sei vasi je bil Thord. Nekega dne je po-onci in resno stal v župnem uradu. -Sin se mi je rodil,« je pravil, »krstiti i ga dal.« »Kako mu bo ime?« »Tiun, po mojem očetu.« »Kdo bo boter?« Imenoval je najimenitnejšega moža v odbini. . »Želiš še kaj?« ga vpraša župnik m nre oči vanj. Kmet nekoliko pomisli, potem reče: »Želim, da ga krstite posebej, ne z dru-imi skupaj.« »Hočeš reci, naj ne bo krscen v ne-eljo, ko krščujem druge, ampak kak drugi an.« »Da, v soboto opoldne « »Imaš še kako željo?« ga vpraša žup- ik. »Nimam,« odgovori kmet, nerodno brača kapo v rokah in. se pripravlja na dhod. Župnik vstane. »Mogcče pa imaš še k "ko željo?« vpra-a in stopi naravnost proti Thordu. Prime a za reko in mu pogleda naravnost in stro v oči. »Bog daj, da bi ti ta otr< k prinesel v išo srečo in blagoslov.« Šestnajst let po tistem dnevu je bil hord zopet v župnikovi sobi. Dobro izgledaš!« ga nagovori župnik. Po tako dolgem času ni opazil na kmetu nobene izpremembe. »Skrbi imam « odvrne Thord. Župniku odgovor ne vzbudi pozornosti, ampak takoj vpraša: »Kaj pa mi danes prinašaš?« »Prišel sem zaradi sina, jutri bo bir-man.« »Krasen deček!« »Plačal bom gospodu župniku, ko vidim, katero številko bo dobil sin.« »No, dfjmo mu številko 1.« »Izvrstno!« Tu vam izročam deset cekinov za cerkev. »Imaš še kaj na srcu?« vpraša župnik in p'"leda Thorda. »Jimam «odgovori kmet in gre. * * « Minilo je zopet osem let. Nekega dne čuje župnik v veži čudno vrvenje in govorjenje; nekaj ljudi je prišlo v Thordom na čelu. Župnik ga takoj spozna in nagovori: »Danes prihajaš z velikim spremstvom.« »Prišel sem, da mi sina oznanite. Poročil se bo s Kareno, hčerko Gundmunovo; tudi ona je tu.« »Najbogatejše dekle v vsej okolici je,« de župnik. »Tako govore,« odgovori kmet ter se popraska za ušesom. Žnpn'k sedi nekaj trenutkov zatopljen v svoje misli, potem vpiše imeni zaročencev ter pozove prisotne, naj se podpišejo. Thord položi na mizo tri cekine. »Pripada mi samo eden,« pripomni župnik. «Vem, toda tu gre za mojega edinca, zato hočem, da bo na vse strani dobro.« Župnik vzame denar. »Thord, danes si že tretjič pri meni zaradi sina.« »Pa tudi zadnjič. Sedaj moram zase skrbeti,« de Thord, spravi denarnico, se poslovi in gre. Spremljevalci gredo polagoma za njim. » * * Štirinajst dni kasneje veslata oba Thorda, oče in sin, proti Storlidenu, da se dogovorita glede svatbe. »Klop je premalo pritrjena,« reče sin in vstane, da bi jo pritrdil. Pri tem pa se mu izpodmakne deska, na kateri je stal, zgubi ravnotežje, zakrili z rokama, krikne in pade v vodo. »Za veslo se primi!« zavpije oče in naglo vstane, da bi podal sinu veslo. Sin sicer nekolikokrat poseže po veslu, toda prehitro mu omahnejo roke. »Počakaj!« zakliče oče in zavesla proti sinu. Toda sin se v vodi preobrne, upre v očeta oči in izgine pod vodo. Thord ne more verjeti svojim očem. Ustavi čoln in nepremično gleda v ono mesto, kjer mu je izginil sin. Pričakuje, da bo zopet prišel na vrh. Črez nekaj časa pride na površino nekoliko mehurčkov, malo kasneje zopet nekoliko, za njimi pa eden velik, — ki vodo nekoliko vzvalovi, in površina jezera je mirna. Tri dni in tri noči se ne gane oče od nesrečnega kraja. Ne zmeni se za glad in trud, ampak le vzdihuje in žaluje za svojim edincem. Tretje jutro najde truplo, dvigne ga na ramena in ponese domov. 83 otel »klati. Domača hči i pa prosila in očeta eprosiis, da je dal ii-inčetu naredili umetno ojo. Krava sicer malo !p», a daje dosti mteka i« imela ie tri teleta. s» bližnja in daljnja 'olica pozna krotko in ohabljeno kravico. Ogenj so gasiM t vila. v Veliki Kaniži na ".rskem je nastsl v neki s' požar. Ker je gasil--ra zmanjkalo vode, so M ustavili z vinom, ate"Sa jim je dal na spola^o neki vetetrgo-« vinom. — Pri nas ls"o. gasilci z vinom le ■ žeto, človek. . N»ki "'lanski inženir iz Ge- >*« le prijel na dan z »v? 0 "nijdbo. Po-«i.o s» m,j je se,»nvjtJ 7en to*a 30 H '? Potrdi »n-1 ra-n-n, {,ovck se laMro d„i„-J. *rp'< in leti s hI- rT- 60 W na ; U W tudi krila kot L'" raa'I,en motor i PoSon, j A") * sreča? ,pa„a, I ta lat?tr° j" »Ce skle-ed nit "! dek,e stopiti nski 5 zles,i v za" 1 "°KI jarem.« »Kai se tf™«dobiti košarico? «eC' da ie imeI i »Izmisliva si drugo!« »Katero?« »Še ne vem.« »Kaj ko bi jo poklical?« Izkušnjava je bila velika, a vendar in:em poklical. Že več mesecev sem se veselil na presenečenje, da se mu nisem mogel kar naenkrat odreči. Kmalu smo prišli do vrtnih vrat mojega nekdanjega doma in vstopili smo, kot sem vsfep-il nekdaj. Ker sem dobro poznal navade ma-ere Earberine, sem vedel, da bodo vrata zaprta le s kljuko in da bova lshko vstopila v h'ša A predvsem sva morala spraviti kravo v hlev. Šel sem torej gledat, v kakšnem slanju je oni hlev, in našel sem ga takega kot je bil svoje dni, le da ie bil napolnjen z butarami. Poklical sem Mattijo, in poiem ko sva privezala kravo h koritu, sva jela hitro pospravljati butare v kot, kar ni trajalo posebno dolgo, ker mati Barbe-rina ni imela posebno veliko zalogo goriva. Poiem sem rekel Mattiji: »Zdrj greva v h;šo in jaz s "dem na zapeček, da me tam najde mati Barberina. Ko bo pri njenem po™ vratku zaškrirala vrtna vrata, boš imel ravno še čas, da se s Capijem skriioš za poslelj in videla bo le mene. Kako bo iznenadena.« Res je prišlo tako! Vstopila sva v hišo in sedel ssm za zapeček tja, kjer sem prebil že toliko zimskih večerov. Ker nisem mrgel odrezati svoiih dolgih'las, sem jih skril za ovratnik svojega suknjiča in sem se stisnil, da bi postal manjši in da bi bil ped ob en kolikor mogoče Remiju, namreč onemu malemu Remiju matere Barberine. Od svojega prostora sem videl vrtna vrata, in ni se nama bilo bati, da pride mati Barberina nepričakovano. Ko sem tako sedel, sem lahko gledal okrog sebe. Zdelo se mi je kot da sem šele snoči zapustil domačo hišo. Nič ni bilo izpremenjeno: vse je bik) še na svojem mestu, niti papir ni bil nadomeščen, g katerim je bilo zadelano okno, kjer sem nekoč jaz razbil šipo, še ta papir je bil tam, le da je bil strašno zakajen in zarumenel. Ako bi se bil upal, bi zapustil svoj prostor in bi cd blizu pogledal vsak predmet, a vsak hip je mogla priti mati Barberina, in zato sem moral ostati na svojem mestu. Naenkrat sem zagledal belo avbo, in zaškripal je konopec, s katerim so bila pritrjen« vrtna vrata. »Hitro se skrij!« sem velel Mattiji. Vrata so se odprla. Že s praga me jo mati Barberina opazila. Vprašala je: »Kdo je tukaj?« Gledal sem jo, ne da bi odgovoril, in tudi ona me je gledala. Naenkrat so se njene roke stresle in zamr-mrala je: »Moj Bog! Moj Bog! Ali je mogoče? Remi?« Vstal sem, stekel sem k njej in jo objel: »Mama!«1 »Otrok moj je, moj otrok!« Šele čez nekaj minut sva se pomirila in sva si obrisala solze. Potem je rekla: »Ako ne bi vedno mislila nate, te gotovo ne b; bila spoznala. Kako si se izpremenil! Kako si velik in močan!« Prikrito ihtenje me je spomnilo^ da je Mattija za posteljo. Poklical sem ga in pokazal se je. »To je Mattija,« sem rekel, »moj brat< »Ejl Ali si našel svoje starše?« je vzkliknila mati Barberina. »Ne! Hotel sem le povedati, da |e on moj tovariš in prijatelj. In tukaj je Capi, ki nii je tudi tovariš in Kakih pet let po tem nesrečnem dnevu čuje župnik nekega jesenskega večera čuden šum. Zdi se mu, da nekdo tipa po kljuki. Vstane in odpre vrata. V sobo vstopi velik, toda že upognjen človek, suh in siv. Dolgo ga župnik ne more spoznati. Bil je Thord. »Precej pozno prihajaš,« ga nagovori župnik in stopi predenj. »Da, pozno prihajam,« reče Thord in se vsede. Tudi župnik se vsede. Ves je začuden in dolgo gleda molče predse. Končno spregovori Thord: »Prinesel sem nekaj za reveže,« vstane, položi denar na mizo in zopet sede. Župnik začne šteti. »Veliko jek »Hišo sem prodal in polovico izkupička prinašam, da ga razdelite siromakom.« Župnik dolgo gleda gosta, nato ga vpraša sočutno: »Kaj misliš sedaj napraviti?« »Nekaj boljšega.« Zopet dolgo molčita. Thord upre pogled v tla; župnik ga opazuje in končno za-šepeta: »Mislim, da ti je sin šele sedaj postal v blagoslov.« »Da, tudi sam tako mislim,« reče Thord in dvigne oči. Dvoje velikih solza mu zdrkne po licih. Radio. Vsak delavnik: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, plošče, borza — 17.30 — Radio-orkester — 22.00 Časovna napoved in poročila. Četrtek, 5. marca: 17.30 Otroška ura — 18.00 Plošče — 18.30 Gimnastične vaje — 19.00 Srbo- hrvaščina - 19.30 Morje in jezera r 20.00 Duševna vzgoja otroka - 20.30 Operetni večer: Ode. Arko in g. Jelačin pojeta operetne arije — Ha-wai-jazz. — Petek, 6. marca: 18.30 Samostani in znanost - 19.00 francoščina - 19.30 Gospodinjska ura — 20.00 Koncert godbenega društva •Slo-ee*. — Sobota, 7. marca: 18.00 Marjan, biser Dalmacije - 18.30 Šah - 19.00 Filozofija evangelijev — 19 30 Angleščina — 20.00 Slovenske narodne pesmi, bariton ? orkestrom - 21.00 Prenos s plesnega turnirja drav. banovine iz Zvezde. — Nedelja? 8. marca: 9.00 O poljedelstvu - 9.30 Prenos cerkvene glasbe — 10.00 Versko predavanje — 10.20 Nauk o serviranju — 11.00 Radio-orkester — 12.00 Časovna napoved, dnevne vesti, plošče — 15.00 Dekle, čuvarica ognja v templju — 15.30 Hu-moristično čtivo — 16.00 Sramel kvartet — 17 00 Reimann-Schvvartz: Križasti pajek, veseloigra (&t. Jakobski gled. oder) - 20.00 Prenos iz nar. gled. v Belgradu — 22.15 Havvaii-jazz. — Ponedeljek, 9. marca: 18.30 Italijanščina — 19.00 Poljščina -19.30 Zdravstvena ura — 20.00 Večer Radio-orke-stra. — Torek, 10. marca: 1S.30 Izlet na luno — 19.00 Vremenoslovje — 19.30 Nemščina — 20.00 Mozartov večer: Uvodno besedo govori dr. Josip Mantuani, 3 klavirske skladbe izvaja Marjan Li-povšek — Radio-orkester — 22.15 Havvaii-jazz. — Sreda, 11. marca: Opoldanski program odpade — 18.30 Enotna zakonodaja Jugoslavije. — 19.00 Ruščina — 19.30 Literarna ura — 20.00 Prenos iz Prage. Nove knjige in skladbe Stezica sv. Cvetke, molitvenik. Priredil dr. Jože Pogačnik v Kranju po dveh nemških virih. Molitvenik je prirejen po novem Cerkvenem molitve-niku in Pečjakovem Večnem življenju, tako da je enotno besedilo oovsod. Prireditelj se je oziral tudi močno na liturgično pojmovanje svete maše, sv. obhajila in partikularnih pobožnosti. Tako hoče biti molitvenik obenem splošen (obsega vse potrebne molitve) in poseben za sv. Cvetko. Cena zlato vezanemu molitveniku 2 ODin, rdeče vezanemu 15 D. Toplo priporočamo. n Misijonska. Znani ljudski napev misijonske pesmi je priredil Stanko Premrl za ljudsko eno- glasno petje z orglami. Ker je želja Cerkve, da se ljudsko petje čim bolj goji, bodo pevovodjo radi segli tudi po tej pesmi. Stane izvod le Din 1.50. Cantate Domino... ccrkveni moški zbori Postne in velikonočne pesmi. Uredil Vinko Vodo-pivec. Cena 4 lire. Okusno opremljena zbirka obse-ga 6 postnih in 6 velikonočnih napevov. Na oriKi-nalna besedila (Terčelj, Bele, Stanič, M. Elizabeta) je znal naš znani skladatelj pričarati lepo melodijo, tako da bodo te pesmi naši pevci radi in lahko peli, ljudje pa radi poslušali. Pevovodja in zbori, naročite jih takoj I Pišite na: Libreria cattolica - Gorica. Litanije presv. Srca Jezusovega. Za predpeva-joči inoški zbor ali srednji glas sam in odpevajoči ljudski zbor je priredil skladatelj Al. Mav. Za 4 D jih dobite v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Vinko Vodopivec je priredil iste za predpe-vajoči moški glas in odpevajoči mešani zbor DTava v njenemu hlevu ji je bila tako nepojmljiva, da vkljub najinemu smehu nI mogla razumeti. »To je presenečenje, presenečenje, katerega »va Ti pripravila, in menda je boljše nego ono s papeževo repo, kaj ne?« »Presenečenje, presenečenje! je vedno ponavljala.« »Nisem se hotel vrniti praznih rok k materi Barberini, ki je bila tako dobra s svojim malim Remijem, ubogim najdenčkom. Tedaj sem premišljal, kaj bi Ti moglo najbolj koristiti in menil sem, da bi bila to krava, ki bi nadomeščala rjavko, in na sejmu v Usselu sva jo kupila z denarjem, katerega sva zaslužila Mattija in jaz.« »Oh, dobra otroka, ljubi deček! je vzkliknila mati Barberina in me zopet objela. Potem smo stopili v hlev, da je mati Barberina lahko pogledala najino rjavko, ki je bila sedaj njena krava. Pri vsaki vrlini, katero je odkrila mati Barberina na kravi, je veselo in zadovoljno vzkliknila: »Kakšna krasna krava!« Nenadoma se je ustavila in me pogledala: »Ti, ali si morda obogatel?« »Mislim da,, se je zasmejal Mattija, imava še petdeset osem soldovk Mati Barberina pa je vedno ponavljala, a zdaj nekoliko drugače: »Oj dobra dečka!« Vesel sem bil, da se je spomnila Mattije in da naju je združila v svojem srcu. Ta čas j-8 naša krava le še mukala. »Rada bi, da jo pomolzemo! je menil Mattija. Stekel sem v hišo po svetlo vedro iz pločevine, kamor smo v prejšnjih časih molzli rjavko in katerega sem našel na njegovem navadnem mestu, čeprav že dolgo ni bilo krave v hlevu matere Barbe-rine. Nazaj grede sem vedro napolnil z vodo, da smo ji lahko oprali vime, ki je bilo popolnoma zaprašeno. Med in medičarji. Naši Slovenija pridela vsako leto obilo medu in naše čebele so svetovnoznane. Vživanje medu in izdelkov iz medu pa je pri nas še zelo malo razširjeno V drugih deželah je to drugače, zlasti na seveni. Tam noužijejo ljudje obilo medu, použijejo pa t''M si pa storil, možičekl M" tožil si mi nekam kuharsko knjigo in zdaj t»w™ pojma, kaj sem pristavil« k ognju!« Stev.J^ j Prosimo oojansfflilal Zakaj so cene blagu za obleke v Trgovskem domu Stermecki v Celju tako nizke? Tvrdka dela s polno paro sedaj, ko je vse v krizi. Na sto in sto naših kmetov zahteva vsak dan nov spomladanski cenik in vzorce blat»a za obleke. Vsi, ki so do sedaj naročili, so jako zadovoljni, predvsem radi nizke cene in dobrega blaga. Pametno bi bilo, ako bi poskusili tudi drugi, ker takih prilik fe malo. _ gpoiaala brata za stalno nesposobnega in ie imate nstale navedene pogoje. Ali more bi« »ena ta jrifco? V. S. L. S sosedom imam pravdo in on predlaga tvojo ženo za pričo Ali bom mogel ugovarjati? — Ce bo sodišče dopustilo zasliSanje sosedove žene za prižo, vi ne boste mogli uspešno ugovarjati. Dolinost preskrbe otrok po smrti staršev. — T N D. Vaša hči je umrla leta 1918, znpnstivši otroka, ki je zaostal v rasti tako, da se kljub 16 letom ne more sam preživljati. Oče otroka je v Ameriki in srdoh ne skrbi za otroka, tako da ga ie 13 let sami vzdržujete. Ker ste zelo revni, bi radi, da se Vam stroški radi oskrbe otroka povrnejo. — Ce zakonskemu otroku mati umre in tud! ofe radi neznanega MvaPšča nekje v Ameriki n* skrbi za otroka, preide dolžnost preskrbe na olei tove starše in če teh ni, ali pa so brez sredstev, na materine starše; 6e so ti že umrli ali pa so brez sredstev, pa je dolžna skrbeti za otroka domača občina. Pri nezakonskih otrocih pridejo po smrti otrokovih staršev v peštev le starin nezakonske matere. — Radi vložitve morebitne ložbe na povračilo stroškov ee obrnite do Vafcega sodišča. Gospodar je dolžan skrbeti za uporabno stanovanje. F. G. Z. Kot prevžltek ste si poleg drugega zgovorili tudi stanovanje v sobi v posebnem delu hiše. V zadnjem času je zadela streha nad sobo puščati, takn da teče ob deževju po stropu voda, ki dela škodo celi opravi. Ker se z mladimi lie razumete, zavlačuje gospodar nalašč popravilo strehe. — Hišni gospodar je dolžan skrbeti za to, da je Vaše stanovanje uporabno. Ker teče voda skozi streho in strop, Je stanovanje neuporabno. Pravico imate s tožbo zahtevali takojšnje popravilo strehe in povračilo škodo radi mokrote. Zadržavanje poselske knjižice. A. R. S. Službo dekle ste zapustili sporazumno r. gospodinjo. Gospodar Vam pa noče izročiti poeelske knjižice, češ, da mu morate povrniti škodo radi izgubljenih plaht, ki jih pa niste izgubili. Brez knjižice pa ne morete nastopiti nove službe. — Gospodar ni opravičen poselske knjižice zadrževati. Radi tega odgovarja za škodo, ki jo imate, ker ne morete v službo. Pravico imate s tožbo zahtevati izročitev knjižice in povračilo škode. P. F. r V. Kot agrarni Interesent vprašajte naravnost pri agrarni direkciji v Ljubljani. Uredništvo ne more intervenirati v tekočih spornih zadevah. Prošnja za oprostitev davka. V. R. S. Ker imate devet otrok, ki še vsi živijo, boste oproščeni vseh neposrednih davkov in doklad, ki se odmerjajo na nje. Prošnjo vložite pri davčni upravi. Ker imate svoja zemlj!šča v okoliših dveh davčnih uprav, je treba pri obeh presiti za oprostitev. Prošnji priloge družinsko polo,, ki jo dobite pri župnem uradu. „Dogo)tnba" morda Se nimefe v fall hftlf Naročite takoj ta najboljši stovens 1 nabožni mesečnik. Uprava Vam še lahli > postreže z vsrmi letišnjimi številkami in krasno barvno sliko Matere božje. Za naročbo zadošča dopisnica na upravo .Bogoma" v LfnMtanS Stane na leto samo 2(1'— dinarjev. ni nikakšna umetnost biti za m al denar elegantno oblečen, temveč je treba samo pisati na Trgovski dom Stermecki ponovi, veliki, ilustrovani cenik in v njem najdete velikansko izbiro finih in modernih klobu ov v ceni od 60 Din in krasnih športnih čepic od 20 Din naprej. Trgovski dom Stermecki, Celje is Veliki, ilustrovani cenik zastonj I V Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar. Naše nove spomladanske cene! Ženski Čevlji nu eno zaponko v vseh mo- n?m Prednosti teh Čevljev so krasni modeli, ele- dernih barvah ...........II i II Iv J " gantna peta in dober materijah Ženski pumps Čevlji iz laka, črne ali bar- m-- m«. Zelo ukusni, zato jih vsaka dama rada vaste kože.......... . . IIIII J " nosi. Ženski troter-čevlji v vseh barvah . . BiH 165- Najbolj eleganten čevelj za šetnjo. Siraoacni moški čevlji v črni, rujavi ali n;n «Ae. Zelo udobna oblika. - Te vrste se proda lak koži...................UMI " Več tisoč parov na mesec. U« Dobiio se v vseh oblikah in barvah. Za Polčevlji moški v črni, rujavi ali lak koži IIIII &&J " vsakega gospoda nuino potrebni. Original-Goodtjear—Wit čevlji . . . . Din 245- Prekašajo vse v izdelavi in kvaliteti. ■Mn Jit* navzgor. 28 let že izdelujemo te edino pra-Olroškl čevlji od.......... IIIH vilno higijenske čevlje za naše male, Ljubljana ^^^^^ Maribor Obiščite nas in prepričali se bode te, da prinašamo za pomlad navzlic nizkim cenam edino kvalitetne Čevlje v najmodernejši izdelavi 1 1000 DINARJEV PLAČAM, ako Vaših kurjih oče«, bradavic, trd« kože, bul itd. ne od»tranite v treh dneh z RADIO-BALZAMOM. Prosim, pošljite mi 8e en lonček R. B., ker isti zelo dobro učinkuje, piše 21. febr. 1931 ga. Sker-binc Marija, Vransko pri Celju, — Lonček 10 Din (predplačilo), na povzetje 18 Din, dva 28 Din, tri 38 Din, pošlje: R. COTie, Ljubljana VII, Kamnlgka ulica it. lOt. Pozor. Birmanski botri! Prepričajte se o čudovito nizkih cenah izgotovlje. nih oblek, perila, venčkov, kravat, klobukov, dežnikov, čevljev in raznih daril ia birmo ter vsakovrstnega blaga za pomladansko sezijo. Cenjenemu občinstvu se priporoča tvrdka F. A. TOMA2EVIC, St. vid itcv. 48 nad Ljubljano. Brezobrestna oosoiila za zidavo hiš. za nakup hiš in posestev z« prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svoj m članom .Jugrad" Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z. v Lubljnni, Kolodvorska ul;ca 35/1. Pravda proti plačilu Din 5'— v /.narnkah. Za o igovor nros mo znamko Urad e ure od 8-12 in od 14 -18. Češki sem. na i OVES LllClliiiNO banatsko, ki se je do sedaj za naše kraje najbolje obnesia. iu druga semena za polje in travnike nudi F an PogdcmK. Ljubljana, Dunajska r. ">6 Dlačice na bradi itd. Vas ženirajo, cenj. dame, kvarijo Vam Vašo lepoto, eleganco in sramežljivost. »Venera« eliksir Vas reii v par sekundah — brez bolečin, brez opasnosti — vseh nepotrebnih dlak. Naročite ie danes lepo diieči »Venera« eliksir. Ne bo Vam žaL Steklenica 10 Din (predplačilo), povzeti« 18 Dia, dve 28 Din, tri 38 Din, razpošilja: R. COTIC, Ljubljane VII, Kamniška ulica št. 10 a. Moli oglasnik 1.000 Din red^nstto zasheite i oblikovanjem v Vašem okraju iiuiuko za o Igovor. -Tovarna Kosili s. Ljubljana. pošt predal 307. Hmefsko de&ig, srednjih let, vajeno doma e kuhe m živinoreje išč m za lepo posestvo v kamniškem okraiu — Za dekb ki se ne misli omožiti dosmrtna s užba. — Ponudb" na upravo Domoljuba pod št. 150 J. Zasedni slo«, rebe- lanii kuPuiei° p™o-,BI vr8ine čebelarske po rebščine in zajamčeno pristne satnice po konkurenčn h cenah le pri Blagovnem oddelku Čebelarskega društva, Ljubljana, Vošnjakova ulica 4. T™-— Občinska sluno sanukeua. zveste ;a n zanesljivega sort-jme v siu bo »u. anst>o Sv. Jurij j.oi Kumjm — Plača po uo^ovoru. Lastnoročno pisano ponudbo ;« |ios at' diri letno žu anstvu ' navedbo starosti, roklica in točnim naslovom. Prednost imajo tisli, ki znajo opravljati tudi tiru a deia. n pr. kmetijstvo »11 sa ijerej Ivo, event. tudi rokodelstvo. Uaivnra za kolarstvo laicncs sprejmem, hrana v hiSi. Bobnar Fr., kolar, Fužine pri Ljubljani._ 13-16 let starega, ki ima veselje do živine in kmečkega dela sprejmem takoj. — Piača dobra. Naslov v upravi Domoljuba pod št. 2210 Pomaranče in limone italjanske^a in š an-8ke??a izvora 'n ze »-n-lave vedno -ve e prvovrstno blago nu li Ce-lestina G avnik Ljubljana, Pogač« rjev trg 1 Mizarska vbbucb ta ko i spre me IVAN SEMRl, strojno mizarstvo, Poljanska e. 09, Ljubljana Breskve laiiho uži- nsfs od srede juliia do konca sep em-bra, ako naročite pri nas sortlment 10 bre • kovih grmiiev v 10 vrstah ra različnejše zrelostne dobe; sta. e D n 125" franko Vaša postaja. 20 grm čev v 20 vrstah Din ^50 — Drevesnice bratov Do-linšek. Kamnita, pošta Maribor. Čev)fiiP8hega oaiinca i oštene.a, kr etskih staršev, sprejmem barvah, -lune fran-co Vafta postala D. 150, 10 vrtnic stane Din 60 Od maja do n >vem ra boste imeli mn go i.e-dožneii veselja in vedno sve'. šo ek. — Drevesnice bratov Do-linsek, Kamnica, posta Maribor. Illanra b konjem, za niaura poijaka in do. mača dela, sprejmem takoj: Novak, Vič 24. nad 15 let starega. poštenega, ki ima veselje pasti živ no in e ati kmečka dela, sprejmem v siužbo. Plača po dogovoru. - Medic Franc, Otavec št. 9 pri Črnomlju, Dolenjsko. Brni« kraško prvovrstno prodaja po najnliji ceni Ed. Pišler. Vrlin, k«. Hlapca 100 Sin nndan^k zasluži Homa v svojem kraju. Pošij te za pojasnilo znamko za odgovor in avoj naslov »ZARJA« Ljubljana, Poštni pre lal 276. Holarskeqs vatenea 8|ir< jme Franc Čuden, Bitnje 11. v Boh nju. f.k.j. prodam, 8 Alb-uSuSls žnlderšifevih panjev, piemenjuki, ohranjeni. Cena po dogovoru. V nede jo 8. t m. Katarina Kremžar, Ježa 15, pri Črnučah, p. Ježica. _ Bencin motor dobro ohranjen, v « raben za pogon raznih stro ev se radi ebktrike po ni ki ceni proda. Janez Korošec, vila »Mir« št. 136, B ed. Roiiiell rpp°.?Sl Dobrova 2 pri Ljublj. 8ALDA-KONTE gTRACE • JOURNALK ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE K1SALNE BLOKE ITD. U NUDI PO JZKEDNO UUODNIll CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE T1SKA8NJJ --F-RfiJ " ftf" K. T. D. V LJUBLJANI KOP1TAHJBVA VLICA'0 I i. NADSTROPJE SPOMLADANSKA UTRUJENOST je znan poiav, ki smo mu vsi več ali manj podvrženi. Take naravne pojave preprečimo naravnim potom: z okrepitvijo in izpodbu a-njem organizma. Važno, več let preizkuiano in preizkušeno sredstvo je wPfcANINKA« ča| Bahovec, ki sestoji večinoma iz domačega zdravilnega alpskega rastlinstva. „P£»ANINI£AM razn-dčuje kri, prepreču e poapnenje in tako vrača žilam potrebno elastičnost. Odklonite potvorhe in zahtevajte v lekarnah izključno HPLAN(KRA" Ca| Bahovec v plombiranih zavojih po 20 Din in z napisom proizvajalca: LEKAHNA Mr. BAHOVEC, L}UBL|ANA. >,.. Potem bi tudi rad sprejel v mojo oporoko, naj se mi na grobu -zapojejo tri pesmi.« »Seveda, kalere pa bi radi slišali?« ČEBELARJU Vse čebelarske potrebščine dobite najceneje pri FR. STUPICA, železnina, Ljubljana, Gosposvetska i. Pozor gozdarii in trgovci! Nabavite si prvovrsten izdelek sekir in plankač, katere pošiljam po pošti. — Cene nizke. — Za vsak komad prevzamem garancijo. Trgovcem daietn popust. MATEVŽ KRMELJ, Log, poŠta Skofja Loka. Na$lm odjemalcem za Veliko doc 400 nagrad 5® nagrad po Din 200 - 50 „ ; „ 100-109 . „ * 50 Za one, ki bodo dali čevlje templati, pa se razdeli 200 nagrad po Din 10 - Cene čevljev so znižane in se prodaja ie prvovrstno blago. Za kvaliteto jamčimo. Prosimo, da se bioki shranijo. Nagrajene številke blokov se objavijo v časopisu na Veliko noč. Detajlna prodaia pri POLLAKU Izdelkov tovarne POLLAK <1. d. Dunajska cčsfa 23 (d«omco L. nihat Ljubljana, Mestni ura IS Na malo DCŽIllIfl No itiiho Ustanovlieno 1859 lelelon 2282 IZJAVA. Preklicujem vse žaljivke ia klevete, U sem jih izrekla o Frančiški Jurečii, poseatnioi v Kalce-Naklo št. 8, p. Sv. Križ pri Kostanjevici, in izjavljam, da ji ne morem ničesar nečastnega očitati ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožb«. — Krško, 28. febr. 1931. — Purkat Nrfa. posestnica, Kaice-Naklo St. 8. Franc Kokol - čevljar v Laškem opozarjam, da si pravočasno preskibite obuvalo pri meni za veliko noč in poletje. Prodaja čevljev, usnja in Cevlj. potrebščin. — Sprejme se vajenec. Kmetje, oklenite se Kmet. zveze! Prav« metoda da ostanete vedno mladi-lepi in sveži, je redna nega bože in las s pomočjo medicinsko neoporečnih sredstev, kot so to že čez 34 let pieiz kuieni Felierjevi Elsa proizvodi: FeUerjeva kavkaika pemada n «a»tte ebraM ia keie »Kisa« krema, odstranjuje s kože nadležne nedo-statke ter jo stalna ohrani gladko, iisto In mlado. Vedno je zanesljiva prati gubam, izpuščajem, mozoljem, solnčnim pegam itd Loniek 12 Din. Frlfcrieva Rsa peteada A ras* les. pHiljaj, izpadanje las in prezgodnjo osivelost, posp&uje rast ia vzdržuje lase vedro voljne in mdhke. Lončen 12 Diu. 8 oiiftt.i 2 lončka en« ali po 1 'onfeti od vvikc fetze oomade 40 ni n le se poBI je denar naprej, tirna »ooh dni n'h strokov. r»kso*o tn kntrannvo m lo ter milo za bril Je (5 kosov v poltobnl I«1"' J* 1;" f «a denar nspni milj«, i« a Siov*«tJpni U D n. Način nege a Fi'ller'evtmi Elea proizvodi Je dozdaj le v«"kpmn ktrls 'I. Storite tudi Vi take, pomagale bo tudi Va»I Že pri prvem no**««! m n« nt.sn> kesal't Narodu, pil lekarnarja: Eua*'r» v. Feller, Sluble« M|a, Elaatr* U, Savska banovina. PoSlIlte naročnin®! Za delo v pomladi K L ^e pn ^ čevHev, ki »te iih nabavili ra praznik, marveč kopajte obateT. ki ,e spec.eloo .zdel.n« m t. namc„ Za otroke ime pripravili izaenadeaje. Parardelili smo nore veli-ti u.ti, kar pomeni novo znižan e cen otreikili Cev ier Želimo, da ima vsak »trsk ta aajaerarapjie pomladit« dni dobre obutev. Iikoristite I* pr lik*, tiskrbite Vale otroke iakoj t močnimi ferlji sa itrapac. Vrsta 8J«J-4s! Moški čevelj h ime ma-tiae kravi&a t dvojnim pod- vrsta 193 -28 Okusni polčevtji, ki jih moreta nositi povsod in ob vjakem vremeni'. Vrs.a 1946-1! Damski čevlji it bcksa z niiuo peto pripravni za de-lavn k in praznik. Vrata 87*2-28 Za dež in slabo vreme. Podplat je dvo en in iz močnega krav e^u usnja. Isto vrsto imamo v boksu. V r»ta i82ž^8 »Mokaainks« močni čevlji iz dnllboksa t g. oi a-lim podplatom, ideal vseu dečkov. ObiSčite na« Vrsta 1867-70 Čevlji za de o. v celoti iz ttum ja so edini, ki pri pomladnem deiu na nukrem in v vodi i bvsrrje o nogi lopli in suhi. »sta t/767-00 Bakanči iz mastmga gor-n ega usnja a celoeu i e-viiu podplat mi. Zorie do.go časa. ako jih negujete z našo mastjo. Vrste 20.>7-17 Ms deželi ne morate biti p mladi brez teh čevljev. So iz meh k- ?a boksa z udobno nizko peto. Oa so cen« znatno padi« tudi t oblačilnim bUfu, t» lahko prepričat« pri tvrdki F. L GORIC AR »Pri Ivanki«, Ljubljana, St. Petra ceste 19. Tam s« Vam nudi vseh vrst blafa za pomladanske oblek«. Čudili se boste krasnem Stolom in an-kam jamom po cenah: polvolneni itofi od 45 Dia, tisto volneni od 100 Din naprej. Volneno «a danske obleke t vseh barvah od 35 Din naprei, ptTovrsten kambrik po 10 Din. kotenina, bel« in rgva. i« od Din 6.» napr«j. Velik« izbir« svil«, ■a lerp ia rut od «2 Din naprej. Dalj« nudimo »udi ^uL * moderne pomladanska plsiče, otroik« •Mekc« » vseh velikostih, predpas-ik« is listr«, HoU. tipu in kretona. moiko io ionsko perilo ta*ts«£a iidetk«. nogavic«, kravat«, deinike. ročne torbic*. maje, pl«tew in tportne jopic« za pomlid, takor tadj vse potsrebičine n krojaie ia iiviij*. rredea kupit* drujod, « oflejt. u Tuk način bla-* »«*» iztažbak m tudi t trgovini. Priporočamo a« a eMea nakup ter Vas rajoUvtjaao, da Vas »"•me kar ns?be$e postregli t dobrim blagom m F ®P laške SilVA bosanske in brlllje M t vseh vrst nudi naje neje Dunajska cesta 36. oglede sil pri. CrinlMi' v i Isftltonl Lingarjeva — Stritarjeva ulica Novosti za pomladne in letne obleke, kostum« in povriidke. Jug češka perilna svi a »Dag-marc in Emone < /.a moške modni kamgarn, tevkt za športna obleke od Din to naprej. Znanei !>*il pie novosti svilnatih in volnenih ierp in rut PaUaaasi mojega pod etja je zaaaa 1 Ako Vas muči protin in trganje otrplo«! In krči v žil h, zt>a lau e in či<>e v udih. rm> te popoln mt neškodljivo ie davuo prei^n* še no sredstvo Rheusanal Dobiva te p vteh lekarnah •» ff> edina m proitvajalcu a V VSAKO HIŠO .DOMOLJUBA«! "9C ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA oospobaska D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta 10) Telefon JL ^ «70,2979 Vtoge nad D!n 500.000 000 ™*L:ŽSICK: »*• ** Kranj Sib„ik, „ .. ,, -S nww.vw.wu Krfevje. cmk Somb«,. D^kav^ Sp it! Kaoital in rezer. rad Din I6,COO.£HK) Isevršufe vse bančne posle nafl