_ • \ ESfiai rioranld dmenak 1Qodflgaal uTZZVuL bbji vsak dai Bfwfi aedeQ in GLAS NARODA X )* - J Koledar za leto 1911 List slovenskih delavcev v Ameriki. je dobiti po 30c. komad s pošto ▼red. Vsak Slovenec v Ameriki bi moral imeti ta zanimivi Koledar. Sleveoske vesti. Sokolice v Weukugonu. Zavedne Slovenke v Wankeganu, Hi., so ustanovile sofcolsko družtvo, odroma se priklopile k Slovenskemu Sokoln. • SLAVEC" — KJE SI? Slovenci imamo premalo ponosa, zato pa smo povsod zatirani in ugleda. Iz delavskih krogov. Strojk v Scraotoou. Singer j evi "Toolmakerji" se nevstra-šeno bojujejo proti dobičkaželjni kompaniji. ŠTRAJK NA CONEY ISLANDU. Tovarnar je tožil linijskega tajnika Winshewskya radi kršenja sodne prepovedi. Vrle in zavedne Slovenko v Wan-keganu, III., so ustanovile družtvo Slovenskih Sokolu*, oziroma se priklopile k Slovenskemu Sokolu. To je zelo lep napredek na polju narodnega dela. Druživo bode skrbelo za duševno in telesno izobrazbo svojih članic. V slučaju bolezni dobivajo članice po $5 podpore na teden. Sta-rostka "Slov. Sokolie" jc Katarina Manser, tajnica pa Franja Bartel. čestitamo narodnjakinjam na u-spehn! "Slavec" — kje si? Vsa slovenska družtva v Greater New Yorku so se odzvala povabilu, da se udeleže skupne veselice na korist slovenskim štrajkarjem v West-morelaudu, Pa., in da izvolijo delegate v veselični odl»orf samo pevsko družtvo "Slavec" se ni podalo no-beri<» izjave. Sramotno bi bilo, da bi se družtvo, ki jo najstareje pevsko družtvo v New Yorku, odtegnilo sodelovanju pri tej eminent ni narodni in kurialni prireditvi. Pevske vaj« "Slovenskega pevskega droit**" v Nom Torka. V pelek točno ob 8. uri se bode vrnila prva pevska vaja novoustanovljenega "Slovenskega pevskega družtva" v New Yorku. Vse pevske vaje bodo obdržavale v Neumaver-jevi "L'nion Hall" na 2. Ave. med H2. in 83. eesto. Petje bode vodil jievovodja Mr. Kiegl, ki je., kakor se nam zatrjuje, izboren muzik in pe-vovodja. Ne sramujte se svojega jezika! Iz raznih krajev nam poročajo, da imajo indnsTrijalna podjetja razna svarila napisana v vseh kulturnih jezikih, samo v slovenskem ne, česar pa so si Slovenci sami krivi, ker se sramujejo t»\njega jezika. Namesto, da bi !*vnjirn delodajalcem pri vstopa v službo ali na delo rekli, da so "Slovenians". pravijo jim, da so "Slavish ali jim odgovore še kaj drn-1 *eli*iajalei prištevajo na tak odgovor Slovene** k Slovakom, l'o-ljakom ali Nemcem, k slednjim prav gotovo, iV je dotičnik le eno >»esedo črluiil v nemškem jeziku. Di uit vena himna. Mr. Viktor Narinšek, pevovodja pevskega družtva "Planinski raj" v Lorainu, Ohio, poklonil temu društvu himno, katero je sam zložil in uglasbil. Slovenska kolonija v Bridgeportu. V Bridgeportu, Conn., je večja kolonija ogrskih in štajerskih Slovencev. ki So bili dosedaj v nanxlncm in verskem ožim popolnoma zapuščeni. Rev. Antelm M^rn jih je te dni obiskal in pozneje izjavil, da je v Bridgeport u, Conn., kakih 300 slovenskih rodbin, o katerih ni nihče vedel, dasi so prav bliz& New Yorka. Rev. .Mum misli med njimi ustanoviti slovensko narodno družtvo. Slove aof so u[>osleni v železnarnah in v tovarnah za jpraibe in svinčnike. Scranton, Pa., 24. jan. — Štrajk, katerega so uprizorili vozniki, ki prevažajo nveso iz velikih mesnic in skladišč do prodajalcev na drobno, se je zdaj razširil na vse velike mesarije. Kakor vse kaže, se bo štrajk razSiril tudi na druga mesta in bati se je, da bo primanjkovalo mesa. Vozniki morajo vsaki dan biti v službi od 12 do 15 ur in dobijo le $12 na teden plače. V začetku niso hoteli delodajalci ničesar vedeti o zvišanjtf plače, zdaj pa pravijo, da so zadovoljni plačevati voznikom po $15 na teden ali oni morajo izstopiti iz unije. To hočejo delodajalci radi tega doseči, da bi potem delavce lažje izkoriščali in tlačili. Štrajk v Singer j evih tovarnah. . Štrajkujoči "Toolmakerji" v Singerjevih tovarnah za šivalne stroje v Elisabeth se nevstrašeuo bojujejo proti svojim delodajalcem. Zastražili so tovarno in razdelili mnogo letakov med delavce. Na sobotnem zborovp^ nju je bilo nad 800 delavcev iz Riu-peijevih tovarn navzočih. Govorniki so dokazovali, da so di viden de Singor-jevegs podjetja tako velike, kakor one največjih korporacij, da pa so delavske plače zelo i.i^tic. Pričakovati- je, da se bodo tudi drugi delavci v Sin-gerjevih tovarnah organizirali in pričeli štrajkaii. Štrajk na Coney Islandn Pri stavbi nove bolnišnice na Coney Island u so nastale ovire, ki bodo zgradbo poslopja zavlekle. Organizo-vani asbestos-delavci trde, da se daje pri stavbi dela tudi neorganizovanim delavcem in da bodo radi tega vsi or-ganizovani delavci opustili delo. Kršenje sodne prepovedi. Tvrdka Horwitz & Horwitz, ki ima tovarno za izdelovanje bluz in pri kateri štrajkajo delavci že dlje časa. je tožila-uuijskcga tajnika Wdnshev-skya radi kršenja sodne prepovedi. S to to/.bo lutče tvrdka ustaviti boj do laveev. za zvišanje plače. Nevarne eksplozijo. Žrtve delo. V parni pralnici v Philadelphiji se je razletel kotel. Razstrelba je zahtevala več žrtev. MNOGO RANJENIH, EDEN UBIT. V premogovniku od Pennsylvania Coal Co. v Pittston, Pa., se je pri-godila eksplozija, pri kateri je bilo več delavcev ranjenih. Grozoa sliko iz življenje. Mati z otrokoma v rakvi. Delavčeva vdova je našla v svoji veliki bedi zavetišče v kametniti rakvi na pokopališču. OČE PONESREČIL PRI DELU. —o— Otroka sta bila oddana v zavetišče, materi pa so debri ljudje dali dela in zaslužka. • If O Frank KUcler in Mrs. Mary. Kneler sta dala dne 8. januarja t. 1. v cerkvi sv. Nikolaja na 2. eesti. New York, krstiti svojega sinčka na ime Karel Vlnecne: dne 22. t. m. pa so prinesli h krstu hčerko Mr. Josipa Majcena in Mrs. Dure Majcen. Hčerka je bila krščena na ime Dora Ana. V Newarkn, N. J., se je porodil zakonskima Mr. Jože Man tony in airs. Malči Mantony sinček, ki je bil krščen na \me Bvitomir. &OJAJBH, NABOOAJTE 8E NA "OLA* »AjfcOBA", NAJVfcčJIDi tfAJGfimWjto DNEVWUCI * / Philadelphia, Pa., 25. jau. — V Locust oti parni pralnici na vogalu 9. cC-ste in Locust St., se je pripetila strašna eksplozija. Razletel se je kotel. Neka ženska je bila na mestu usrnr*-tena. Kos železa je priletel v njo in jo ubil. Mnogo uslužbencev je bilo težko ranjenih. Med uslužbenci, katerih je 250, večinoma ženske, je nastala velika panika in vse je hitelo proti izhodom. V gneči je bilo mnogo delavk pohojenih in težko poškodova-nih. Eksplozija v premogovniku. Wilkesbarre, Pa., 25. jan. — V Hi-ghestown premogovniku pri Dittsto-ne, ki je last od Pennsylvania Coal Co. so se vneli podzemeljski plini in provzročili eksplozijo, ki je vse naprave razdejala. Šest premogokopov je bilo smrtnonevarno poškodovanih. Po eksploziji je nastal v premogovniku ogenj, ki še naprej divja. Permanentna tarifna komisija. V poslanski zbornici v Washingto-nn se je stavil predlog, da se ustanovi permanentna tarifna komisija. Odsek, ki je imel o tem poročati, je ugodno poročal poslanski zbornici, ki bo predlog gotovo sprejela, ker tudi predsednik Taft želi imeti stalno tarifno komisijo. Vprašanje je, če bo predloga sprejeta v senatu. Komisija, ki obstoji iz petih članov, bi pričela poslovati meseca julija. Ona bo nabirala materijal in informacije, nanašajoče Se na tarif in bo o vsem poslovanju poročala predsedniku in kongresu. Imela bo pravico zaslišati priče in pregledati trgovske knjige. Njeno poslovauje se bo raztegnilo tudi na Evropo. Predsednik bode imel .$7500 plače, drugi člani pa $7000. Denar na cesti. Poulična kara je zadela včeraj na Madison Ave. in 48.- cesti v voz od American Express Co., na katerem je bil zabojf-ek s $50.000. Vsled kolizije je zabojček odletel na eesto in se razbil. da se je denar zatrkljal po tleh. Martin je bil izvoljen senatorjem v Vttznik in paznik sta čuvala denar. New Jeiseyu. dokler «i prišla policija na pomoč. . vt t o- - x n ki je prostor, kjer je ležal denar, ob- Treritan. N. .T., ian. James E. , ... \ , . , V ,, .. - ™ - ■ - kolila m straža I a, dokler nt prišel drug Martin iz Plamtielda ie bil izvolien / . . ..... . , . voz z novim zabojem za denar m ga v teeislat-nn zveznim senatorjem. ,. . , , . ^ .. . odtiehal na določeno mesto, (iiiveraer uilson. ki se je ves «*as po- 1 • tejroval za Martiuovo izvolitev, je . , ... . . . ... . ... Strogi naselniški zakoni. dejal, da je izvolitev velika zmaga ljudstva, ki so je pri prvotnih volit- Senator Dillingham iz Vermonta, \ah izreklo za njejja. ki je predsednik odseka za naselniške zadeve, je predložil poslanski zbornici Mesto Yonkers želi se priklopiti New "Bill", ki se poostruje dosedanje do- Yorku. ločbe naselniškega zakona. Parobro v „ . » _ , ... dne družbe so odgovorne za nepovolj- Newyorski župan Gavnor je dobil ... . . , , ^, . , „ ; . . ne izseljence in bodo ostro kaznovane, od Italph Prince v lonkers pismo in , , v,. , . . ' .. , , . ako prekršijo zakone. Ako družbe ne obvestilo, v Katerem se mu naznanja, , . . , . , , , . ... , -1-1 i s- plačajo kazni, iwtem se lahko parniki da se je v lonkers ustanovil mesca n« " , 4.. ' , . .. .. ski Odbor, ki bode izdelal "bill", na Vsak izseljenee la se je ,KKllagi katere se mesto Yonkers pri- ^postavno »zkrcal, za^de kazni. kiopiNew Yorku. se .lide «■ » mU ^^ ^ ^ 44 bili" predložila zakonodaji« se bode ^ V "T?*? \ršila. konferenca v^nkerskega od bo- P^niiee, na katerem se nahajajo v, . : ,. umobolni, jeticm ali taki potniki, ki ra z newvor^kwi županom. Ako se . . \ ... . , - , , :" . . . imaio nalezljive bolezni. Uslužbenci biU/'v legislatnn-.-siirejme, potem ^ . _ . r J JL - 1 nS parnikih ne smejo iti drugače na- ?e mora «e po referendumu odobriti , . * . .J ji. in potrditi. Trajalo bode gotovo še suho' kakor P° službenih opravkih. re ^r^^ PcUd0p!j0nj° m°" Za 136.000 dragocenost ukradenih. . .. y . Hra. William Thaw jun. v Pitts- Prebivalstvo države New York. burgu so neznani tatovi ukradli dra i» j , , . • , v., go cen oh ti v vrednosti za $35.000. Tat l rad za ljudsko štetje je priobčili®. , v , ... .... -v, - vina se je izvršila med časom, ko je poročilo o prebivalstvu v newyorski ,,,-i . , , JT ..Z j x . . , . . - , *r Mrs. Thaw pn obedn. Najbrze državi in dal natančne podatke o pre-......, » , .... ... . . .je tatvino izvršil domač tat. biva 1stvn v mestih, trgih m vaseh. J Prebivalstvo mesta New York je na- vedeno po okrajih. Po tem poročilu * J«|ea so eeneja* ima Borough Manhattan 2,331,452. Chicago, 111., 25. jan. Cene jajcem Borough Brooklyn 1.63L351, Borough so zopet padle in t^ vsled velikih po-Bronx 435.980, Queens County and nudb na tržiicih. Padla sj^za tri ecn-Borough 284,041 in Richmand County te pri ducatu. Zdaj so jajca za 7 eeh-in Borough. 85,0®®. New York C^nut^r Jov ce^eja, kakor prta enkn tednom. ^ Oreefie/^fl^rSy^: jl^ o lem žeao. Na starem, zapuščenem presbiteri-janskem pokopališču na Oak St. v Pa-tersonu, N. J., je našel policist D ul-fv v kameniti rakvi, v kater* so 150 let počivali mrtveci in junaki iz rovo-lucijske dobe, Pavlino Gr*»ene z dvema njenima otrokoma. Ha ti in otroka sta bila izstradana. Na kamenitih tleh sredi groba je bil ogenj, ki je razpro-tiral dim po votlini tako, da jo polvisfu jemalo pogled. Nad ognjem je visel kotel, v katerem se je kuhal krompir. Dvanajstletna deklica Sofija Green jc stala pri ognju, njena sestra Margareta pa je bleda in la&na čepela na nekem zaboju v kotu groba. Nad eden teden že je Pavlina Greene s hčerkama prebivala v rakvi, ker ni imela d^ntuja, da bi plačevala stanovanje. Revna delavčeva žena s© je borila z vsemi silami proti obupu. Oče je ponesrečil v premogovnika. Oče otrok je pred petimi leti ponesrečil v premogovniku v Shanandoah, Pa. Denar, ki ga je zapustil, so žena in otroci kmalu porabili in zdaj je bila mati prisiljena si iskati dela, da preživi otroka. Obrnila se je v Pater-son in do zadnjega časa je žena res zaslužila toliko, da je mogla sebe in otroka za silo preživeti Ko pa je izgubila delo in ni mogla več plačevati najemnine, jo je brezsrčni hišni gospodar postavil na eesto. Bila je pre-ponosna, da bi beračila. Brez denarja, brez strehe in brez živeža je blodila po mestu, dokler ni prišla na pokopališče. kjer je našla prazno rakev in se v njej naselila. Tu jo je našel policist, ki je videl prihajati dim iz. rakve in vsled fega šel notri pogledat. Otroka so zdaj oddali v neko zavetišče in dobrosrčni ljudje so tudi nesrečni materi dali dela in zaslužka. Slovenski ne znajo . pri avstr. konzulatih. —o— Slovenski rojak, ki je vložil slovensko proinjo na avstr o-ogrski v Clevelandu, Ohio, je dobil n^niftj odgovor. DOLŽNOST POSLANCEV. Pri avstro-ogrskih konznlatih., v Ameriki službujejo večinoma Madjari in Nemci Iz Avstro-Ogrski. Papežev nuncij. V skupnem avstro-ograkem državnem budgetu so zabteva $11,000,000 za pomnoži tov mornarice. RAZMERJE MED AVSTBIJO IN VABILO. NA NAROCBO RUSIJO. —o— Bossuthova stranka razpada in Kos-autbova slava bode kmalu zatem-nela. Priseljevanje meseca decembra. Glasom poročil iz Washingtona je prišlo meseca decembra lanskega leta 83,423 izseljencev v Ameriko, 53.934 možkih in 29,489 ženskih. Deportiranih je bilo 1702, 1322 možkih in 380 ženskih. Od prvega julija do zadnjega decembra je prišlo v Ameriko 453,000 izseljencev. Taft'koče mir. Predsednik je pokazal, kako se vzdržuje lahko mir. Peremptorično je za ukazal ameriškemu poslaniku v San Domingo, Mr. Russellu, da pove vladi, pri kateri je akreditiran, da med Haiti in San Domingo ne sme priti do vojne in da morata preporno vprašanje predložiti razsodišču. Orožni listi bodo dražji v New Torku. Mestni svet je izdal odredbo, da mora vsak, ki hoče nositi orožje, pla-r eati za dovolilo $10. Dosedaj se je plačalo samo $2. Denarje v stan riomivim liuHlJsssst za $ 10.35............ 50 kron, za 80.60 ............ 100 kron, za 41.00 ............ 900 kron, za 102.50 ............. J600 kron, Mg 904.50 ............ 1000 boa, sa 1020.00 ............ 5000 kron. Poterina Jo vitata pgft M mM. Doma m nakasaae svo* popoteoma izplačajo krm vtaKJi odbitka Nafte denarne fniltjoHi Isplsiojs &.fcr. pofttnfl khaOM ura« v 1L do 18. M w pripora 6mmm ali isgislilisusm piamu, vočk zneske po DomooOk Postal Money Ordor aH m Mbm York Bank Draft FKAK JM>#lmmm OOv ' ON jt dUi K, fr -1 r .JEHPMHP Cleveland, 25. jan. — Slovenski rojak Jakob Debevc v James Citv, Pa., se je obrnil do avs tro-ogrskega konzulata v Clevelandu s prošnjo v neki vojaški zadevi. Zdaj je dobil prositelj od konzulata obvestilo v nemškem jeziku, katerega ne razume in ne ve kako je njegova prošnja zaradi vojaščine rešena. Mož v svojem kraju ni dobil človeka, ki bi mu bil prošnjo raz-tolmačil in tako je imel pota, sitnosti in stroške. — Madjari in Nemci Uradniško osobje pri avstro-ogrskih konzulatih v Ameriki jo v pretežni večini madjarsko in nemško. Hvaležno delo bi bilo, ako bi se naši slovenski poslanci enkrat zanimali za to u-radniško osobje in natančneje pregledali kookretalni status konzularnih uradnikov. Našli bodo, da Madjari sistematično delajo na to, da namestijo pri konzularnih uradih le ogrske državljane. Pri generalnem konzulatu v New Yorku so bili časi, ko je bil samo sluga avstrijski državljan, vsi drugi uradniki so bili iz ogrske državne polovice. Tudi sedaj imajo večino Madjari. Čuditi se ni temn, ker je avstro-ogrski poslanik v Washingto-nu sam Madjar. Sedaj se hočejo pomnožiti moči pri avstro-ogrskih konzulatih, seveda se bodo mesta oddala samo Madžarom in Nemcem, Slovani pa se bodo, kakor navadno, potisnili v stran. Slovenski poslanci bi morali posredovati, da se pri imenovanjih za* hteva tudi znanje slovenskega jezika? vsaj pri onih konzulatih, ki imajo v svojem območju na tisoče Slovencev. Poslužujte se slovenskega jezika. Rojaki, ki imajo opraviti pri konzulatih, so naj le'vedno poslužujejo slovenskega jezika in zahtevajo, da se iim da tolmača, ako uradnik ne razume slovenski. Tudi vse prošnje in vloge na konzulat se naj vlože v slovenskem jeziku. To je naša pravica. Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti o- Socialistične zmage. Pri volitvah v Siverly, v predkraju od Oil Citv, Pa., so socijalisti pri občinskih volitvah zmagali. Izvoljen je bil C. F./Martin v Select Council,* C. i A. Fink. v Cammon Council in H. English in[ W. Wilson v šolski svet. Socijalisti so svoje zmage zelo veseli politiki starih strank se pa jeze. j Proti jeklenemu trustu. Seprezentant Stanley iz Kentucky je stavil v poslanski zbornici predlog, da se prične preiskava proti jeklene, mu trustu, kateri ima enak charter, kakor ga je imela Northern Securities Co., katero je vlada na podlagi zakona proti trnstom razpustila. Stanley je v svojem govoru omenil tudi združenja od Tennessee Coal & Iron Co. z jeklenim trustom, ki se je izvršilo leta 1909. z Roosevel to vim privoljenjem. Rim, 25. jan. Za papeževega nuncija na Dunaju je bil imenovan Msgr. Aleksander Bavona. Novoimenovani nuncij je bil v mladih letih pastir. Poprejšnji papežev nuncij Msgr. Granito del Belmonte je moral zapustiti Dunaj, ker je bilo prišlo med njim in grofom Aehrenthalom do kontro verze. Avstrijska mornarica. Dunaj, 25. jan. Državni finančni minister baron Burian je predložil delegacijam avstro-ogrski budget, v katerem se zahteva za izvanredne izdatke za mornarico $11,000,000. V prihodnjih šestih letih bode Avstro-Ogrska zgradila 4 Dreadnoughts, 3 križarke, 12 torpedovcev in 6 podmorskih čolnov, kar bode stalo $62,000,000. Izdatki za armado so se pomnožili za to leto za $8,000,000. Vsi izdatki so preračunjeni na $448,000,000. Avstrija in Rusija. Praga, 25. jan. Tukaj se govori, da sta si cesarska dvora na Dunaju in Petrogradu dopisovala brez posredovanja zunanjega ministerstva. Ta okoliščina je provzročila vest, da odstopi Aehrenthal in da b^de njegov naslednik dosedanji avstrijski poslanik v Carigradu grof Palavidni V Petrogradu smatrajo odstop grofa Aehrenthala za neizogibni pogoj zvišanja rnsko-avstrijslcih stikov. Koestrtkova stranka razpada. Budimpešta, 25. jan. Kossuthova stranka, ki šteje 53 članov, razpada Sedemnajst članov se hoče pridružiti grofu Apponyiju, 15 se jih bode pridružile grofu Tiszi. V Kossutbovi stranki jih bode ostalo samo 13. do-čim se jih osem pridruži Justhovi stranki Tako bode naposled slava Kossuthova popolnoma zatemnela. "GLAS NARODA", edini sloveč ski dnevnik v Zjed. državah, velja: Sa Zjed. drŽavo in Oanado: Za vse Isto ............ $3.00, Pol leta ............ 1.60, % l®ta ...•••..«•.. —.76. t v Za Evropo in druge prekmorakff kraje: Za vse leto ............$4.60 44 pol leta ............ 2.50. " Va lota ............ 1.76 Gg. naročnike, kateri so že kaj a. dolgu aa minolo leto. opominjamo, da naročnino poravnajo, drugače jim bodemo morali nadaljno pošiljanje lista ustaviti. Vsak naročnik dobi lep stenski ko ledar sa lato 1011 in tega pričnemo razpošiljati koncem toga tedna Upravnižtvo "Glasa Naroda", 82 Oortlandt St, New York, N. Y Razno novosti iz inozemstva. V Tokio je bilo dvanajst anarhistov zaradi udeležbe pri zaroti proti cesarski rodbini obešenih. BOMBE V BARCELONI. Naaprotstva med Italijo in Turčije so se poostrila in Italija je poslala vojno ladigo v turško vodovfc Straina smrt. Martinique vogalu V hotelu Broadwaya in 32. ceste v New Torku je bil 28 let stari natakar Josip Juarez v dvigalu za osebe ušmrten. Dvigalo ga je prijelo in pritisnilo na steno. Coronner je odredil preiskavo, da se dožene, ali je Juarez sam zakrivil' smrt ali zadene krivda katerega dru- gega- ^ Nove poslopje aa Cooper Institute Tompkins Market, staro trinad-stropno poslopje na Cooper Square bodo podrli in na istem mestu postavili desetnadstropuo poslopje,- v katero se bodo premestile šole. ki se sedsj nahajajo v Cooper Union Building. V Tomkhw Mfcrk-Ur^o W pdftmj nm- Proti hladilnicam in skladiščem za živila. Poslaneo Thomas A. Brennan iz New Torka je v zakonodajni korporacij i t Albany predlagal "Bili", ki določuje, da se živila v hladilnicah ne smejo dlje časa, kakor šest mesecev držati Izjeme sme dovoliti le državni zdravstveni komisar, ali dovoljenje se ne sme raztegniti nad eno leto. Senator za državo Tennessee. Lake Lea, neodvisni demokrat, je bil izvoljen zveznim senatorjem države Tennessee. Lea je dobro znan advokat. Novi predsednik od Equitable Ltfe Insurance Co. Na Wall Street se širijo govorice, da hoče J. P. Morgan, bivšega predsednikovega tajnika, potem trgovskega tajnika, generalnega poštnega u-pravitelja in sedaj predsednika Consolidated Gas Co., George B. Cortel-yon,- imenovati predsednikom od Equitable life Insurance Co. Kot predsednik Consolidated Gas Co. ima Cortelyou plače $50.000, kot predsednik od Equitable pa bi imel $80,000. .A Vlaki H podwmeljaki Irt—nici imajo sdaj 10 vosov. - Na podzemeljski železnici v New Torkn so se zdaj -npeljali vlaki, >ki imajo po deset voz. Postaje so se morale radi tega podaljšati. Parnlk "Martha Washington kateri odpluje dno 28. januarja ne vzame potnikov tretjega'razreda. Kdor M potovati s tem punikom Tokio, Japonska. 25. jan. Včers, je bilo tukaj obršenih 12 a:iar' istor, ki so bili zaradi udeležbe pri zaroti proti mikadu obeojeai na smrt. Med obešenci se nahajata dr. Denjiro Ko-toku in njegova žena, ki sta baje zaroto osnovala. Vsega skupaj je bilo 24 anarhistov obsojenih na smrt, ali polovico jih je bilo pomiloščenih in se jim je smrtna kazen spremenila v dosmrtno ječo. Položaj v Španiji Barcelona, 25. jan. Veliko razburjenje in vznemirjenje je provzročila bomba, katero so našli v mestu. Bomba je bila zavita v časniški papir. Policija je prepeljala bombo v železnem vozu v urad za preiskovanje razstrelil. Madrid, 25. ian. ^pnnsk? vlaJa jo j,o sklenila, iia skli.e .. .nese ^a zasedanje dne 2. marca t. i Za-sedauje bodo trajalo do konca meseca julija. V nekoliko dni se bode ministers ki svet posvetoval o razmerah med Španijo in Vatikanom. Italija in Turčija. Bim, 25. jan. Dejstvo, da je Italija poslala vojno ladijo "Pisa" v turško vodovje in da sta vojni ladiji "San Georgio" in "San Marco" pripravljeni na odhod, je vzbudilo mnogo pozornosti Odredba je demonstracija proti Turčiji katera ie vedno z raznimi šikanami nagaja Italiji, vsled česar so razmere med obema državama nastale zelo napete. Turčija je v Hlodridi v Arabiji ustavila italijansko ladijo, nakar je Italija v^žila protest proti temu postopanju. Poveljnik angleške mornarice stopi t pokoj. (London, 25. jan. Lord Fisher of Kalverstone, poveljnik angleške mornarice, stopi v pokoj. Eojen je leta 1841 in je torej prekoračil starostno dobo, ki je po angleških zakonih določena za službovanje v mornarici Od leta 1005 je bil admiral Novo vojne ladij« sa Francijo. Paris; 25.- jan. • Ministerski svet je sklenil, da bode predlagal parlamentu zgradbo dveh novih križar k. -o—•—— Znamenit pisatelj napaden P. C. Goldborough, ki je najbrže urno bol en, je brez vsakega vzroka v ponedeljek napadel znamenitega ameriškega romanopisca in -političnega pisatelja D. G. Phillipsa. Napad se je izvršil na cesti prfd hiSo štev. in. izicM>!uu cesta.- Phillips, ki ie težko noči umrl. Napa- dalec je Je; po -Uapadu ———^^1 1 " i—— ———■———■— —^— _ ^^ . NO. 21. — STEV. 21. NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 20, 1811. — ČETRTEK, 26. PROSINCA, 1911. ^ VOLUME XUL — LETNIK Xli Na straži. P Spisal Leon Dracnttaorič. Milan Brujnovič je bil najboljši dijak vse realke. Dobro se že spo-tmnjam, kako je redno prvi prihajal v razred, *el na svoje mesto in ae pripravljal x« predmet, ki se je imel poučevati te^a dne. 1 <-itelji so ga imeli vedno za vzor. odnese te trdnjave; to ti je vsa moja In one gledajo na-me! Obrati, ki sldiba." jih je ustvarila moja fantafcija^ mi se 4 4Vendar g čem se pečaš ves smejo. Besen pograbljam tedaj nož Ulan?" lin uničujem dela, ki sem jih ustvaril 44č*itam ali pa slikam kaj. tam vjs krvjo svojega area, drugi sobi imam svoj atelier. Poka- j Besno jih razdiram in zopet slikam, iem ti ga pozneje. No. in sedaj še In jaz Jjubim te obraze, in te mo- <4Zgledujte ne na Brajnoviču!1 je govori! knte^et. "Če bi bili vsi kakor on"", itd. — Bil je velik, širokega hrbta, velikih izrazitih oči. Vedno mi je govoril: "Ah, ko bi mogel postati vojak! Ko bi le en-ikrat dovršil to nesrečno realko! Rad bi v Karlovee v kadetsko >olo. "* eno čašieo!" Sedela sva dolgo. Steklenice so se dre, erne oči___ V svoji fantaziji si ustvarjam iz praznile. Prijatelj pa je le postajal njih živa bitja in klečim In zaklinjam vedno bolj žalosten. Govorila sva o jih, naj se me usmilijo! Toda obra-mladih letih, o življenju; niti opazil jzi *o mrtvi. In jaz želim vroče, hre-nisem, da je polnoč že davno minula, penim po ljubezni, po ženski, ki bi jo "In kako sodiš ti o "ženi", pri- jobožaval, ali pred menoj stoje same jatelj?*' je vskliknil Milan. j mrtve slike___" "Čudno vprašanje, kako da sodim Nisem vedel, kaj naj bi mu rekel, o ženskif" • t vsa tragika umetniške duše, ki bi ne- "Ne, ne, moraš mi odgovoriti!" {kaj*hotela, a ne more, vstajala je "Ti, častnik, prašuješ mene! Go- pred menoj. Duša, polna ljubezni, tovo imaš več izkustva v tem pogledu j ki tu v tej puščavi hrepeni po polju-nego jaz___" bu žene, po objemu, ta duša, glej. Objjabil sem to in se napotil v Ko-tor. * Pterkrat sem se ogledal in zapazil prijatelja, kako me pozdravlja. Minola so leta. Z Milanom sva si in izpolnil' "Moje vprašanje je resno — pro-[umira pred menoj, umira polna lju To je bil njegov ideal ge mu je. Koncem leta je odšel v kadetsko j no!" foloj nisem ga več videl potem. "Torej dobro, čuj moje mnenje! — tWa so minila; bil sem na pofo- Prvi dar, ki ga je Bog dal človeku, je "ra'iju v Dalmaeiji.' i bila žena; najlepši, najdovršneji u- VeličaMna Boka Kotorska s črni- motvor njegov, a obenem najstrašnej-mi planinami me je vabila v višine, jši. Če hoče Bog kaznovati človeka Visoko lam /goraj daleč se je belila močna trdnjava. To sem si hotel ogledati. Hodil sem kakih sedem ur |k> planini; j »o v sod kamen, nikjer zelenja. Bil sem žejen iu namenil sem se. da v trdnjavi zaprosim malo vode. Priple/al sem tja fijori. Povsodi sim te, da mi tudi ti odgovoriš res-1 bezenske strasti. 4'Kaj ne. zdaj molčiš?" je dejal prijatelj. Zbudil sem se iz svojih sanj. "Sedaj nimaš več tolažbe za^ne... Kaj ne, da sem mrtvec pri živem telesu?" "Kaj naj ti odgovorim, Milan?" «,em mu dejal. 4'Tvoja služba in tvoj z najostrejso kaznijo, mu jemlje ženo..." stan sta ti preveč draga, sieer bi ti dejal: Sleci vojaško suknjo! V velikem svetu si človek, ki kaj zna, lah- "Ites je tako!" je šepetal prija-telj. Zapazil sem, da mu je obraz postal ves teman. Spustil je glavo na prša. i ko priboriva položaj, ki je enak vo-In tedaj sem zapazil solzo v njego- jaškemti." vem očesu. Hotel sem ga vprašati O; 4'Tega ne morem iu tudi ne div. i razgled. IVed menoj je ležala'vzroku njejrove žalosti, toda zamah- [smem", mi je odvrnil Milan, gnodra Adrija, tiha in mirna. |nil je samo z roko in ni^em dobil od- "Potem prosi, naj te premestijo Naznanil sem >traži svojo željo,'govora. j v kako veliko mesto!" toda odvrnil mi je. da brez naročila! Obraz mu je zardel in očesi, na- "To sem poskusil že parkrat. toda in dovoljenja poveljnika trdnjave ne fbnhli od joka. je upiral va-me. i brez vspeha." nm/t nihče ostali tukaj. Menda me Dolgo me je gledal, izustil ni nitij <.pa poskusi še enkrat! Edino veje smatral za vohuna. Odda! sem besedice— i liko mesto te bo moglo ozdraviti od svojo karto in prosil, naj me naznani Zamislil sem se v življenje svojega {melanholije." poveljniku. [prijatelja, toda nisem mogel najti od-, "Veliko mesto?" je izdahnil Mi- Drug vojak je odnesel mojo kar- govora tej uganki. lan. "Meniš-li, da bi ono moglo iz- to. ( akal sem nekaj trenotkov; kar j "Povej, kaj se ti je zgodilo! Mai]i ; polniti to, kar je praznega v meni? sem začni ;*las ki pe mi je zdel znan. .si sovražnik ženske? Govori, olaj-:ye^ n{1 mo(jg prijatelj! Kar me-"Ti >i. prijatelj moj!" je vsklik-j.šaj si srce! Imam smisla tudi in da se je nahajal v neki ril oči in se zagledal v kot. In tam;omotiei Ljudje so mil bi!i tuji in je sedela ona: tiha, mirna, ravno ta-|tu oh< tam ^ Brutalnost in frivolnost tega, kar vi smrt tu?„ |nim ki se 11111 1Z~ i del kedaj kaj lepšega?" 4(\ J ,/e . , i povedati. . I Pogledal sem; za zagrinjalom je Ah, dolgo, dolgo , je odgovoril <.No> seda- imai ^ lepo priliko; staJ ^tzxek in na njem portret tudi mene je življenje neusmiljeno j prekrasne žene. tilio. 44 Niti se ne spotmnjam več dtieva, ko sem prišel. Kmalu minejo tri leta, odkar sem tu na postaji." Dospela sva v sobo. Bila je pre-eej velika, op rr ml jena z vsem kom-fortom. W iia me je, utrujenega, na počitek. Sel sem na naslonjač; preganjalo, umel te bom torej." 4'Misliš?" in pogledal me je žalostno. 4'Naj bo", je dejal in naslonil glavo na roko ter začel s tihim. "To je moj ideal, moj sen!" je vskliknil Milan. Pristopil sem in pogledal sliko. Prekrasna žena, ^a v solnčni luči sredi polja; poleg nje njena mala drhtečim glasom svojo povest: ...... . . "Bil sem kadet, ko so me bili po- j hčerka; v lase si je vtaknila makov prijatelj m, je ponudil cijrareto injslali ^ v to puščaVo. Duša mi jejevet. Mii]a hčerka je letala za metu-od,el po xmo. Zaimsh! sem se, kako(bila tedaj tako polna! Bil sem po- ljem? ki ^ je v ^inčnem svitu. nosen na svoj stan, marljivo sem <>-;Za£lKlil se> o^kod mojemu pri- pravljal svojo službo in hitro t«ai j jatelju tolik slikarski talent? Kajti avauziraL Nekega dne se je vzbu- je bi|a res umetniSko dovršena, dila v meni misel, da moje življenje "Seveda! In ta slika, ki jo vidiš, jc čudno pač življenje. Devet let se nisva videla in ravno danes je nanc-ael slnčaj, da sra se sešla v tej puščavi. Bilo mi je ngodno v prijateljevi sobi in jel sem sanjariti. Slike na zidovih so bile večinoma portreti vojakov, t upat am pa kak pokrajinski akvarel. Ogledal sem si jih pač «amo zato, da si prikrajšam fas. Prišel je vojak, pogrnil mizo z belim prtom in nameieal steklenice z izbranim vinom. 44Tako," zdaj pa kaj založiva", je rekel Milan in prinesel ogromno skledo. 44Ti misliš menda, da vsaj že tri dni nisem nič jedel t" sem rekel prijatelja. Sela sva >e z« mizo, rojak nama je nalil čaši in trkttfla sva v slavo veselega svidenja in dolgoletnega prijateljstva. 4 4 Čudno j<* vendar, da sva se ravno tukaj našla", je menil Milan. *4Meni je atvar čisto umevna", sem mu odgovoril. 4 4 Ali se še spominjaš, kako si redno hrepenel po vojažkem stanu T Dosegel si srr»j cilj — zdaj *i4 vojak, nad poročnik. Imaš pač vzroka dovolj, da se čutiš nima nobenega smisla. Jel sem raz-ila slika j0 najboljši del mojega živ-niLsljevati ter spoz.naT. t resnici. Glej, njegov 4 4 atelier"; po zidovih so visele razne slike, ob strani je bilo na- ni to strnina, da moram svoja tiajlepAa leta isgnMjati tu v tej puščavi! Koliko sem že prooil. da bi j|: tue premestili kan ▼ mmtm. Toda za-1 «tonj! Na Dunaju pač nonajo snri-gjgila za moj položaj in tako tu živim ir. dneva v dan. Upam pač vendar, da me enkmt morda pobijejo kam drugam lUrno adaj aem zopet pro- piMMMHge." diee___ Molče, eden poleg drugega, sva prišla na polje; samo pnnČika nas je spominjala na življenje, kajti midva sva sanjala — najini duši sta se našli, najini pogledi so bili p°liri hrepeneče ljubezni. Ah. prijatelj: biK so to časi tako divni, božaftski.... Oh, zakaj so minili! — Pogledal sem jej v oči in eital v njih: 44Tu sem, vzami me, tvoja (tem, mari ne vidiš, kako hrepenim po tebi, po tvojem ob- meščeno orodje, v ozadjn pa je stal jemu?" — Nisem imel pognma; ho-mal 'divan. * I tel sem, toda očaran sem bil od lepo- *4Vidiš, tu na tem divann", je na- te tega bajnega stvora... Misel, da dalj«val svojo povesi, 4'prebijam po- je ona žena drugega človeka, ki me lovi co dneva, tu sedim in gledam nazivi je svojim prijateljem, ta misel njih — ženske, ki sem jih sam sK- je stala nad menoj in njo... Ne' ven, kal. Ogledi ae po aotd!" koliko časa sva tako hodila. Sobice Nekatere slike so bile precej do- je že stalo na aabodu, rudeči žarki vršeno izgotovljene, toda neki aarka- so naju vabili, razpoloženje narave stičen ameh jim je igral okrog nst. naju je opojalo. "Pngieo", vi jc Trial, Mvaa to tšm "Mamica, poano je ie. morava oa-ii atiSri in koHko to Mum mi'\ jt šepetala ip»la, ia takrat m nikomur? V»j ft in nfmliM iSMi^mA y'*•■ ■ solzo v mmm- aftwa imenujete ljubezen, ki po blatu vlači žensko in nareja iz najpoštenej>-e žene vlačugo — ta pri meni nima ni<"-opravka. Cista sva greha, ker čista ( ljubezen ni in ne more biti grešna. > Mina jej je ime in tako jo tndi imenujem. Z Bogom, Mina moja!" Prijatelj Milan je pri tem poljubil «»braz slike. (Konec prihodnjič.) Usodna baroka. Ko je ibivši breslavski profesor E-bertv obiskoval vseučilišče v Bonu na 14 Pojdi zopet, danes nisva sama!" Nem "iem leta 1S31.. je navadno obe-je dodal. ! do val v takrat prosluli gostilni 44 Pri Zagrnil je sliko in se. ves utrujen, Zvez Ji *\ ki je bila na jako dobrem spustil na naslanjač. Tudi jaz sem! -,«s»- N>kcga a je j>>magal šele. ko- je izvlekel iz žepa denarnico. In tako je lorda -trižei\je v navadni brivnici stalo ve< nego morda v uajboij elegantni. Kriminalna statistika. Dr.':; je, da je med: zloeinic" t<* rr.c kih nego ženskih. Mc-vd tetr >a 5=e Žena, ačco krene na zločinska po-Jinpaža, da se tamkaj zgopije alkoho1-iih pijač. Koliko porabi proslula gledališka igralka za obleko. Znr.menita gledaliSCca igralka S6reJ udinja pravo scn^acijo s svojimi ob-•kaml. Kadar pride h konjskim tek-uanu na tisoče žensk m moskiii •■o -ravi v red in vrste, da se morejo ia" uliti ujejii na./aovejši toadeti. Vsa-ca njena obleka je proizvod Ikakegir fccioir*? n al ne^a krojaškega umetnik« / Parii'it. Sorel je priznala nekoč ne-comu časnikaitskenriu poročevalcu, da z<.la na leto za svoje obleke nič manj kot 300.000 frankov. Za sama zim-ka ogrinjala porabi na leto do 15CJ isoč iViiOjkov, za ulične cArieke 35.000 .uTiikov, zji domai'-e 40Tf0, za čipk< 13.000, /.a iolK-e. za zlatnino in bise ~e najmunj 30.000 frankov itd. Kdo Je srečni Ho vek. ki plačuje- ogramn« x/reb-či'u? te pari3ke. dame. se 110 ve. ioio/o je, da sama toga ne plaič-a, .ier ji njena gle.htliška pbeča kotna j za-.io-va. jxvjjla'ia samo "mailenko-si** hioj> toalete. ljubezni pričaravala mu je to bitje svojim novim sosedom, da ga je stala vsak večer. Kako je pač to možno? Nato sem tiho zadremal. V snu sem čul tihi jok mojega prijatelja. Njegovo ihtenje me je zopet zbudilo, poskušal sem vživeti se v duševno življenje bednega vojaka, ki tu ka- zadnjič. Vsi so hoteli z njim staviti baroka, tega pinjea dve steklenici renskega vina. 44Ta'"rož nikakor ne nosi baroke!" ^o začeli vsi ugovarjati. In zopet se je vnel prepir, kakor kor mrtvec stoji na straži: mrtev na duši, ki le v sanjah živi. Sanje so njegovo življenje; brez njih morda ne bi mogel več niti živeti. Solnčni žarki so se igrali okrog okna, ko je Milan skočil iz postelje in naročil slugi kavo. Molče sva se oblekla. Sluga nama je prinesel kavo. Na zajutrku sva govorila še to in. ono, •toda o včerajšnjem dogodku nisem se upal prvi začeti. Milan ni botel nič omeniti o tem. Slednjič sem vendar poskušal navesti razgovor na včerajšnji dogodek, toda on le ni hotel nič slišati o tem. Bil je zopet vesel; ves "drugačen, nego sinoči. Sprovel me je na trdnjavo. Ogledal sem si krajino in že pred polndne sem zapustil trdnjavo. Milana sem morali obljubiti, da mu bodem večkrat pisal in tndi on ni je obetal, da mi bode pisal. Razšla sva ae. florko sem mu stisni) roko, ki je drhtela. "Kaj m, noje tajnosti ne poveš nikomur? Vaj mojega pravega ime- MS Qw> * i - •* i Eberty je izjavil, da stave tie sprejme, ker je ■z lastnimi očmi videl, kako je vzel ptuji gost lase z glave, in Tckazcl plešo. S tem se pa nasprotna stranka ni •hotela zadovoljiti. Nasprotno so v>! pristali na tem, dokler končno vendar niso stavili. Ebertv je moral vnovič nadlegovati ptujea. Odgovor, katerega je dobil, je bil seveda presenetljiv. % 44Sedaj nosim44, j« rekel, 44 svoje lase, katere sem izgubil lansko leto vsled bolezni. Medtem so zopet zrssli. Prosim, prepričajte se sami." Nesrečni Eberty je moral, potem, ko se je prepričal, da je govoril ptujec resnico, drugič plačati stavo za nasprotje tega, kar ga je prvič stalo vino. ■ ■ ■ o —— KoUko eeni mm Mb*. Nekdo je poslal prijatelju svojo sliko, m da prihcani po&nipai je no-ofaaL nut naslov * vornik. Za itrti^-a je poedbito vatžavo. Ja na tak način izveSbajo svoje člane. Osebna agitacija ni sskono nikjer ta*ko tre boa, kakot* pri društvih. ;i zbirajo pod s\x»jimi dkriljeni mla-iiuo Osebno jx» bo agitVrail uspeSno le tisti, ki je v tem izvežban in zna ia na;>a»d'i uaspi-otnikov dati povojen odgo\or. Potreben pouk v tem po. podaja čjtamje časopdsm- in pri-lrostih spisov. Palica — pijanka. Marsikak človčk je po svojem poliču prisiljen piti, da-si ga pijača e veseli in se mu vi-no ati isganje ce- 0 garf>i. Tem ncprosto\v>ljniiis pijancem je .priskočil tedaj na pomoč iz-tnnitelfs ki je iznašel posebno pali-io. Ta palica pije in prenese vse pijo-e. požre jih, kolikor kdo hoče, a da-ii je torej prava pijanka, vendar ni likoli pijana. Ta. palica je namreč vola, na držaju je več lukinjic, v no-ranjosti pa je naprarijen sesalni ,i-parat. Samo na neki gumb je pritisni- 1 in palidii izpije coll s-te'klenieo pijače. Sodimo, da Slovenci te palice se bodo rabili. Ljudje brez humorja. Sricarsikii vlada je izdala nov vojni ed. Sicer je imela, ie izdajo vojnega redia. (kakih 300 strani esede čelo ."knjigo na novo na-isnitu Pri tem je treba pomisliti, a dobi to knjigo vsak Švicar in da velja torej nova izdaja prav lepe tiso-a&c. Be>eda. zaradi katere je bilo rc«>a toliko denarja pro'- vreči, je xKrankenwarter?\ V Švici so navajeni imenovarti te ljudi 44Sa,nkat&sol-3at*'. dimi je pa tndi bilo npeljano .me.novan.ie 4 4 Krankenwarter' * st» pi 0 besedo 4' hudobni ljudje spreme-lili v ' • Krankotimorder'Švicar ja elovetk,. ki nima nič humorja. Ne-lol*2na šala "Krarakemnorder" je da-a po\x>d krvavim pretepom in celo litjem in končno je vlada odločila, da »e ima nemeta beseda 44Rrajiken-/arl«'' oblasrtvefno prepm'edati in la tse mora rabiti nemška beseda anitatissoldat". S tem so dali Nem- 1 sa-i i sebi največjo zaušnico. Z zadnjim poiirkom rešil rodbino. Mosko^-ski knez VladimiT Ivan Če-epatbov je s svojim lahkomiselnim ivijfin/jcm zapravil rolo svoje premo-ienje. Konkurz je že trkal na vrata. — Tu- je stavil z grafom "Waldeakom, 'a v enem- po&rfcu izpije dva in pol litra 4 4 turške fkrvi." to je mešanica poi-t«i2»kega in šampanjskega vina. Qrof je mislil, da je to popolnoma lie-iH>gy>.''e in je stavil enega svoflih naj-apž-iih gradov s celim ogromnim po-etvoan. Poklicali so notarja in pri-e m napravili so pogodbo. Nato pa ■0 prines'i wlrkansko čašo z vinom a OerepatJcoa- je zate-1 pidL Vse ga e gledalo in ko je i?pil zadnji poži-re& so zagrmeli glasni bra vo-klici, vnez 0erepatŽM>v pa je vzel daroval-io listino, dal jo je prijateljem, re-oc:: '' I>ajte to moji ženi in otro-;om! Preskrbel sem jim lepo ded-ičino. Komaj pa je to izgovoril, je ie padel mrtev na tla. — zadela ga je srčna kap. S svojim zadnjim požii-kom; pa je rešil svojo rodbino rev-/daie. Priie^iige proti m«br-nizma. Nenavadni želodca. I>r. FenwicCt je v svojem poročilu na liigijen&kem zavodu v Londonu jzvajal sledelče: Vsi ielc.tei niso jedhaki; je takih šelofdecv, ki taiko silabo prebavijo, da zmorejo komiaj oibdrža ii človeka na čh^cijn; je pa t-udo tekih, ki deluje-io dva- d<> trikrat toliko, kakor nor-•:akii žtiltiee. Normalni želodec za-Lore v 50. letih prekiriiati 35.000 kg. ir&oe, ali nahaja se tuii takih, ki ■>r«'4-ela.}o dva- do trikrat več. Talae želodce imajo taki ljudje, katerih po-rvjicsti ni mežno nikdar nasititi'. Prav nedavno se je čulo o nfc-kem -U«n, tki ima ieloidoe vredme delarv-uv.ci — brezmejne potžre&MBiti. Dekle ;e pojelo svofj^aou gospodarju v 34 ira!i 33ki^. me.-a. Vsako zdravilo proti taki požr«ynos»ti je bilo hresnu-^p^no. In sedaj pomirite, da ddbi t-ako dekle z trilinom v žel od<*t za ženo knfc si-rooiaini delavec! Kako citati čaaopise? . VaTesejše članke počasi in s pre-xislekom prebiraj, članke m poro-•ila, o katerifc menii, da hi ti kdaj k it or t varna za predavanja ottgh k^triži m brni v pofeebnem zavoju, da jih IfUko najjdeš, ko jii »ok rabil. Ni pa dovolj, da prefeereS '-nsopk, treba je da «e s en ojimi tovariši tadi razavvatuaŽ a vsebini po-samevnih člankov. Tak rmrgomr je bm »olo ko>tate|», kajti pri tem se čkv V zadnjih desetih letih se je med katoliško duhovščino razvila močna stroja, ki hoče versko življenje poglobiti in verske ter cerkvene nauke in nazore spraviti v soglasje z znanstvenimi resnicami. Ti duhovniki stoje na stališču, da more vera živeti samo, če je vse v cerkvi v soglasju z vedo in z razumom. Toda naleteli so slabo. Rim jih je obsodil. Tak du-hovnik-modernist je v očeh rimskih mogotcev slabši od krivoverea in odpadnika. Rim je začel neusmiljeno vojsko proti modernistom in papež je odredil, da mora vsak duhovnik storiti slovesno prisego proti modernizmu. S slovesno prisego mora po* trditi, da bode V«e in samo to verjel, kar ukaze in dovoli Him in nič drugega in da ne bode>oftoU potlušal ne razuma, ne vede. Ni dvonia, da bo na stotine, duhovnikom to priseg*) storilo zaradi ljubega kruha proti svojemu boljšemu prepričanju. Nekaj jih jc todj, ki te prisege nečejo storiti. Eden profesojrjev-duhovnikov na dunajskem vseučilišču ni hotel te prisege položiti, moral bode torej izstopiti iz cerkve. Tudi v St. Pavlu na Koroškem neki benediktinec, najpametnejša glava celega samostana, te prisege ni hotel storiti in zapimt) sa-nostan. Na Nemškem in v Italiji je takih duhovnikov več. Kako srečni %mo pač Slovenci, da pri nas ni niti sledn modernizmu. Sieer so tržaški klerikalci pred nekaj časom dol žili svoje kranjske tovariše, da imajo JnfceŽ je nekiij časa pomi&ljal, nato pa je rekel, Otriti si solzo: 4 Ni treba pošiljali; bom £e sam izkopal. V koči ni bo^aka/iie soK. Srebrn goldinar bo zelo prav prišel!" Toda delo mu kar noče iti od rok. Kovnica je težka, l:akor da iri bila iz svinca, prst pa trda, kaikor da bfi. bila sam kremen. Le počasi odgrinja grudo za grudo in pri vsakem rnabljaju mu je treba seči po sapo. M\>j BojrJ Cas bi bil da bi tudi njemu že jamo izkopali. Tako rad hi umrl, tako rad bi se združil z rajnko Marjeto. Osamljen je, zapuščen. Mlajši otroci so mu pomrli, starejši se pa razkropili po svetu. Pou;ožili so se in požtTiili, imajo svoje otroke in svoje Skrbi. Njega pa se le redkokdaj kdo spominja. In ekn. globlje je prikopal, s tem večjo težavo je zamahoval; s t-em večjim naporom je metal grude iz jame. Ko . se je pa dinir približeval, si kar ni več upal mahniti z, ravnico in zasadita lopato. Bal se je, da ne bi pohodil morebitnih ostantkov. Pa tudi mogel ni, ko bi tiKli hotel. Mrzlicavost se ga je lotila iu mu vzela še zadnje moei. Počeni l je in začel s svojšbid koščenimi prsti oJgrebati zemljo. Tako vsaj ne bo ničesar poskodil in se nad Mar-jetinom spominom pregrešil. In čepeč, je grefeel ter g rebel, pred očmi pa mu je postajalo motno. Slednjič se je začela redčiti i est in pod njim je zahresčaia prepere»s. deska. Tedel je, da je prikopal do krste. Pri -drugih prilikah si ni dolgo po-mišljal. Saj čioveik se sčasoma vsemu privadi. Krepko zamahni vsi, je druge krat: raabil krsto ter ravnodušno pometal netrohle kosee iz jame, da je tako pripravil zAdjexu. mrliču sveže ležišče. Danes pa ne more in ne more. Cisto je opešal. Duši ga in roke se mu tresejo, kaikor se trese bilje ob vodi. Malo počiti bo treba. Počitek mui bo dal novili moči, da bo mogel grob dokopati. Mudi se že, ker daai se nagib-ije, Boltetov pogreb bo pa jutri za-rana. Pffflfttu sleparija.. ■ Leta l«Oa ie bm marquis (i«govuri tiaj-ki) St. Giles, spaueki poslanik v Haagu. Malo časa po njegovi premostitvi je dobil od svojega prijatelja ipnofa Moiuuda enega najbogatejših in Jiajugi«HUiej&-i(b ij umskih gratidov, c4edeče pihano: "Znana vam j« bila, dragi inartful, _ moja v-ciLka žalost, obljiAil, da jo poroči. Moje prošnje niso imele u>peha. Itadi tega scan hotel odstraniti prod met njegove nesrečne strasti. — Moj sin je pa moral 0 tem izvedeti, ki je z ljubico pobega nil. Moje očetovsko srce se seveda ae-lo žalosti, iu j« v skrbeh za svojega edinega sina. Včeraj sem po dalj-isem poizvedovanju izvedel, da biva. v Haagu. iloUni vas. dragi marquis, v imenu najinega dolgotrajnega prijateljstva, poizvedujte in skusajte dobiti mojega sina v Haagu, ter ga pri-vadite -zoj>et. svojemu užaljenemu očetu. Mogoče se posreči vaši modrosti, v katero imam največje zanj vi nje, da ga loč ite od deklice, kar se da storiti tudi z zlatom. Ptmudite ji visoko svo-to, samo če hoče izročiti žeuitbeno obljubo, iu skrbite za to, da se vrne moj s.*u v Madrid oblečeu, kakor »e spodobi njegovemu stanu. Vse vate izdatke vam povrnem, in prepričani bodite, da vam bom večno hvaležen." Natančen popis zaljubljenega paivk« je bil pismu priložen. Marquis St. Giles ke je umevno potrudil, d* hitro ustreže ielji svojega prijatelja, in je pustil poizvedovati za ubežeuccma. Oez ud^aj dni je videl njegov sluga v gledališču w*x-Ijiv pančefc, kateregu je zasledoval do gostilne "iK Tureui*'. Marquis je šel še tisto noč v gostilno in našel v skromni sobi mlada zaljubljenca, katera je takoj sj»o£nal tsa prava. Mladi mož se je prestrašil, ko ga je nagovoril marquis kot grofa Mom-a da, iu nato se je odigral tako ginljiv prizor, da s*o stopile staremu tnarqua-su solze v oči, in da je skoraj pozabil, kak <-ilj rasledirje. 'Mlada deklk-a je zatrjevala vsa v solzah, da ire želi nesreče dragetmi soprogu, m o« Item, ko je mladi mož prisegal, da je nikdar ue zapusti. Vendar je poskusil marquis svojo khpčo in ponudil trideset tisoč frankov, katera svota bi se ji izjdaičala v trenotScu, ko il>i izročita lej>u igralka ženitbeno obljubo. Mlada deklica ovi vidno ni pazila na visokost svote; vzela je iz listnice neko listino iu jo podala anarquisu s ponosnimi besedami: ** Yzuxite, gospod. Predobro poznam srce svojega dobrega Jože, da bi ke-daj poterbovala ta list, veudar nočem i 'biti njovt4 iega Še preskibel z -denarjem in mmijicami. Nestrpno je pričakoval marquL> odgovora na pismo, v katerem je vse natanko popisal grofu Moncada. kako je rešil svojo nalogo. Kdo pa more opisati njegovo začudenje, ko je prejel tdedeče pismo: "Moj dragi marquis! & prejmite mojo najtoplejšo zahvalo za vaše prijateljstvo, katero so pa žal prednani in prebrisani sleparji izkoristili. »Nebo mi ni nikdar izpolnilo želje, da bi imel sina. Da si imam premoženje \ in vscgu v ioobiliei, vendar nimam ndbenega dediča, da bi mu zapu&trl ime. Vendar radi tega, moj dragi marquis, ne smete biti o-«k odo van i. V resnici vam je grof Monead* veridar hvalo dolžan, in plačati mora, kar ste mu posodili v svoji velikodušnost i, da ga nap** vite srecnegift" Pi*x« j* bila priložena menja« na vso veliko svoto, b&tero je žadaS marouis*- Poizvedovanje sleparskemu panftku pa je ostalo bneevspeemo. ■o ■ » Hilitrmif V Bosni Živi okrog 6000 Maloru-aov, ki so ^rško-katoiiškag* veroizpo-vedaoja. Kljub temu so podrejeni 1 ILL ko-k*toliikemu nadžkofu Stadija* Bosanski Malorusi so poslaU papejfcu spomenico, v kateri naglafie-Jo, dft nečejo Vrt biti podrejeni dr. Stadionu, marye^ lih Angletža Furmana ni letanje po z-aku nič nevarnejše, ikakor volžnja z avtcxobiloan: gladina s4var je. družiti obofle: stroji Lii človeka« stroj brez zrakoplovca nima pometo a, kakor tudi zjakoplovec brez stroja ne more -leteti. -Marsikaj si je osvojil človeški dedi in pri osvojevaoju novega sveta je vodno pedflo mnogo žrtev. Pomislimo, koliko žrtesr je zabftevalo morje, koliko žeiemica, koliko preUori, koliko odkritje severnega tečaja. In svet gre z veliko voljo napreg za novim iznajdbami, ne etejo žrtev, čas žrtve etopa v nowe, večje čase.^ Cinedalje bolj prezira človeštvo ewrt, tem bolj si ji upa pogledati v oči. Čk>vv«tvo boiče rioriaii nad življenjem. Hoče obvladati tudi srak in zrakopifvci, ki dendanev polnijo osmqe Krnelo gledajo v oči anrti, ki je ugrabila naj-bol^e tcitt k vrst. KUi dua lati ni, oftar » je m Šteje an udika 35 do. 4Q ^ft^v. Tqlke v aiiti u. pregled, pnih 25 aa-a-koploveev, ki so se ponesrečili. Označimo zraven tudi stroj jiO sistemu: , Por Selfri-^re — Wright; Lefefevre-—_ WrigM; Rt«si — Rossi; Capita« Fei'ber — Voisin; Feniasidoz — Fer-nanidez; Delagrange — BJeriof. ^lau-vet Midbeliu — Antoinette; Robl Fill. — Aviatik; Waeebter — Antoinette; Daniel Kinet — Farmam; RoLk — Wrigtlil ■ Nikolaits Kinet — Farm air i; Va n Mas&dydk — iSOmaner; Pail lot Edmon 1 -— S a vary; Chavez ~ Ble-riot; Ploc'IunaaL — Aviatik; Haas — Wright; Ma'tijevic — Faimin; Capi-taai Madiot —' Breguet; Por. Meai-te — Wright; Blanehard — Bleriot; Sa-glietti — Sommer; Johnstone —^-Wright; Le Blon — Bleriot. To je torej 25 prv ih gladijatorjev, ki so našli smrt v boju; z zračnimi višavami. Ne da se določiti, .kateri stroj je varnejši iu boljši, jwi ponesrečenju :gra vlogo vedno slučaj. Največ aviatikov se iponesre&i po tem, ko se že spuščajo s svojega poleta. Dokler stroj biti navzgor, ni ni-kake nevarnosti, a^o krila trdo d-rže in ee ue oklpove motor svojo službo. Ko pa ' začne arakoplov-ee fpog>uščaiti iu se v krogu spusiča na zeudjo, se navadjio zgodi, da se ustavi motor, ali pa stroj izgrJbi ravnotežje. Tako je n. pr. Chavez preletel vse alpe, najvišje vrhove v Švici, je letel v Italijo, nad večnim snegom, med meglami in oblaki je leteti, ko pa je prišel na cilj in se je začel sg>ii!~čati, je ipadel iz neznatne višine in se uibil.1 'Kaltor se vidi, imajo toed dbitimi zra5ccplo\Tci največ sa-ojih ljudi Angleži in Francozi, ker oni najbilj. •roje aviatiko. Tudi Nemci in Italijani imajo svoj delež, Rusi imajo Ma-tijevič-a in mi Slovenci — Rnsjtuia. Letošnje leto je izailitevalo že ]K-t 7.i*tev. ZalJnji pred Kusjaiwmi ;je bil Grace. Grace jc 'letel iz Calaisa v Dover čez morje. Ker ni vedel smeri, je prosil neko ladjo, da pluje v ono ■>mer. Ladja je tros odplula. toda Grace je zagleldal drugo laidjo, ki je plula v drugo amer 111 .se je ravnal ipo oni. S tem jc zgrešil ii»ot, bencina je imel -aimo za 1 fK> angl. milj, motor je o.l-povedal in Grace je padel v morje. Pri Rusjanu je bil vzrok silen veter. Rusjan je vkljnlb vetra preletel Savo iu se je vrar-al v polkrogu pro-;i trdnjavi, ko je odnehalo desno krilo; zrakoplov se je izazilbal, Rusjan je padel. Odločnost zrakoplovecv -je velika. podtpira jih pa tudi svet pri njihovih /►odjetjih. 1 jub vseon atesrečatm se ibetajo za letošnje leto nove tck'me na v sedi kon-eili Evrope. Duesdaj so na-:nanjene sdedeče nagrakle: Daily Mail i5(M)00 frankov za polet. Ikim >koli Anglije, in za djiit^.polet na ]k>-ti: Paiiz - Berlin - Bruise-l - Ijtxudon -Pariz (4. junija). Hearstova nagrada 2a polet od atlantiške^a oceana v Ti-11 ocean čez Chicago. Gordon Benet-tova nagrada v Angliji. Nagrada 200.000 frankov za jpolet: Pariz -Bordeaux - Tom-louse - Marseille -Ly-' - Dijon - Pariz. Okoli Belgije. Nagrada za polet čez nemSka mesta: FreiibUiTg - btrassibui^ - 'Karlsruhe -Mannheim - Frankfurt - Wiesbaden. Italijanska nagrada 100,000 franlkov :a spqpolnjenje vojalških aeroplanov, ia-ljava: Rim - Tu-rin - Rim. Mesto KieH je itizpLsalo nagrado od. 10.000 mark za tekmo. Švedi naznanjajo dve ,-elirki tekmi v Stookholmfu in v Goe-teniburgu, i. t. d. Ali mislite da ne bodo letali iz -trahu, da se kdo ne ponesreči1? — Bodo! Preleteli bodo vse daljave vfcljuib nevarnosti in nesrečam. Li 'žal narr je, da na teh tekmah ne bo letal -iSlo-zenee Rusjan, -ti bi s tam laMco po-lazal svetu svoj stroj. --0 Stari egiptovski stavbniki. V Egiptu dtoje, kaikor je -ploski« znano, najveičje na svetu. Te- :ko se bo zidalo na svet u še kdaj poslopje, za katero bi Ibrlo treba celih milijonov metersfcih stolov kamnov, kakor jib je v veliki piramidi, teak o tudi, dw «e bo zgradil kdaj rezervoar *a votdo, 'kakršen je MoiiSško jezero, ki vsebuje eelih 118.000 nrili-jonov • hdktcBtrov vx>de, badar je pol-ao do vrba. Herodot je štel Laborlnt /a večje delo kakor piramido, verfdAr pa za tmanjSe, kakor to- jeaero: Stano- eSki stan-hniki so obvladali naravne moči jmsebuo spretno za j»re,i ni tanje velikanskih tež, kar se je poseteio po-kazak> pri velikanskih stebrih Kar-uakovega svetišča. Še danes1 bi bilo iežtfvno opraviti te ve3ikau«^!kr so po 20 in več metrov visoki, iz cdsdaije-nega kawioloma po Nihu navždol In na. meslto, kier sstoji srAfe. , Največje delo teb Ma/vtoaikJ,- pa je kote-artna poddba RemeeeUp. v Tbebeb, tsa^k siM«« jjiMiX inlSih 20 m§twmr vmdkm. MjM lain «»330 m 11* če m, il' oe deči... ■■ j. • ^ Tragedija iz tržaškega promeliiega življenja. Ho lil sem gori iai doli po Korzu. utopljen v globoke misli kaikor sveti Avguštin in študiral: ne morda kako bi rešil skrivnost svete Trojice — moj problem jc bil mnogo težji: študiral sem, kje bi dofbil — denarja? V-adra-inil sem se še-le ko sem k vso silo butnil v gospoda, ki je mimo stal na Borznem trgu. "Pardon!" "Prosim!*' fBil sem: -že naprej-. Vendar sem imel tolillco časa. da sem tnu pogli?dal v obraz. Bil je bled, upadel, oči pa so mu žarele kakor dva oglja — vsaj meni se je :a'ko zdelo; on najjbrže ni nič vedel o ekzistenci teh dveh ogljev, kajti do uses se je zavijal v svoj plašč. Čtiikn človek! Tako bled. gotovo je bolan! Bab, ibolan! Bolan človek vendar ne stoji v .taficem mrazu na 'ulici! In njegovi tako čudno svete*'-i očesi! Kdo ve, kaJkišne misli ima ta človek, -kdo ve, kaj nameniva! Vraga! Kaj. tip.J7 "Ne, nc, jaz se ne šal i m. Kaj iio-V-eš, stari j>ostajamo in jaz setu že nekaj« dni resell človek: skllenil sem, da vstopim v možko dobo." Peter so je zakroliotal 11a ves ^las.; nisem se anoc^el veie premagovati in začel scon mm pomagati pri lean zdravem opravilu, da so se ljudje kar ozirali [>o naj rt. "luK-nitnA me danes {d jKizibuho in haj l nazaj po Ivorzu! Vzel je iz. žepa par razglednic, katere je bil spisal, er trrd jih izkazoval. •'"''Pazi, Mikula, da ne zadenes ob ce^a gospoda!" Prepozn o! B iilnf! "Pardon!" Prosim!" Lasje so se mi zjeiili in nekaj mrzlega mi je šlo po hrbtu. Boga nri! Še redno je tu, ta bledi obraz s temi ža-rečimi očmi. Spreleteta me je groza, .esno sem se pri vil k prijatelju tkakor >t rok k materi, in še-le v kavarni ^em -e o Idabnil. No, v veseli drualbi sem Kmalu pozabil tajinstvenega čakale a. " Ali gretš na partijo karafxbola?" aia je vprašal Peter. "Pojva."-- Igrala sva dve partiji. "Dosti je,"Peter; jaz pojdeni sedaj na večerjo." "Dobro, potem pridi zopet sem v kavarno, jpočakam te tu. Danes poj-deva krokat, platčam ti jaz i 1 tituluš' iz veselja, ker si stopil v možko dobo.'' 'Torej- na svidenje!" ' ".Servirs!"-- ■K?orzo je bil že prazen. Le tu pa taiA sem srečava! ljudi. Prišel sem na Borzni trg — aj! Srčni wtiip mi zastal. Tam je stala visoka, nekoliko sključena postava; rii dvoma — on je! Ali naj se vrnem t Smešno! Kaj pa toam jaz z njim? Kaj» me "briga ta človek T Jaz imam pravico ia 'hodim po Korztt, kakor jo ima on, da postaja na hjem. Vendar sem se oližal s strahom. Ksnaln pa iiie je mmul strafli. Ne, ta elovek n-i mogel imeti nobene buJdobne nakane. Bil je se bledejši, *a njegov prej Sivi pogled je bil sedaj mrk, top. Pogledal >nce je tako žalostno, "proseče; zasmilil se je in p«repriean, da imam opraviti z bolnim človekom, ki potrtim je pomoči, sem se obrabril in ga nagovoril: "Oprostite gospod, monda porefte-re, da eem »zistenten, ali. eelo sramen, toka vidim Vas^ kako stojite tn že toliko easa. Morda potrebujete kake pomoči; dovolite mi torej j 1 ■ ■ 1. [j---{ji-yn--—nnrry*^^ L Najbolj yarno naložen denar je v slovenski j MESTNI ^ j •HRANILNICI LJUBLJANSKI] 1 Stanje hranilnih ulog: Rezervni zaklad: > nad 3S milijonov kron. nad 1 milijon kron. j [ ^ ^ ^^^^^^^^^^^ ' _ ^ ^ ^ f v - ■ • ~ ^ 1 »Za varnost denarja jamči in je porok poleg rezervnega zaklada t mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso 1 svojo davčno icccjo. Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar ^mladoletnih otrok in varovancev, ter župnišča cerkveni denar. • • Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsaki B g dan ia jih obrestuje 1 » :p©. 4=5eio « i I ter pripisuje nedvignjene obresti vsakega pol leta K kapitalu. J D ie 1. in IG. vloženi denar se obrestuje tako]. j I " . r ^ Sprejemajo se tudi viožce knjižice dragih denarnih zavodov kot gotov < denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. , i I g Rentni davek od -vIoženiH obi-esti pl&suje »rranilnica sama , in ga vlagateljem ne zaračuna. ► Poscja se na zemljišča, menice in vrednostne papirje. g . . . 1 Hranilnica se nahaja v svoji palači v PrešernoTili, prej Slooovili olicab 3, j nasproti frančiškanskemu kloštru. 1 "1 , Nas zaupnik v Zjed. državnh je ze več let i ttgZgV FRANK SASSE8 CO. EDINA SLOVENSKA TVRDKA, i ^ zastave, regalije; znake, kapi ijl!« pečate m vse potrebščine za društva in jednote. Delo prve vrste. Cene ▼ l| F. KERZE CO. 3616 S. LAWNDALE AVE., CHICAGO, IL.L i— slovenske cenike posuj a mo zastonj. ^ S - rOTi Velika xaloga y>na In žganja. ^B MaHja Orlll^ S Prodaja belo TiA» po..............70c. (allea ! S M H| Cmovino po ............50c. E Draiaik 4 galeae sa....................|1L00 | 1 Briajevee M steklenic xa...............#13.00 K fl^HHf 4 fak (todCek) 4m *.«■1 »ni. 4* ... I B Za obilno narocbo k priporoCa Avstr. .Slovensko Bol. Pod. Društvs. Sedež: Frontenac, Kans «Set oda. v y Ameriki bi imela taka ičgfrpa' {sodnika o' pravicah državljanov-,«*4rd a hude posledice, ker v A-pieriki^bi gotdvi' elementi tried državljani tako pravico le prehitro 7.1 ora bVli in prav težko bi bilo pri uporabi take pravice razsoditi, ali je bila upravičena ali ne. Priznati moramo, da so ljudje drugod bolj disciplinirani in radi tega tudi prosteji. D opisi. t&njbno ■ uredništvo:— Kakor smo že eitali meseca deeem-bra '«r listu Glas'Naroda, nameravajo zavedne Slovenke ustanoviti družtvo slov. Sokolie. Po trpdapolnem agiti-' ran ju ustanovnega ^dbora smo dne 22. januarja ustanovile, oziroma se priklopile k "Slov. Sokolu". Ko nam je bila vsa stvar pojasnjena, smo hitro izvolile začasni odbor, v katerega so izvoljene sledeče članice: Starostka Katarina Mauser, podsta-rostka Štefanija Grebene, I. tajnica Franja Bartel, II. tajnica Franja Latz, bUgajnica Marija Remžgar.-. -Torej zavedne Slovenke, katero veseli pristopiti v naže vrste in da se zaveda, .da je Slovenka, se ne sramuje jega milega jezika pred drugimi narodi, jo vljudno vabimo, da pristopi zdaj, ko je pristopnina samo Wllt'Of ; i. '•rn, --rv,. M H Johnstown, Pa. ^Cenjeni g. urednik:— , .' • - Ko *em dobil povabilo, .od. cleve-landakih rojakov, naj. pridem .tja in jiiir napravim v Knavsovi . dvorani novo zagrinjalo na odru, sem pač izje, ter'se 2. januarja poppldn« odpeljal v Cleveland.5*"' < t J | f* Zanimalo me je, videti etevelandsko naselbino, o kateri se je že mnogo ih se še mnogo piše. Radoveden sem. bil na razniere,- ki vladajo v Cleve-landu, bodisi v družtvenem, družabnem ali drugem ozlru. Nisem stopil glasno in hrupno med rojake, pač pa mirno in oprezno, ker t sem dobro vedel, da bodem..iakim potom, z mirnim opazovanjem javnega, kulturnega in gospodarskega gibanja odnesel najpopolnejšo "sliko pravih razmer. Da sem se odločil do takega postopanja^ me jo napotila, radovednost do resničnih razmer. Id .so v naj- I večji slov. naselbini v Zed. državah-Hotel sem svoje ožje somišljenike (razveseliti z veselimi porodili ' Cleveland*. in to storim, radevo^c^a^a^i-iprli rifttfteniči; oziroma možjč tem mestu. .... Stovani. . 5. ^e^rfijirja fbode p?w seja^v- Wfct Slano^ dv5rabiJ*Jb 7.Airi fČtŽ čer; do takrat se sprejemajo članice še kof t&tžm&fiteljice pod isto vstopnino. "CinA *več nas bode, tem lepše bodeino napredovale in ložje ^delovale v korist sofaoistva, ki je po mojem mnenju najkoristnejšo za slov. narod. Prvič nam nudi družtvo v slučaju bolezni $5 podpore na teden. Drugi"* je pa . tudi koristno* za nas, da se izobražujemo v teh ali drugih ozirib. Poglejmo slov. Sokolice v Clevelaudu, čeŠ-ke Sokolice v Chicagu in slov. Sokolice v stari domovini in ravnajmo se po njih, Na noge in pogumno najprej ! -- jŠfalo J^as \fe sedaj, pa upam, daSlovenke v Waukeganu v krat-kepij stopijo ' pod istef za- t pod katero ponosno stopajo 1* ___* v.. • __J^V ' ■• v.:; da že' bode-n peljal dobod- is. i ■ski BaVek, je po' zadnjih novem-j Dražtev je v Clevelandu lepq žle--.- :i volitvah večje. Osem držav iv>lo» mcd.-teitii so tri,^yana»tienj&, a je ^ izrAio tako premeiubo da ni eno ni imelo o tem času, ko - a-e, -ki bode omogočila upeljavo 1 se™ bival; tam,.kake igre.; Le četrto otLjjr^kfo-p davka. Zdaj mota še'dramatično družtvo cerkve Vida ^ . 'H I.u^L dižar skleniti tako *ire-ie imelo i^ro s peljem v Knavsevi; LenJeni urednik:— /u«uve in še lo potem bode [korani in to dosedai prvi* v slov. i Tukaj, sva samo dva Slovenca, o-^ r.e~ien,ua zaUobil* zakS- gledališki dvoruui. Omenjena skup^lst*U so AnSlezi ter neka-J Italijanov. Pod tem naslovom priobčuje tržaška '^Edinost" sledeči članek: t Strah naših Italijanov pred stalno naraščajočo močjo tržaških Slovencev je vedno večji. V svoji politiki slepote s<* nas vedno zatajevali in nas priznavali samo v okolici. Se le pokojni njihov voditelj Venezian je tupatam na shodih' omenjal nevarnost, ki da grozi italijanstvu Trsta od strani Slovanov in njihovih1 ba&k. Zlasti so te- poslednje .postale našim Italijanom trn v peti in vso njihovo skrb so .posvetili njim. Ta "skrb" je pa obstajala jr tem, .da je dne 4. septembra m. 1. Jaška druhal .pobila našim bankam šipe in mislila, da je * tem rešila tvž&Ško.. italijan&tvo. • A kaj smo videli? Njihova največja i a edina res italijanska Banea popo-Iare" je doživela nekaj mesecev po-tem grozen krah. Posledica so bili trije samomori uglednih tržaških Italiji no v... Pa lo je njihova stvar, ako imajo Italijani smolo s svojimi * bankami. Omenili smo to radi tega, ker Italijane zelo skrbi razvoj naših bank, in tudi radi tega, ker je "edini" pravi zastopnik tržaških Italijanov, g. Pitacco, v nekem svojem interviewu s poročevalcem riinske "Stampe" smatral za potrebno, se zopet maio dotakniti naših bank. Rekel je: '1 Tudi na indu-strijelnem polju so Slovani' na boljšem in to evident no na škodo italijanskega gospodarstva in italijanske narodnosti. K .J.orejj na svidenje 5. februarja v ^lat! Sland\Y dvorani! Krepki "Na Krepki z^acf j Vam TvtiČe Prhuja Bartel. začasna tajnica. Brazil, Iowa. n.ei pre! H'-c vetja »o. i na delnjc bolj tiho m mirno Dohodninski davek je zelo važna skromnimi sredstvi. Te uav'na reiorma za ameriško ljudstvo ki je z davki preobloženo. V Ameriki plačujejo največ davka oni. ki prav malo posedujejo. Pla-«io ol3no6t državljanov je, da povsod zahtevajo upeljavo dohodninskega d ' _ In v tem smislu pritiskajo pa •voje poslance. rpiVfca silofcraoa. Med kazensko obravnavo proti udeležencem pri štrajktfih izgredih v Moabitu pri Berolinu je predsednik sodaefla zbora izjavil. 3a "imajo državljani pravico se zoperstavit? poli-eiji. sko je ta prekoračila ireje svojih pravic. Tri izgredih v Moabitu je oddelek :, da je zaslužek zelo majhen. Radi tega tudi ne svetujem nobenemu, hoditi semkaj za delom. Podporno družtvo imamo eno, ki pripada* N. H. Zajedniei. Lepo napreduje kljub temu. da so nekateri tako mlačni, -dit nikakor nočejo pristopiti k družtvu. V rovih sicer nimamo nevarnih plinov, vendar tuin-tam.ukreše katerega po glavi, ali ga drugače poškoduje. Potem je seveda vsako kesanje zaman. Pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike, Tebi vrli list pa želim obilo vspehov. Jurij Deslič. Pueblo, Colo. Cenjeno uredništvo:— Prosim, dovolite mi nekoliko prostora, ker dopisi iz naše naselbine, dasi je' največja slovenska na zapadli, niso prepogosti. Posebnih novic ravno nimam poročati. "Vreme imamo toplo, da se ne spominjam, da bi bilo kedaj tako, pa sem že 18 let tukaj. Omenil sem že, da je naša naselbina največja na zapadu, radi tega nas pa menda imenuje obskurni list 11 Ave Marija" agente mladih deklet. Kakor zatrjuje gori omenjeni mesečftik, je v Pueblo, Colo., in Cleveland, Ohio, agentura za mlada dekTpta, i« da so ■trgovci s človeškim me^Om slovenski saloonkeeperji. I>o-Ijrojbi Bilft, da bi 4e-t£ oiiega dopis- Predertfeh je pdnndiL prostornejšo Zorano popolnoma: brezplačno za drnžtvena zborovanja, ^a za sedanjo dvorano (bolje rečeno spalno sobo) pa družtvo plačuje letno $24. Torej kedo dela proti družtvu f Jaz mislim, da omenjeni jezičnež vedno bolj razkopava družtvo, kakor pa kedo drugi, ker radi njega je vedni prepir pri sejah. Toliko za danes, na zahtevo pa prihodnjič še kaj več. Objednem pa tudi naznanjam vsem oddaljenim članom družtva sv. Jožefa štev. 21, da naj od sedaj naprej pošiljajo denar in pisma novem odboru. oziroma I. tajniku: Fran s; Skrabec, 5134 Washington St., Dei ver, Colo. Zahvaljujem se vsem «o-bratom za naklonjenost skozi toliko let, še bolj pa, da sem-vendar enkrat prost vsakega urada. Prosim vas, da delujemo vsi složno za korist dru-žtvene blagajne. John D£bevc:r ti i.', -ij ••• Ck 'ivmiri mnim D podp.društvo Aehrenthal in Vasic. Po takih groznih porazih iu moralnih polomili, kakor jih je doživela avstrijska diplomacija s Friedjuugo-vim procesom na Dunaju, posebno pa še z Vasice vim procesom v Bel gradu, bi moral človeka, ki je tem bolj odgovoren za take blainaže, ker jili je sam zakrivil, oziroma naročil, odnesti vihar javne' nevo>jie s pozo«-rišča. Danes je jasno kakor na ^dlji- ni, da se j^' Aehrenthal v svoji jugo-vsemu temu fMhaja Islovanski kampanji posluževal sred-še• ustanovitev peterih različnih bank j:s|ev> kakoršnjih se niti diplomaciji, i i.. 1--.....- —- 'j.- gc marsikaj odpušča, y njenih jiikft prtjeli mafce 2a ^šesa... y V družtvAtem bzirn ?sbio trdni in Dliižtvo sv. "Pe-15 J. S. K J. :je mo p>evsko družtvo "Triglav", kaže v vseh ozirib lep napredek. Mesto Cleveland ima lepo prihodnost. Ijega je l^pa, trgovina cvetoča, poročanjem le vršili svojo ako pa ima z mestom tudi Slovenstvo Neki mož, ki se ni brigal za ! pričakovati lepših dni, ni mogoče z • -edi- in je mirro 5el svojo pot, je' gotovost jo trditi Največ je tpmu ! od pol;ei«tov napaden in ubit.! kriv gospodarski položaj in malar pla-^.edsofluik je rekel * o?irom na ta ča slov. delavstva. Akoravno so na -jr "Ako kaieri JrZa»ljan ta-j videz dobre razmere, so v resnici sla-policista v silobranu ustreli, je!be, in rievelandčan mora gledati, ka-i.k na njegovi strani m se radi ko obrne svoj zaslužek,' ki je pri tej " ne more pozvati na odgovor:'^»»»znosni draginji jako skromen. : > celo državni pravdnik. kot jav-| Za j h za mojega bivanja v C Je ve- ki ne skladbe »n operne točjte.; ^erv'bs^e^ t .. imela slov. godba v kratkem kpi^e^i)^1''0 " želim godbi najboljši uspeh., /iV 1,1 Pavla štev' 1 Ker se je o družtvih že k ak.-.teo, -r.v ; lijaki Slovenci pravico do euakoprav-krat poročalo, se s tem vprašanjem teJ se 3e z večino gl«sov sU*mk^ da^ . . ...... ne bodem bavil. Omenifc moram sa-.se zaiža P^topnina na $4.25, -to pa samo za tri mesece. • Zaeno tudi'opozarjam člane, bivajoče izven Pueblo, da pošljejo svoje prispevke pravo-ra^r.o, nla se izposluje potni list, dni--S^f? Je družtvo primorano, ravnati se po pravilih. Vsa pisma in denarne , pošilja t ve naj se naslovijo na: Frank Mehle, 1208 Mohmen Avenue, Pueblo, Colo. Pozdrav vsem Slovencem širom A-merike. Fran Mehle. Tujski promet ▼ Avstriji. Te dni je v klubti avstrijskih že- ' w>«te»j je mofal prunati. da sO^iandu sem užival vsestransko prijaz.-. -tr-t*":':! pri ndu«eranjn» njifem-«ireJia mtduDO^ sndfPfin-i- 'Vfem.drta^m finj^eljan a i^^aaial vtimhi&bLkvLp*- «t* skupno zahvaljujem a^ta^ia; WG&ff^.-rvr^if^Vfr^ t- - fc S»fi4^obnms pmti tate! (#ino.t INa adar!, t,. , ^ M vosip i 4Kar «r( louufBn^a* waTCim oruav vnutvflnvo u^h^ J* v v poslednjih letih, ki skušajo s svojimi važnimi trgovskimi posli vedno bolj pridobivati odločilen vpliv vine-stn. Ta slavizacija Trst* zelo otežuje položaj Italijanov, ki vzlic temu predstavljajo v Trstu večino prebivalstva. S tem, da hočejo Slovenci prikazati TVst kot mednarodno mesto in posrečuje se jim odvrniti od narodne ideje mnogo Italijanov, ki ne občutijo potrebe po njej." Pa ne samo o bankah je govoril g. Pitaceo, dotaknil se je tudi splošnega položaja med tržaškimi Italijani in Slovenci. Ponarejal je že staro pesem o slovanski ekspanziji in prodiranju ter pojHjlnoma pametno povedali da so temu vzrok gospodarske razmere, ki silijo slovansko prebivalstvo v zaledju, da se podaja, iskat dela v Trstu. Nadalje je kriv, Je rekel g. Pitacco, slovanski ekspanzivnosti — ljudje božji, čujte! —Volilni red, katerega je sklenila italijanska večina, h kateri spada tudi g. Pitacco! Rekel je o tem sledeče: "Ta refonda,'-naložefia od vlade Italijanom, vsebuje eno med prvimi volilno dolžnost,, vsebuje v eni kuri ji sp^išno volilno pravico, daje Slovanom? 12 poslancev mesto prejšnjih 6, razdeljuje.mesto v posamezne okraje. Ta razdelitev bode lahko imela pri prihodnjih volitvah grozovite posledice za italijanstvo Trsta. Zadostuje, da se poda tik pred volitvijo ne-k&j več Slovencev stanovat v določen volilen okraj in imeli bodo svoje zastopstvo v mestu." Tako g- Pitacco. Ni prvič, da slišimo lake tožbe iz ust italijanskih politikov. Zlasti v zadnjem času so jih pričeli priganjati slovanski strahovi. Oni vedo prav dobro, v koliko so ti strahovi opravičeni ali ne. Mi pojdemo vzlic temu svego pot brez ozira na Italijane, kakor smo šli doslej. Italijani prizna-' vajo naš razvoj in' -naš napredek brez drugega. A priznati nočejo, da je to le naraven proces in naraven razvoj. Priznati nočejo, da imamo tudi tr- nosti z "njimi in da si bodemo to ena kopravnost priborili tudi brez njih. Oni pač vidijo povsod strahove, prepričani so, da jih hočejo Slovani podjarmiti. Uvidevajo, da se jim ne bode ■posrečilo zaustaviti našega razvoja, a vzlic temu odbijajo s sarkastičnim nasmehom vsako našo ponudbo za spravo, vzlic temu, da tržaško ljudstvo M posebno dispouirauo za ne-fiotrebne narodne boje in si želi miril. A boj hočejo Italijani in ne mi. —»^očemo ponavljati že stokrat , premlele stvari o nemški nevarnosti itd. Dovolj se je že "pisalo in,-govorilo o nesmiselni politiki naših Italijanov, e tožbe nas puščajo povsem T&Sne? Isakor W pnšciijd hladne iz vajanja g." Fitafeco. 'Ako nočejo iz-pregledati, naj nosijo posledice sami; MI gremb naprej, ; mi strelci! { POSLANO. Denver, Colo. Spodaj pqd#isani javno poživljam Joe Papesha -na 4600 Humboldt St., Denver, Colo., dp prekliče vse njegovo zlobno in-laxqjaivo obrekovanje napram meni,, ali. ^ag mi pa dokaže, kedaj in kje sem ^ttf pod drugim imenom ali v zvezi ^ kom drugim iskal Frank Skerbc* v ,&tu Glas Naroda in kedaj *en> nameraval naše družtvo je pa, da Za Zjediajene države Severne Amerike. Sedež: Foreat City, Pa. lakorporiraao dae 21. januarji 1962 v državi PeonsylvtaifL ODBORNIKI: Predsednik: MARTIN GERČMAN, Box 683, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOSEF PETEiRNEL, Box 95, Willock, Pa. l-( ! t tajnik: IVAN TELBAN, Box 797, Forest City, Pa. '// ■ \ 1 II. tajnik; STEFAN ZAiBRIC, Box 508, Conemau^h, Pa, , * " , Blagajnik: MARTIN MUI1IČ, Box 537, Forest City, Pa. 1 ^ j NADZORNIKI: Predsednik nadz. odbora: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. J. nadzornik: IGNAC PODVASNTK, 4734 Hatfield St. Pittsburg, Pa. XL naizornik: HL nadzornik: ALOJZ TAVČAR, Rock Springs, Wyo. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: IPreds. porot, odbora: PAUL OBREGAR,R.R.No. 1.' Weir City, Kana. I. porotnik: MARTIN 0BERŽAN, Box 51 Mineral, Kana H. porotni: ———»—o ■ ■■■■ ■ VRHOVNI ZDRAVNIK: ~ | Dr. J. M. SliLlŠKAR, G127 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku IVAN TELBAN, P. O. Box 707 i Fortet City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". ----o- borbali, absolutno ne more odpuščati, ker kompromitujejo in.sramote tudi državo, ki jo ta diplomacija zastopal. Aehrenthal pa je še vedno na svojem mestu in ima še obraza, da v de-legacijali in po svojem časopisju hva li ljudi, ki So niu bili orodje na tem n p lionet nem početju, ki je zdaj postav Ijeno na sramotni oder pred vso civilizirano Evropo, kar dajajo sedaj razni zastopniki drugih držav v Bel-gradu občutiti avstrijskemu zastopstvu lia več nego jasen in razumljiv način. To so naravnost krvave rane za ugled Avstrije in za njeno politično in gospodarsko pozieijo -a jujru kjer edino je njena bodočnost. Vspri-Čo te sramote je vendar beležiti tola žilnih pojavov. Tak pojav je dejstvo da se vedno množe glasovi — in to še posebno tudi med Nemei, katerim služi ves sistem v avstrijski vnanji politiki —, ki izrekajo najstrožjo obsodbo o Aehrentliaiovi politiki Tako «;a list "Morgen*' ostro napada. Piše namreč: "Aehrenthal je zakrivil mnogo pogrešek, težkih pogrešek. Predvidjati je moral, da se stvar konča z velikim škandalom za avstrijsko diplomacijo, ali v svoji nadutosti noče brzdati ekscesivne gorečnosti svojih uradnikov. To pomanjkljivost svoje politične modrosti hoče nadomeščati s silovitostjo v svojih odgovorih delegatu Masarvku. To yi način, po katerem se rešuje kako vprašanje. Na ta način se izzivljajo nove konflikte." — "Morgen" javlja dalje, da grof Aehrenthal pripravlja nov političen napad na lzvoljskega, novoimenova-nega ruskega poslanika v Parizu, ter pripominja, da vedenje grofa Aeh-renthala v aferi Vasic ne povišuje ne ugleda monarhije in ne lastnega. To obsodbo smo hoteli pribiti, posebno še zato,, ker prihaja od nemške strani. ' • OPOMBA: Dva uradnika sta odstopila in sicer drugi nadzornikom drugi porotnik. V to svrho sem razposlal glasovnice, da ju društvo imenujejo, ali pa dovolijo predsedniku, da ju on sam imenuje. , IVAN TELBAN, glavni tajnik. progah Zeniun-Iudija-Novi Sad in Zemun-Subotica. "Hrvatski Pokret,; — katerega glavni urednik se tudi pise Wilder — opozarja hrvatsko policijo na tega mističnega Wilde rja, ki v svojih apokrifinih pismih naziv-lja glavnega^urednika "Tribune". Hamburg-American Line. Iz slovaoskega sveta. Kako delajo Čehi za narodno obrambo. IPlzenska podružnica češke Osrednje Mlatiec Šolske je nabrala 36,548 kron pri svojih članih in jih poslala Zvezi, ki je to v svoji seji dne 29. decembra m. 1. vzela na znanje. Podružnica v Žižkovii pa je nabrala v letu 1910 11,400 kron. Novi falaifikati. Ni še prenehala v. srbski javnosti razburjenost radi obravnave" "proti Vasiču, že. se pojavljajo novi falsifi-katorjr kot avstrijski vohuni, in si-' eer sedaj iia hrvatskem in ogrskem ozemlju. Ravnatelj in glavni urednik. ".Tribune" Branislav' Nušie je dobil že več pisem od nekega dozdevnega kolege Wilderja, in sieer iz Novega Sada, Segedina in Indije (Slavonija). V prvih dveh pismih govori falsifikator, čako se baje dr. Hin-kovic in drugi člani hrvatsko-srbske koalicije pripravljajo in organiZujejo kot prijatelji Srbije, v tretjem pismu ipa govori o razmeščen ju in povečanju avstrijskih čet na srbski meji. V Bosni in JSremn da je vojska podvojena, ker se bode baje po izbruhu vojne med Srbijo in Avstrijo vršil glavni napad ob Drini in Savi. Nušič odgovarja v "Tribuni", da se aa tem. tajinstvenim "Wilderjem akriva Porgaih^ ki jg- dolbtil iega ' Wil- Prebivalstvo ruskega carstva. Statistični urad ruskega minister- i stva za notranje stvari je izdal podatke o zadnjem splošnem ljudskem štetju na Ruskem leta 1908. Po teli podatkih je štela Rusija dne 1. jan.j 1909 IGO milijonov prebivali-ev Redni prekooceanalti premet iz NEW Y0RKA do HAMBURGA preko PLYMOUTH in CHERBURG z dobro poznatimi parniki na dva vijaka: Kaiserln Auguste Victoria, America, Cincinnati Cleveland, President Lriacoln, President Grant, Pennsylvania, Patricia. Pretoria itd. (leta Veliki moderni parniki nudijo najboljše udobnosti io-o r-, . i. ■ . . ion- i-./. • x» primerne cene; neprekoaljiva kuhinj a in 18o8 /4 milijonov^ leta 189/ 120 nn-, poBtreiba. lijonov). Na evropsko Rusijo, brezi ^'"llieniijo * vsemi modernimi aparaii. - nT,- , - rv , , -i ,Vf 1- Odhod las New Yorka: Poljske m Finske, odpada lil) mili- „ , , • rn- - ton u; i „ - >t, PRESIDENT GRaNT — odpl. 28 jan. jonov uOo tisoe J00 prebivalcev, na | ^ g dopol Finsko 3,015,700, na Poljsko 11 mili- j PENNSYLVANIA — odpluje 8. febr. jonov 071 tisoč 800, na Kavkaz 11 KAISERIN AUGUSTE VIOTORlJC0-milijonov 392 , tisoč 400. na Sibirijo odpluje 11. febr. ob 10. dopol. 7,878,500, na srednjeazijske provin- [PRESIDENT LINCOLN - oUpl. 18. febr. Q 031 TO(imo, da ne nam tndi prejšnje inivnllAde naznani, da hitreje uajde-ao naslovnika. OopLaom in poiiljatvam naredite te ne-«f ? K1LAS JVARODA« «Oo«tiaivit St. . , New York City. 'tVetcr. 4CS7 Ooruandi tal'i'^nski davek. sveteBarbare Ha svetovni razstavi. Butir Feigel. 'Kaj pa te je privedlo sem T Sploh >'«*j mi. če ti res ti, ait-je tvoj lah, ali imata jaz halucinacije, ali pa ti bratu dvojčka, ki je tak kaši ti in si mogoče ekundah. Pri-[jatelj, v item si dosegel rekord. Pri-jsedi, vse izveš počasi. toda zrezek ne [dopušča odlašanja. zato pa počakaj!" In kakor da bi se ne 'biLo pripetilo laič izvanrednega, je nadaljeval uredim k Logar »voje kupilo. Komaj po '*f ft ■ - - n.....►. ■}{•{ ____ kličem po priimku, — zaupati vam b oceni veliko tajnost." Kakor uglasbena bajka so se zdele te besede Logarju in izpraznili je kozarec renskega vina, da je-prikril svojo notranjo razburjenost. "(iospodičua Štefi, dobro me poznate! CXCtrijte svoje sive, vaš naj-zvetltejši prijatelj posluša" "Pravila sam vam že, da je eifrj mojega hrepenenja poKtaiti gledališeiia igralka. Žalostne razmere so mi za enkrat prečrtale račun in me posadile v restavracijske prostore. Ne to živi je nje bi-eiz vsake poezije, ne i*>nud!be in opazke večkrat že opitih gostov me ni- .-o mogle oropati idealov, skoraj vso LliIdonil a:redsednik" pred vso noc prebiram ta » igrokaze. čez im šteti. »V imeno odbora na dan ]>a opazujem pazljivim očesocn ljudi, ki so moji najboljša učitelji v yleJaliiki umetnosti. Toliko le kot uvod. Pred približno enim mesecem s*m si izposodila od dojua če hčere brez ujetne vednost i najlepšo promeuadno Obleko — dragocene črne čipke na vipdlčasti zidani podlagi. Ne sodite me krivo, gospod Adolf! 1st o tako sem si izposodila-" pri naši sobarici njen široki klobuk. Gle-ij«!31! grižljaju >e je obrnil proti ! de kldbukov ima naša sobariea boljši 'svojemu prijatelju. okus kakor pa domača hči. SolnČtiik, 4 "Sedaj lalrko raajpolagaš z menoj! ] pahljača iu popolnoma imoflerna koša-Nisi se »motil. Pred tabo sedi bvpj jl sem jizpolnili mojo toaleto iu šla sem za. poročeval « o svetovni razstavi in !na razstavo Ničesar nisem vedela o čudim se. da Jiisi spoznal iz mojih j tekmi za lepoto, ki se .ie imela tam vr-člankov pravega dopisnika." -iti. Svojo tdogo kot ponosna, svoje Vse prav in dobro," ukt je nato lepote zavedajoča se, nepa-ietopua odvrnil piijatelj Komar "U^Lj v ta- konrteja sem igrala iziboruo in stavim, kein trenutku, ko zagledam treh da bi moji opazovalci neusmiljeno pre-mesecih v t ujeti i k raj i t daleč od do- tepii onega, ki bi jim povedal resnico Kovine, svojega prijatelja, bi že lahko in me oz>i->erjal z natakarico. Pri tekmi zahteval od tebe vsaj nekoliko začu-jj« dobilo Gaby Tboufc£en največ gla-deiija. presenečenja. Skoraj te ne po- , m>v, J"»:> gla-ov mul iiajbližujo svujo znam več. Zrezek ti je bil ljubki od , sotckniovalko in juiija ji je izročila «ene!" piiznalno darilo: zlaJte irhaue z bri- *'Zretzek -e lahko okvari, najino pri- ljaaiti. In ta (iare. Izpreincnil jaz. Svojega jwavega imena nisem sem se pa v toliko, da ine ne spravi ^mela povedati, roj veste, radi saauo-uobena se vrnila domov, ne da bi se bila nde-''Gotovo si potemtakem doživel ležila p!eia prirejenega v čast novo-mnogo zanimivega v tem času. Vese-, izvoljeni kraljici lej>ote in čez pol Iko se na tvoje pripovedovanj. Štiri ure je Stefi že stregla gostom. V dotoaz dneve se že klanim ]*> svetovni raz- — evo vam. gonpod Adolf, tu etui z stari hi kmalu mislim odpotovati. {uhani, tu pa izrezek iz tukajšnjega L Tvoje člatke sem sicer prebiral, če bi jitustiovamega tednika z mojo sliko in Bpa vedel, da se skriva moj prijatelj večjim popisom tekne. I /. pt*pisa lazvi-Fza tremi zvezdami, svojim običajnim Ji te. s kako fantastično, skrivnostno podpisom, bi jiili seveda bral pazlji- tl:eglo se je znala obdati neznana krave je. ' Ijiea Gaby. In sedaj pomolite! SlrfWta 4 'JVostega časa. piijaloij, uimam j sem. toda to slavo uživa (falbv Tlio-[ unuK?o- Opr.rvka kiuau če j, £*lavo z juissen. te skive ni deležna Štefi in to [ raznimi kongresi, ki >e vrše kar za-1 ie radi obleke. Sicer jm laliko zazna-' poredoma. Danes imajo uaeijona^ii e-' mitjem v svojem življenju vesel tre-pkonomi pvoji' sklej?no 7-borovanje. IV- nuiek. ko je ženska nečimernoet v meni isli, So je že 47. kongres. Nobenega ui sUirila svoje triumfe." nisenu izpustil. Koliko trud« zame!! Ves srečen, zamaknjen v žametasto Naj-huje e mi gotli na meslusal Ixigar f konfresi'h. Zdravniki hi učenjaki zna- njeno naivno prij>ovedovaiije. Komaj jo temeljito razpravljati o tej ali oni laljši presledek, v katerem je ^e od-bolezni, kar cele armade bacilw leta- rneval glaa njenili zadnjih besed, ga je jo po zraku in poslusalec-lajik mora j nekako iztreznil. postati hipohonder. Tako me je t rpHi- I>a ni^m bil sa >' navzoč pri ome-čfla jetilka takoj po koJigresu tubeiku- j njeni tekmi, opi>al toalet odlikovane kraljice iu lotila atzijatska kolera po temeljitem j njenih dvomili dam. pri čemur ste mi predavanju. "O stanju njene etiologi- jpcena^li .v»rav vi. jrospt»dične Šteti, s je, pato^enefte. (»rofihik.se iti tera^>i- i svojo žensko zvednostjo. bi vam težko je." Kolero je pregnal rak na želoden. > katei-ega mi je serviral znamenit francoski učenjak na kongresu o novejšem raziskovani ju raka. Novejša bolezen prežene vedno prej-njo. jaz i)»a sem imel r}iri tem že kakih dvadiajst n a j nud iči le.-šili d Logar, ste nami doJbn-odošti ? " Pi-etlsednik je krepko >-tis?nil roko svojemu zuanOu. "Smatramo dobrijn znamenjem, da je pri--fil zastopnik oejme veleviasti — časo-ipisja drugi (milijon. Kjer podpirajo publicisti v taki ireri naša kulturna stremljenju, ta-iu ne morejo za os ta ti uspehi. IKivolita. današnja slavljenca. da vaju tem ]x>tom vabim v restavracijski paviljon, kjer je že pripravljen diner!" Zof>et je zaigrala godba. Predsednik je ponudil roko gospodični Gaby, za prvim parom so se uvrstili dru^-i, od-wr. domači in tuji razstavljalei. časnikarji in se mnogo drugega uglednega občinstva. Pri izbranem kosilu je bil samo rilavljenec. časnikar Lo^ar. slabe volje. Kako je hrepenel biti sam s Šteli. toda usoda se ni ozirala na nje-irove želje. Slutil .je. da je to zadnji sestanek; izgubil je prijateljico, izgubil družbo ]ni večerji, saj bi bila Šte-fi tudi ne.-iKimet na. ako bi opravljala :e nadalje službo natakarice, sedaj ko je za-lovda j>o celi Belgiji pod imenom Gaby Tboiiisseu kot kraljica lepote in kot milijonski gost v s\-eto\-ni razstavi, selaj ko ima dovolj pripo-i očkov ij ceh* vrsto novih prijateljev in dobrotnikov, ki jo bodo gotovo -pravili !i gledališču. Najbolj jpi je ]>a jedilu, da bo moral jioročati o tem dogodku domačemu li-tu, da 1k> moral lagati o veliki si-eči. ki je doletela list, ker je pričel vprav njegov jx>ročeva-lee drugi milijon. O Gabj- bo treba seveda previ luo pisati, saj bo žena že itak ljubosumna, ko bc» brala, da je tako krasni dami prvi sledil — njen aiož. tLdiuo dobroto so se mu zdeli v tem trenutku kongresi. Tu si jkilščc leči 1 a za blomirano sansoljubje iu za izgubljeno prijateljieo. Ne godba, ne pijača, ne vesela okolica«. niti hvaležni pogledi krasne sosede niso. pregnali temnih njegovih robr'j, ii^j a*«. ^^ ta firanomki oddelek »U1 pogorel i !do tal in t odi v pariškem ^i^oqa že gospodaril ogenj. Cel Bruselj je bil na nogah. Eidiui Logar je ^pal. Gospodinja je hodila v njegovo sobo, pri- polagala mokre cunje na čelo. Toliko novic o požaru, o svojih sanjah mu je imela povedati in ta nesrečnež je — spal. Besneči plameni so se lotili **Starega Rusija". Gel svet je že vedel o tej nesreči, posebni vlaki so vozili radovedne gledalce iz cele Belgije, poročevalec Logar je pa spal, trdno spal Gb njegovi postelji bo stali že trije zdravniki, merili mu telesno toploto, šteli udarce -sTra^ .posvetovali se in zmajali z glavami. Iz male bolniške sobe je pa našla kmalu pot v javnost skoraj neverjetna vest, da živi v Bruslju človek, ki je prespal cel požar v svet ovni razstavi in ki je vrhu tega še poročevalec. Bil je to rekord. Listi so posvečali skoraj enako število kolon požaru in prvemu slučaju spahie bolezni. Po hudem vsestranskem naporni združenih ognjegascev se je slednjič vendar le posrečilo ukrotiti divje elemente in sfeoraj istočasno se .je abu-Jil bolnik Logar iz sivoje dozdevne bolezni. Ozdravel je. Dasi je ipostal slaven med svojimi stanovskimi tovariši r.fcog svoje velike sreče, svoj poklic kot poročevalec si ».je skvaril. kajti Šef mu ni mogel odpustiti, da je zarnu-dil najlepšo priliko, da je zaspal tak svetovni dogodek. Potrt na duši iu na telesu se je vrnil Logar v svojo doxiovino Pri listu mu je bil odkazan oddelek za statistiko, v kateri se je precej iapopolni-l friokov. * ■ • • i * - - -Da se-dobe tudi velikodušni igralci. dokazuje dogodka, katero pripoveduje Horace Walpole v eMffU svo- sluškovaia. Če mu še bije tree in mu^jih poročil. OTBirne' nek irski vele- posestnik. je priigral od nek^a. Mr. Harverya iz Ohigwella stotisoč funtov Šterlingov. Sedaj je rekel O^Bime mlademu možu: ''Najbrže me ne morete izplačati?" Kmet: je greh. prevarati Ži- župnik: "iNe ubijaj si s tem glave! Bes je, phtv.Sjbi ne biLo, to^a tndi ni mdgolče, da bi se prigodilo.'. Vse ima en konec, samo klobasa imta dva. • • - ■ ' . e Priporočljivo prenočišče. V Gost: ^'Cujte v moji sobi eurlja "Pač." je le-ta odgovoril. "Moje |Voda strop!" posestvo je ravno toliko vredno, ve koačiei iu ena bre-uju devet deset (tisoč ftmtov nazaj. iskva!" = Cenik knjig, = kater* te Meralagi Slovenic Publishing Company 82 Cortiandt St^ New York, N. Y. M0LITVKN1XX v tem pravega mojstra. In menda ravno njegovi statistiki, koliko potresov 1>ETELJICA, ŽIVLJENJE TREH DUŠNA PAŠA, broširana 60^, ve- zana 8W, z zlato obrezo fl- DEVIOA ORLEA^KA, 30«. JEZUS IN MARIJA, vezan v platno .DOMA M NiA TUJEM, 20*. 50*. pVE CUDAPOLNI PRAVLJICI, 20* KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezan v .DVE POVESTI, 20*. slonokost, $1^0. ELIZABETA, 30*. MALI DUHOVNI ZAKLAD, iagrin, LETO MED INDIJANCI, 20*. Zlata Obreza 90*. (ERAZEM PREDJAM5SKI, 15*- P060ŽNI KRISTJAN, lino Tewu»o,ERlE» 20*. 85*. EVSTAHIJA, 15* RAJSKI GLASOVI, fino vezano s FABIOLA, 60*. zlato obrezo 40*. JFRA DIAVOLO, 30*. SRCE JEZUSOVO. broSirana «0*. (FRIDERIK BARAGA 40*. na kongresih Tugiatam se je iakaeal f^KRtBI ZA DtlSO, ^lata obreza vea. GENERAL LAVDON, 35*. $1.— ' GEORGE STEPHENSON, oče žele SVETI ROŽNI VENEC, 50*. pride v enem stoletju na vsakega po- j SVETA MASA, v usnje vez. zlata ob- .^OLGBČEK IN KANARČEK, 15* samezneg-a Japonca in koliko centi- reza 75*. .GOCEVBKI KATEKIZEM, 20*. metrov raznih strupenih kač na ^sa- SVETA URA, v usnje vezana rlat« IdTa 1Zt' 70* -----------7 v usnje itega Indijca v euem letu. sta mu! obreza$l°0 pripomogli, da je bil poklican kot; vomxELJ" v SRECN0 VECN0ST, vez. zlata obreza 90*. višji sotnulnilk časopisa, katerega je izdajal statistični urad. Vo'-krat se je spomnil svojega bivanja v Bruslju in pazljivo je sledil vsean vestem, ki so povzdigovale 'novo prikazen na gledališkem odru ter sLavile slavno igiuLko: Gaby Thonis- VRTEC NEBEŠKI, v platno vez. 70* slonokost imit $1.50. * POUČNE KNJIGE: \ ABECEDNIK SLOVENSKI rez. 20* GRIZELDA, 10* GROF M0NTEERIST0, dve knjigi fino vezane, $4.50. GROF RADEGKI, 20*. GROFICA BERAČIOA, 100 zv. $6.50 GUY DE MAUPASSANT, NOVELE, $1.20. HEDVIKA, BANDITOVA NEVESTA, 20*. človek se ne more vedno izgovarjati z narodom. -o--- .-en. V takih trenutkih se je zapri v i ABECEDNIK NEMŠKI, vezan 25*. HFLDEG A&DA, 20*. -vojo so:w in. kakor je sam izračunal ! AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI HIRLAKDA, 20*. 'i _- t __ , „ - TTT TtJ k Tk ... ?— —____ je prišlo po pet solz na vsako črko ! TOLilAL. 50*. njenega imena. Namočeno žspno ruto ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, je pa skrbno skrival pred ženo, kajti 40*. EVANGELIJI, 50*. ČETRTO BERILO, 40* GRUNIDRHiSSi DER SLOVENI-| SCHEN SPRACHE, vezan $1.25. Kvartopirske dogodbice. hrvatsko-angleški razgo- r ® i VORJ, veliki 50*. KATEKIZEM. maU 15*, veliki 40*. Kadar je francoski kralj Ludvik j HITRI RAČUNAR, 40*. V. kvartal, je pozabil na vse. kar i MiALA PESMARICA, 30*. e je godilo okoli njega. Ko so nekega NAVODILO KAKO SE POSTANE Ine igrali za visoke svote, je enega i DRŽAVLJAN ZJED. DRŽAV, 5*. m. ginekologi nisem varen. Naj'bulj mi }>a kot Šteti nii >e najbolj ugajate. Tudi ugaja dejstvo, da M-m >e do dobra se- jaz Li rad opazoval življenje i" lepote ziiauil s statistiko, saj utemeljuje , - vetovne razstave ne kot vesten poro-vsak pred.1 vatel j jsvoja izvajanja s |»o- , Čevalec. marveč kot navaden obisko-drobno statistiko. Vse sem začel mo- : valeč, ki ne čuti na sebi nobenih spon. j rnislij. Bil je kakor nagrobni kasten tieti nekako skozi statistično sleklo. Jutri jx» kosilu pridem vas!" Ure:li krasnega cvetočega vrta. Smio da ne ko reki i to moje i>očetje v j **|u jaz vas jm» aku-ii! Kako H?- j • • kaki novi ln>leaiL — V ostalem ti iw>- ■ jk», koliko zabave! Hv ala vam iskre- Xi ndeu. izmučen iu za>]iau se je vračal l^ogar nekaj dui pozneje od vem, da mora imeti dolier (»otočevalee na za vabilo! Usmilili ste se ptice, ki uuiogo aavče. In to imam! Med vsemi I si je v kletki usode pohabila peroti, poročevalci sem Aoi-^j i»ajl>olj znana j jjeljati jo hočete v prosto naravo. jkkI oseba, in moja popularnost mi .je pri-j jasno ne4»o. kjer {»ozahi — če tudi za borila pr^sedniško mesto pri novem par trenutkov — kletie in nemile u-društvu poročevalcev. To je vse. kar j sode. Ko se pa vrne v prejšnjo ječo. te mogoče zanima. Sedaj j»a grem na'ji bo lajšal spomin na prežite ure vso kwugres! se še kaj vidivaf Ne! te-žo zope»ncga suženst-va. Lepili tiT- Torej pozdravi vse i»rijatolje in znani- mit kov je itak tako malo v življenju ce v domaeem kraju in nikar se ne j človeškem, da jpii ni vreden č4or. ek. boj, da te okužim / bubonsko kugo. ' a»ko jih Ijuic zamudi. In. kaj ne. ves katera me irau-i že tri dni! 0>tani mi , a> se bova menila o gledališču! To afrav!" ! iiu praznik La«e!" Pikolo je začudeuo zrl za bliskoma j I*risrčno je stisnila natakarica ro-odhajajočim gostom-trgovcem Ko- ; ko svojem« prijatelju in s hvaležnim soigralca vsled razburjenosti zadela kap, da se je ogudil mrtev na stoL Kralj se za to še zmenil ui. dokler ui nek dvorjanik vzkliknil: "Gospod Cbauveliu je obolel!" Oboleli f" je vprašal ikralj, ter ravnoefušno pogledal mrtveea. "Zdi se mi, da je mrtev. Nesite ^a ven. — Pik je adul, gospoda l'- mednarodnega koligresa. na katerem -e je razpravljalo o spalni bolezni. Trypanosoma jnovzročitelji te bolezni. so se ga jHilaščevali. kajti njegovo odporne silo proti parasitom sravljal orjak pot skozi V prijaznem s*uoUiem kotičku re-|»> ° solini prostosti iu o i>reiK>ve- 0jprti110. Ouvajeva trobenta je atavracije ''IVi severnem medvedu"' .danem salu. j zapela, odeovorila ji je piščalka mest- Ob določenemu času se je napotil j redarja in kakor da je čakal orjak samo še tega znamenja, je od-tranil zadnje zapreke iti — velikan- m arje*n. j j« sedel kj'kor vsak večer poročev alec ; ' Logar. 1'ric* brezstriwieg» počitka Logar s svoj^> spremljevalko proti po ko«č*iem delu mu je poslala že ! razstavi. Bil je izredno dobre volje, življeneik« potreba. VV-a^th je i>rised1a : Dasi je bilo zgodnja po|»ldauska .g^ je švignil ]/n»ti nebu. <«>re- k njemu ••»takariea .ŠLeli. če ui imela "rrf. je «"pazil od daleč pri .-hodu v slučajno mnogo gos lov. ! razstavo wliko gnečo ljudi j. Vedel je &tefi je bila prekrasno deide. Zde- ] natanko, da se ne pričakuje nobene lo se je, da jo je darovalo j»no itali- kronane glave i« vendar so se tti- jainsko tMtbo mroAemu severu za tolažbo v neprijasmiib, meglenih, jesenskih dnevftu (cfc> Logar, kateremu ni mogel očitali diTT najbolj fatiatični pedant najmanjše zakonske nesvestobe, ae je udal čaru jenih žarnrh očij in akril iz previdnosti. Loj ko j<» je spoznal. mroj ponočni oraLa« globoko v tajni predal avoje Imlošee. Adolf, - dovolite da « skala v sol učnih žarksli godala mestne jrinlbe, ee* odbor svetovne razstave je bil fraku in klafcu. med muo-žieo pa so sv brali neumorni ]>oroče-vatei in ri»porlerjL V Ixjgai ju se je takoj vzbudila njegova časnikarska radovednost. Ptospe-šrf }e korake, preril se skozi gnečo, potisnil pa lahko svojo spremljevalko akoii ozki vhod, stopil za njo, — la je glavna palača belgijskega .oddelka. Tretjina meščanov je gledala od blizu in ostelji. ko so mu morali držati karte, še vedno napovedoval igre. » a # 1 x>rd Granville, bivši angleški poslanik v Parizu, se je po.ial nekega popoldneva k svojemu prijatelju Graba-mu, tla igra ž njim. Ob štirih je naročil voz, in ko je ta prišel, je bil tako zatopljen v igro, da se ga ni upal ni-kdo moliti. Ob desetih je .poslal slugo h kočijažu in mu rekel, naj konje pre-menja. Šest ur zatem je dal zopet tako povelje, in še dvakrat so pre menja! i konje, predno se je odpravil — z dobičkom dvestotisoč frankov v žepu. •a * Nekaj sličuega se pripoveduje tudi o Georgu Payne, znanem angleškem lahkoživcu. 'Nekega dne j« sedel v Londona z lordom Albert Loudsbo-rough v hotelu pri kvartanju. Igrali so pozno v noč in tudi še naslednji dan. dokler ni moral pustiti igre radi važnega poročila. Bil J^ namreč njegov poročni dan. in njegova nevesta je čakala na njega že nekaj časa v cerkvi »v. Jurija na. Hannover S^nare. PODUK SLOVENCEM. KI SE HOČEJO N ASELITI i V AMERIKO, 30*. PRVA NEMŠKA VADNICA, 35* ROČNI ANGL.-SL0V. SLOVAR, 30* SLOVAR SLOV. NEMŠKI (Janežič- Bartel) nova izdaja. $3.00 SIjOVIARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA, 40*. SLOVENSKA KUHARICA, Blei- weiss vez., $1.80. SLOVENSKA PESMARICA L inH. del. vsaki -po 70*. SPRETNA KUHARICA, broš., 80*. ZGODBE SVETEGA PISMA STARE IN NOVE ZAVEZE, 50*. ZGODOVINA SLOVENSKEGA IA- RODA 40*. - - ..... ZBIRKA LJUB. IN ŽESITOVAL-NIH PISEM, vel. 40*. ZABAVNE IN BASTE DKUGE KNJIGE: ANDREJ HOFER, 20*. AVE MARIJA, 20*. AVSTR. EKSPEDICIJA, 20*. AVSTR. JUNAKI, vez. 90* , broširan 70*. BARON TRENK. 20*. BELGRAJSKU BISER,- 15*. BENEŠKA VEDEŽEVAUKA, 20*. BOJTEK, V DREVO VPREŽEN VITEZ. 10*. BOJ ZA PRAVICO 40 BOŽJA POT NA BLEDU, 15*. BOŽIČNI DABOVt,,15*. BRATRANEC, burka v enem dejanju, 20*. BUCEK V STRAHU, 25*. BURSKA VOJSKO 30* CAR IN TESAR, 20*. CERKVICA NA SKALI. 15*. CESAR FRAN JOSIP, 20*. CESARICA ELIZABETA, 15*. GIGANOVA OSVETA. 20*. ČRTICE IZ ŽIVLJENJA NA KMETIH 20*. CVETINA BELOGRAJSKA, 40*. CVETKE, 20*. (VAS JE ZX.ATO 25*. CRN1 BRATJE, 20*. , , DAMA S KAMELIJAMI, (Ido vez. $120. DARU^Lk, MALA ČRNOGORKA, i 1 HUBAD,-pripovedke, I., n. in zvezek po 20*. IZLET V*" CARIGRAD, 40*. IVAN RESNICOLJUB. 20*. IZDAJALCA DOMOVINE. 30*. I&ANAML MALA JAPONKA, 20*. IZGUBLJENA SREČA, 20*. IZIDOR, POBOŽNI KMET, 20*. JAMA NAD DOBRUŠO, 20*. JAROM2L, 20*. - JURČIČEVI SPISI, 11 zv. umetno vezano po zvezek. KAKO ^POSTANEMO STARI. 40*. KAR BOG STORI JE VSE PRAV, 15*. KNEZ ČRNI JURIJ, 20*. KRIŠTOF KOLUMB. 20* KRIŽEM SVETA 40*. KRVAVA NOČ V LJUBLJANI, 40* KRVNA OSVETA. 15*. KRALJICA DRAGA 20*. LAŽNJIVI KLJUKEC, 20* lEBAN, 100 beri*. 20*. LEPA NAŠA DOMOVINA. 25* MAXIM3LJAN L. CESAR MEHI- KANSKI, 20 . MALI VITEZ. 3 zveaki skupaj $2.25 MALI VSEZNALEC. 20*. MARIJA. HČI POLKOVA. 20*. MARJETICA. 50* MATERINA ŽRTEV, 50*. MATI BOŽJA NA BLEJSKEM JEZERU, 15* MIKLOVA ZALA, 30*. MIR BOŽJI, $1.00 MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 20* MJLADI SAMOTAR, 15* MLINARJEV JANEZ, 40* MRTVI GOSTAČ, 20* MARRYAT, MORSKI RAZBOJNIK $1.00. MCČENIKI. A. As k ere, elegantno vezan, $2.00. MUSOUNO, 40* XA INDIJSKIH OTOKIH, 25* NAJDENČEK. 20* NA KRIVIH POTIH 40*. NA PRERIJI, 20* NARODNE PESMI. Žirovnik, 3 zvezki, viž. vsak po 60^ NARODNE PRIPOVEDKE ta mladino, 4 zvezki, vsak po 20* NASELJENCI, 20* SAŠELNIKDVA HČI, 20* NAŠ DOM, 3 zvezki, vsaki 20* NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA, 15* NAVODILO ZA SPISOVANJE RAZNIH PISEM, vez. $L— NEDOLŽNOST PREGANJANA IN POVELIČANA, 20* NESREČNICA 30*. NEZGODA NA PALAVANU, 20* NIKOLAJ ZR3N£KI, 20* NOVELA, $1.20. NARODNA BIBLIOTEKA, L U. m. in IV. zvezek, zvezek po 25* OB TIHIH VEČERIH $1.— OB ZORI, 70* OUKRITJE AMERIKE, ve». $1.00. PATTJHA. 20* ' ^ rptmizwAM, ** > . / « POTOVANJE V LJLIPUT, 20* j tOŠLEDNJl MOH3KANEC, 20# ; POŽIGALEC, 35* v ^ , J PRAVILA DOSTOJNOSTI 20*. PRAVLJICE, Mayer, 20* PRED NEVIHTO, 20* PRfliHiAJAČ 40*. pregovori, prilteke, reki, 30* pri severinih slovakih, 30* pri vrbčevem grogi, 20* princ EVGEtN, 20* hrst božji) 20* 1 pod turškom jarmom, 20* repoštev, 20* i ribičev sin, 15* renaiido renaldini, 30* > > reobinfson. ,broši ran, 60* rodbinska sreča, 40* rodbina polanbških, 3 zvezki $2.50. r0kk>vnjači, narodna igra, 40* rusko-japoni9kla vojska, 5 zvezkov, 75* . ■ roparsko življenje. 20* stanvilska knjiga, vel. 30* r l sa JtHt^i. ?• * ni napačna. Kako bi m'ki teknila to- ObJoLlroee: "V j«rin»iri j,- |.»>3- kmiaJa s čebelo f" — iw, tla nioiam |*UH -;i >eb«»j vm>. kai ui more tlužiti v ubrwntoo. ll-^el Nima sreče. rseli tekiiM. a >e:n -i n i-Jil. da !»«• le , Pijance: Kavito (limes, ko jwidetn til viuk ^v >«*i >«> ' u« i. gorj:«"-a slučajno lic/en «l< mt». spi moja Cu»kftt ovala." rtara!"' Tudi dorolj visoko. Bočno delo. ^ : - ; : ' Močno žalovanj e Varčno. Milijona-r: " .... Kaj. moj sin. la je icapra vljiv-er INtvcjn vain, »la . sck avtomobil 1 hakra. picwbnie. in.• ga k.^ii.*' Enostavno. Otročje. Varčno. j Pozna ga. * ' Vvittlj: "t_'eu:n so amstovi? i Lčcncc: "Da teče voJu poj njimi!" j Ni čndo ! t "Pg, prijatelj, saj sHšim. kako ti rruu v trebuh u.*' "Ali je to titfaio. ko sem jedel pu- | --/^kaj pa predstavlja "Zmago" li-ia in sediz. tvoji rdeči kravati ua- ; aa uj ... ^ 2t :i>ka?" 1 "*Ožie t tli t a la. pa kaj u.iiji Jcmuvčni je nek potok tako bo- n i-1 š — 1(M kilogramov u'lita-ua!" r.b, tla jtu grabijo v louee." Mož: "A k»ie si se tehtala?" "To lii še -nič!" je o.'."«/voiil dru- . Žma: "Na tvoji teimiini!" "" _ ... . , , . - . ..., .............i,., j,., ,,:/. On: "(iospiea. presegam vam. da ari. -"i*ii iu. i imamo pa po-toii. v ka- .M;.'.: totem se ti u. tie.j.i nu* , ; " • -. , •« i. ■ ■ ..i,.; ur, i.».- vas ljubimi du zadnjega — — lere.m m >ile \\de. a'Ui.JiJi. nbe. jail. ktr 1 \ ie=uic» .».iOiuUv. ■> da jih /. lupiti grrarjčmo!" , le/.ka. :-i;.Xi u^eiiKi poiKdiionu^.i^.-(J^ Ali žaluje -ospa ved|?o. za praskan « braz: od eesa je to?'v ' 1 vajini movxui: — Jaka: to-je ročno le! o moje — l'a Ae kako! re^i^ra na jj laso vir .Lile Ž01&- !"* adarja j»o čnuilr Irj^.aJi! — Ncljubeznjivo } Premeteno. 31at:ee: "Ali vam v lej vr^-ini ni ".Sl».ie. Ui. inii u<- iu ino^la iicmosno. kn sto tako ih-d>eli?" j^n'-li moji-a kolača v va-L masti, (in^ur: "Nikakor ne. Jezi uie le. /a;a!." Lkt» v mojem zelju! i Nesramnost, H5churrrr)£l) fit; rats Vtrrr^ily Ona tira hilio prtikaue): "— — - liovea." V^š kaj dia^i, kupi lui /rak«»plt«v. (loUno nioiu l»:ti krasno, kiaijevaii ri -oko v zraku. ,4Xo. potom lak • it.ijiiuiem podstrešno stanovanje!" Izdal s« je. Tudi kasen. Gotftt (ko pre m".:n«» 1h-. .i a i i ' . i i k : **A!i >:e bili že kaierikrat ne prsih tsWi«*o 7 napi>om: 'tiluao- ka/nov;u:if" nem'): '' Vi-ekaiitr bi la vedela. Ubioaenee: "Samo cukiet. in to, e* je ben»A re^ glaltawrm!" ;o >eui ae oženil!" Berač (pdkaže na pj-;i): "Ali n- vidite, da je to tu za.u-av!" Vzdih. "V ljubezni po. res jiimain sreče! Pravičen odvetnik. Moja prva ljubaea je umrla, druya se ; .Vn^eiii bos*ta>4 Ioni Ekltti. je za- ini je izneverila, trnja je od^a v! pnatil moje premoženje l.ju.i-tvu. -a i »-tan. četrta je pobejrnila. a jieto V oporoki je nepi-al: "Iju.bi.vu -eni v -vojo najve<\j«» nt^reeo vraeam. kar soni t^I nje^a dobil." — ro al!" Eivkr.1 je b.l o-hetnik. Prevelika ponižnost. Pri prihodu v Ameriko. Notar: "Ali vwi ni>em rekel, da ! — Torej -edaj >;<-jin : .kaj na -'.«>- p* takoj p^lr^ mojega v:ne- 1x»ini zemlji! — na. a \i s:e >e -,K>daj Prijatelj- Ne. ;i /ak i > ■.. iiii K <:: "Naj «-.»r »tij«». pudi/^trb! i-' " ni-ein n-.al tako blvr.u Začetek je tu. Zavrnitev. ■•li«.- je. včeraj, ko jo Ae! vaš -o-ill nas. sem videla, da je imel /.; r;.>t i kltAiuk." "Da. vea . bil .je tako nepreviden, i!;i je peložil j»i i vas na mi ".o!" Tudi ujpeh. iPosiedovatolj ženitb: "Iz prin.-ipa ne lam nobenemu beraeu nit!'' Berač: "Ali mi ne morete preskr'xti kake U^fate neveste.'" Gotovo. Sele potem. Profesor: "Kaj hi se dogodilo. Mati: "Toda MilanV 'feak.šne so da ni bil Sokrat zastrupljen? tvoje hlaeer ali si se vsedel v travo?" * Dijak: "M", -lini. da bi vsekate o u- "I)a- mat1' »oda šole potem, url prej ali .-lej!" !«> # ™ krava POJ««a!" Poštnino si je prihranil i _ , (rod )xiš;ar! Ali imate kako Otročje težkoče. lioter: "Ali bil že fleberikrat te- I • , , , „ , pen. Jaciezek" »tTiio -::i I/-t:ri|az:n j-' pri vita jte mi pi-:r.o. ker Pogovor. "Saj rada priznam: ee se ne bi « im>žila. !>i najlni.e lufli po-!a!a sntra-getka in suvražnion vseh ino/.. *' "Tako pa jo on iu«« sovražnik — tvoj sopi'ny! Dober čuvaj. Dober svet. (/aslitam, danes je bilo Ivoje ime t"a-=n::kih. Ali je bila n*esem?" "To ra". n<> ne. r-an:o me ji ' a1!" OLročje razumevanje. - ".\li ve-, da >o p!;'.: nov;ili pri Mia- i ie znam brali." "Z:*.kaj m ! (O.'.pre ]>isnio in trn ;a prebere. Ži l mirno p< >!;t-a i:i reče Prvi flamngo (po veCnonem iuol . : : "Triko, tako. hvala Upu. kit): "IWjw da moreva noleat-i!' cz ; > 1;. • j j! *' iu < lile. Druyi flamingo: "Čveka!"' Po godovanju. i«.,: ŽujKin (pni seji ob'-it«.>ke-a odbo- Kolesar (kj j<- v enonior padal -ia>: ** Tatvine >o v uaM ob.'ini stra- kolesa) : "Povejte mi. kako pi i-ir'n j :n'il >r'-!irim *i.io mriož?. Daiiies ^»oiioei ukraiJii najhitroj:.- v .'" i'ilo tia-"e'»'a >traiarra svetilko it: i moi-iik.!*r Lovska najemnika. !S«»pl\)ga (v/olo i/.iezani ple-ui lek ,»: "Tako >eui jezna. d;» bi i/, ko- ^vek ziiau -/.uravijIk iu njegov ie $ka:il.i!" a...4ali tovarnar, sta >i bila dubia S^rrrr: «l«I..ina -i t., že -t,, ' . ;>iijatelja. Li sta vzela v uajein dva jova. ^i >:a mejila dtu^ ua drugega. Preveč zahteva. Pozno spo-nanje. ilazua;eia sta se soseda prav do- 4Vvi; -Pr^im vas. j rodite „:i ,v- N\ .. ... . ; .;• p : - 1 ...ne, denar- iu *kuj.aj Toiw, da ^ ust neliu!. ia za iz^.lanje ^ oj.^a .siua. Ko je a, euKrat v mm. drugič zopet v Drugi: "Zakaj ne. tola da mi -a • i1-^ ^ -" »aiu ll. mu je re- revnju. pivten r^oj nnete!" : -o. koliko krav miu pivial za preseue.-en je pa bii zdrav- eno tele!" -ik. xo mu je nekoga dne lekei nje- Nima zaupanja. I*11* lov*ki "Xe zauM" . Nič hudeea 'Ae ml- doktor. au«i»ak vaie- ile^j.i: Žarka j i»a ne i*».Jii-ei»- * . ... „ ...... .nu suseJu «e zaupam! k svayt boJni žctii zdra.viikka.'" ••(;..- <*,ln'-iia. kaj bi štorih. €•* t _ | *"Ka.\0.' <'es;i pa ilolžite mojega Onset: "Ker i»mre.uH> na kmetiji bi v a- objel in poljubil i'' vaje uarsflroe j — "Zarudelsi bi!" Vjel se je. i prijatelja ?" i **Da strelja vašo divjaeino." | "Vsa ea>t vaši opreznosii,"' jo o:e je oglasil č.u-. »aj razžaljen, "naletel sem ga včeraj v našem revirjti. ko je ravno u-airelil le"jK> srno. Prijel ga nisem, ker aisem vtic4. ako bi vam bilo prav." **Ilm. "kaj pa naj ixrtem storiva?" je vprašal zdravnik. : "(Najboljše jc, da ga ujame va, ko 1 ooie »:opet po a a še m streljal. Gotove , ta skomina še po kaki snii." Čez nekoliko časa se je zdravnik j .zjavil. 5W< fpred i/hvtotp ^u^lsjslne skoohihovino): "Ela. če ^ojiš ie .Ivi- Temu obojestranskemu očitanju je 1T~L T'EteJe IP ^^; pmMfili'" t b ill sme7.!, in londu sose«la »ta si Mfe $9*9i {-"K*** ' ^'..t*' V> .. •-dflfSiiliiitfMrii .ši^aoi..- . ■'.■Mvjii.i ve.*n. Z;:' pa no /late?" j "Kajr pa !iii-*!~! Ziata .je uxiogo ; jm lra.ua! " - Majhna pozabljirost. Si 'aik: "Ali ^.o bili že kelaj ka- i zuovaui'' Obtoženec: "Da. enkrat sem u:o-]>!aeati za klofuto deset kron j globe." Sodnik: "Drugi*še ste nekazno- ; • jj ..Java'' ! vau ? " j Obtožence: "Da. — ne. akajte. skoraj bi [xizabil. da se-i-' inlsedel v Jradl-ki t.ei let!" •" llalo Bob. kako e poeiitiS?" •Hvala lepa! Včeraj so v^i piLi na noje zdravje, a danes me staahovito Tako je. V medenih tednih. . Dobil In trataš (uilalemn I»era."u): On d i oknu želobni'9ceg:i voota): am-n.'ete Ioiwrliariii: »ko i"Tukajšnja pokrajina je naravnost ■Ncljubeznjiv odgovor: j rx,,.vl p;llilo .u-lati!" A.: "Čul sem. da nameravaš pot o-j Bemč: "Zato pa sedaj lenobo pa-vati v Afriko."" sete!" B.: "Da. ali na oslu. ki je to raz- | •Ali se u< em bil j.;-: tako star. kakor vi. sem očarljiva!" Ona (zajot'e): "Ah. ti ime več ne ljubiš, ker imaš smisla še za kaj dru<- Ona: "Jaz ne bi mogla usmrtili nobene živali." Xe»leljski lovce: "Jaz tudi nisem še noliene!" -la-il: •' Pri zdravniku. Zdravnik: "Kaj v:tm je? Ali morKe sj»a ti ?" Boliidk: "Izvrstno!" Zdramik: "Aii ima.ie t do jedil ?" gega. kakor mene!" Premišljevanje moderne ženske. Od česa se pre. .. -Sodnik: "CKd česa pa živiš,/ei _ _ .,, Boinik: "Ca>ih ua imam. easih ixi ffan?" ... ne! Cigran: "Prosim gospod sodnik, ne- Z.Iravilk: ^ llimale tt,ka?" koliko beračim, nekoliko k rad eni, in Bolnik: "Ivi'Iar^e najem, takoj iz-tako se ixjeteno preživim!" . rub i m ves tek!" j •. • i 04. ■ . Razumela ga je. "Ali mi hočete dati roko in sree.gobice Ana. "Bodite pr^pa-lčacii, da belini le valše najlioljie," , r . . . . .. . . " Vej jatlUHl* . , . , dotoj" ..... Pf.-tki;^ stwjhiht zarqeen^. trikra-t pa vidju:. la je :/ad..,W;ljiii M' -i'UiJ/im po-lamim uillijonayjeiit. •'va^L-v.^Ž^.v-r jugoslovanska ^ŽjafKatol. Jednota, Ukvparfaaaa dam 24. juuiaijA 1901 v Cwimri Mfomota Sedež v ELY« MINNESOTA. CJ&ADCnXI: Predsednik: IVAN A. GERM, Braddoek, Pa., 678 Jones A v«. Podpredsednik: IVAN PRIMOŽIČ, Eveleth, Minn.. Bok 641. Alanu tajnik: OEO. L. BROZICH, Ely. Mina., Box 424. Pomni, ttjnik: MIHAEL MRAVJNEC, Omaha, Nebr., 1234 So. 15. St. ' Blagajnik: IVAN OOCŽE, Ely. Minn., Box 105. Zaupnik: FRANK MEDOSH, So. Chicago, 111., 9483 Ewing Ave. VRnOVNI ZDRAVNTK: Dr. MARTIN J. IVEC. Joliet, IH., 900 No. CSri-ago <*t. NADZORNIKI: BBSLH . ALOIS KOST EL IC. Salida, Colo., Box 583. MIHAEL KLOBUCHAR. Calumet, Mich., 115 7th St. PETER &PEHAR. Kansas City, Kana.. 422 No. 4th St. POROTNI ODBOR: IVAN KERZISXIK, Burdine. Pa., Bo* 138. FRANK GOUŽE. Cbisholm. Minn., Box 715. MARTIN KOCHEVAR, Pueblo, Colo., 1239 Eiler Ave. I ■ ■ . o i « — 1 Jednotino glasilo je: "GLAS NARODA". New York City, N. Y. • I — ■ o ■ ■ ■ I \si dopi>i naj se pošiljajo na glavnega tajnika, in vse denarne p->-iiljatve pa na glavnega blagajnika Jed note. Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. 1 Za prvo porotno zasedanje pri okr. •, sodišču t Novem mestu je bil imeno- (j van kot prc.t*c:i Jtt. vi in m sieer: za noricami 3. za ošpicami l.'f, za škrlatieo 4. za tifusom 1, za egip-i tovsko očesno boleznijo 2. za mump-J »o m 1. Ia Beganj poročajo: Dne 5. t. m. so pripeljali v tukajšnjo žensko kazni!- j iiieo znano priležuieo obsojenega žop- j nika Toma&eviča Antonijo Oštričevo,! da preaedi pri »oje m h 10 let. — Ka-j dar bo prižd poštni ravnatelj Pattav ua obi>k v Pod n ari, -se bo lahko informiral, kako se počuti gospodinja njegovega nekdanjega starega prijatelja Tomaieviča. — Pod na rt in Begunje nista daleč. Lsac. Tukajšnji posestnik vulgo 44Sobe" je imel še preti par tedni več popolnoma udomačenih fazanov, dva etara in dvanajst mladičev, ki so imeli to navado, da so se hodili past čez Savo proti Bodeščam. Mož jih je hotel zarediti v lovišču občine Lesce. A glej junaštvo! }?ekega dne pa napravijo neki "pravi lovci", tam po Ribniški gmajni V»v, nastalo je pravo pravcato "pueatije" — pokalo je, da so se gore tresle, — a od onega dne ni v« fasaa*ir.*Najkrie so valed strahu »bežali m na Bled. — Dober tek! hajaii . Ljubljani a ofvim letom. — List ne ko političen in bo vse političm dogodki 1« kratko registri raL Druga* če ctoia biti «ek> raznovrstne in bo' gate vsebine, ter 1» svoj obseg in o preme zelo cenen. Iadaval ga bo mo čen koieoiaij. Skrajni čas je. da s« začnejo i udi na tem polju irpodr.vaf liyi pr a izvodi, nemški in italijanski Umirit ao v LJubljani: Dne 9. januarja« Marija Veeel. vdova železniškega *ad«prevodnik*, 70 let, 8r. Pfctra cesta U — Dne 10. jan.: Ivana Be miaŠ, hči Čofttoega uslužbenca. 2 leti Hren k. prosjak, t>7 let. — 7. ju:».: Jo--ipiua Batista, hči posestnika. 17 let. Vodovod t Naklem pri Kranju. Vas Naklo spada v vrsto tistih vasi na; Kranjskem, ki se po praviei ponašajo,; 'da so prve imele svoj vodovod. Xa-iklanom sta pripomogla, kakor poroča • zgodovinski napis, vzidan v vodnjak j |sredi Naklega, slavni tamkajšnji rojak j dr. Voglar-Karbonarij. telesni zdrav-' rik ruskega carja IVtra Velikega, in ;dolgoletni ondotni župnik Valentini !Kos z velikodušnimi darili, da so po-j stavili vodovod sredi osemnajstega j •stoletja. Vodovod je bil seveda jako i preprost: voda je bila napeljana p<"> i (lesenih ceveh ia tudi glavni nabiralnik j je bil napravljen iz lesa. Zato so ga 1 morali večkrat popravljati. Temeljite! poprave pa so se lotili šele letos in ■ delo izročili dunajski tvrdki Rumpel.' Za vodovod je porabljen studenec Ra-i povščira, ki se nahaja med vasema, i Spodnje Duplje in Strahinj in je od j srede vasi Naklepa oddaljen 2600 me-! trov; spomladi bodo studenec po pravilih moderne tehnike zajeli in ondi zgradili nabiralnik (rezervoar) iz be-1 | tona. Ta vodovod je doslej preskrb-; djeval z okusno pitno vodo samo vas |Veliko Naklo in je bil napeljan samo' ; do vodnjaka sredi vasi Naklega; letos ^ >pa so vodovod podaljšali do vasi Polica ob državni cesti Naklo-Kianj;1 1 glavna njegova proga se torej raztega |od studenca skozi Naklo do Police in |meri 4100 metrov: glavna stranska ; pro^a -o dovajala vedo v oni konec* vasi. ui leži proti Tržič u. in bo merila 310 metrov. Doklej so položili cevi po", I glavni progi, spomladi pa zgTade na-' 'biralnik pri studencu. postavijo sredi Naklepa velik nov vodnjak in nape-j Sije jo votlo v p»»samezue hiše. tako da ' bo delo v prvi polovici prihod njega1 leta izgotovljeno. Pri podjetju, katero! j nadzoruje deželni nadinženir Zaje. so ; oslužibeni samo domači delavci. —» j Vasi Cegelniea. Pivka in Malo Naklo imajo svoj vodovod, ki so ga zgradili • i preti dvema letoma. Za napeljavo soj porabili studenec Lebinco. ki leži če-; i t rt ure daleč od Pivke iu daje izvrst-j no pitno vodo. &TAJER8KE KOVICE. Nasilnosti celjskega magistrata pri ljudskem štetju. V mestni hiši. Špi-talska ulica 19, je stanovala vboga slovenska perica in postrežnica Terezija Vončina s svojo hčerko. Obe ženski ne vesta besede nemški in ste napisali seveda v števno ]>olo za obče- j valni jezik po resnici in pravici slovenski. Gospodje e« celjskem magi- ( Mratu pa so smatrali ta resnici od-j , govarjajoč zapisek za politično de-j monstraešjo /(pri v bogi j^eriei!) in j sa nesramnost (kakor se je izraz" 1 mest ni ekonom in hrvaški renegat J. Derganc) in. so Tereziji Vončina sod-nijsko odpovedali stanovanje. Lahko si mislimo presenečenje in. žalost uboge ženske, katero je vrgel celjski magistrat zaradi tega. ker se je držala postave iu resnice, sredi nsjbujŠe zime na cesto! Šla je k slovenskemu i , trgoreii D. in ga je s po vzdignjen i mi rokami ptosila. naj se je usmili in ji pomaga. O. D. ji je takoj preakrliel! tt a nova nje. KOROŠKE NOVICE. NasOstra pri UalAssi iUtju na Mkflt V št. ob Glini na Koro-1 ikem je bolnišnica usmiljenih bratov, v kateri je pet bratov Bloveneev in trije uslužbenci, ki «0 tndi Slovenei. IbHSno da m bolnikov wejUia spo- J Kranjcev u Primorcev. Onhnski pig škim nbčevalnimr jezikom. u.e da bi j vprsšal za dcnoljeuje. Prizadeti Slo-j venci so »e vsled takega postopanja j pritožili ua deželno vlado. PRIMORSKE HOVICE. Pretep. V neki žganjami pri Sv. | Jakobu v Trstu Sta se stepia 8. t. m. zvečer inkasist Henrik Klaut in neki a ne Aržon. Vmes je posegla poli-j cija, ko pa je. hotela aretovati Aržo-;aa. se jc izpremeuil Klaut naenkrat ••* njegovega najboljšega prijatelja ter 'je hotel aretacijo preprečit L Policija JT-t ni razumela njegovih gorldh čustev ;za Aržona ia porabila tudi Klauta na strainiee. Z lopato udariL Dne 9. t. m. je aretirala policija na krovu ladje 'Adria' v Trstu 201etnegs pomorščaka Jakoba .Oragulina iz Labine, ker je v prepiru udaril strojnika Viktorja Aurinaca z .lopato v obraz ter ga težko poškodoval. — i Samomor. V Boljuncu Stanujoča lTletna Josipioa Maver je 7. t. m. zvečer zastrupila in skočila potem še j v Rosa ud ro. Čez nekaj ur šele so našli mrtvo trnplo. Ka šestih krajih bo zidahi družba [sv. Cirila in Metoda v bližnji prihodnosti šolska poslopja. Pri Sv. Jakobu ,v Trstu zgradi trinadstropno šolsko poslopje: stroški bodo znašali krog 400.000 K. V Vodič ji vasi na Koroškem postavi v kratkem novo triraz-rednieo; zgradba bo stala okrog 48 tisoč kron. Radi suma na sorodstvu. V izseljf-niškem domu Austro - Amerikane v Trstu je bil aretiran 271etni Teodor Kobilanski iz Romanovske v Galiciji, ki se .je hotel preseliti v Buenos-Ai-res. Isti je imel s seboj tri ženske:! Rozaiijo Kaiszinowsko in sestri Roza- j lijo in Marijo Kobilansko, vse tri iz Oalieije. Vtem oljen je sum. da igra S aretovanee vlogo pi*i.jatelja živega ' mesa". Izgovarja se *• da je eual njegova ljubica, katero hoče poročiti, in da dve drugi potujete z njim na željo njunih starišev. Bil je pridržan v zaporu, dokler ne prukjo informacija od doma. Žrtev »ločina je bil menda vemlar kmet Ban, ki so ga mrtveca jK;tegnili v Trsteniku na PVimoiv.kf UJ iz vodnjaka. Truplo je imelo na glavi več lahkih poškodb, ki so nastal.' po mnenju zlicija je aretovala dva Bo-lefova sinova, Jnsta in Feliksa, ter ujunega prijatelja Evgena Giacomi-"O. Aretovanci sieer trdovratno ta je zločin, vendar se baje ne strinjajo njihove izpoved be. RAZNOTEROSTI. 117 let stara isnska je umrla v Ke-szthelvu na Ogrskem. Njeni vnuki ■•o se udeležili revolucije leta 1848. Navidezno mrtev v grobu. Iz Rima .poročajo: Mladi tenorist Attioli se je 'vsled nesrečne ljubezni ustrelil. Ko so truplo prenesli na pokopališče, je gro-bokop zaslišal naenkrat nekako ječa-ije iz groba. Hitro so poklicali zdravnike. ki «=o konstatirali, da je Attioli še živ. Natlejajo se, da ga morda še ozdravijo. Ljudožrci v Evropi Iz Odese se i»o-roča: Neka ruska trgovska ladja, ki i je morala prestati na obali ob Novi | O vine ji boje z ljudožrei. je dva Ijudo-jžrca pripeljala vjeta s seboj. Oba Iju-[dožrca sta od rodu "Kai-kai", ter ju i imajo zaprta kol divje zveri v kletki z močnim železnim omrežjem. Jesta samo banane, kokosove otehe in človeško meso. Ker pa ju sedaj ne morejo hraniti več s človeškim mesom, jima dajejo svinjpko meso, ki je baje človeškemu najbolj podbkno. Nek podjetnik bo m tema dvemjr Ijudožr-cema potoval po Evropi ter ju bo ka-zal zlasti znanstvenim korporacijam. i ki se bodo gotovo zanimale za eksem-plara vedno bolj izumirajočega člove-' i skega rodu. , Ureditev zakona v Itafidi. V Italiji liinnjo odredbo, da je cerkveni zakou 1'amA takrat pravno veljaven, ako se j je .izvršil prf^ njim ci\ilni zakon. {Vsled tega eo se mnogi ženili same jieikveno, za to, da so se mogli pozneje otresti žen* in otrok iti so jih resto pustili V največji bedi, a niti cerkev uiti dtžav* niso mogli prisiliti, da in Skrb«! za nje. Sedaj pa je bojda papež isdaj uaredbo, da je cerkveni zakon aftsjio takrat dopuščen, ako se je pr*4 »J^m isvrttl že civilen. ▼fat* —.Mfcr. Vraisr "Laza-1 retakega naUČbega instituta sa ori-j ivutalno Šlofogijo" v Peterburgu je ia tem zavod« «j^ajoo: izvršil vse izpite ter končno dosegel tudi čast doktorja. Za Časa svojega službovatija j kot vrstar »e je dssnanil s orijentalno ! Biologijo pok se jk aačel sam privatno l ičili, pri v*mat'M gm podptraU profe-| 4rji, Iti M* videli njegovo pridnost v | UlMjll. Vrstir se je končno po ns-Urtlii profesorjer mm javil za izpit [gaiafcot ******* sprva A. J. TERBOtBC pretzel zastopstvo .tvrdka z zlatnino in l>ode obiskal vsa mesta, kjer se nahajajo naši rojaki Sedaj potuje po državi ColomO*. Ohjednam je pooidaiSčea pobirati naročnine sa Naroda'' in' ''Bratski 8vi- ^j6^ ro*kom wo da se bo itak pokazalo njegovo zna-iiije pri izpira, se je končno kurSfur ,udal .-om j jiotl }>ogojem. tla ne dela skupno z ostalimi dijaki izpitov. To ni bila nobena tehtna zapreka in vratar je z tMlličuitn uspehom izvršil izpit ter postal doktor. Ko je dosegel doktorsko east, je Lotel še nadalje ostati v svoji siromašni službi, ker ni *mel nobenih sredstev, da bi se nadalje bavil z orijentalskimi jeziki. Ko je prejel svojo doktorsko diplomo in do-šel nekega dne. da vrši svojo-vratarsko dolžnost, je našel na svo.iem mestu nekega #ujca. Administracija zavoda pa mn je izročila pismo, s katerim sj odpušča iz službe, češ. da je izvrši! važno izpreniemlio v svojem soeijal-nem življenju. V pismu stoji, da ni več prejšnji priprosti človek, temveč diplomirani, a administraciji ne do-puš.'a njeno srce. da bi imela za vratarja diplomiranega učenjaka." Tako mora siromašni vratar sedaj stradati, ravno zato — ker se je učil." Bolgarski proračun za leto 1911. — Te dni predloži bolgarska vlada na-! rednemu sobranju proračun za leto i 1911. Proračun izkazuje 178 milijo-j nov stroškov in prav toliko dohodkov, i Proračun se je od lanskega leta zvi-j šal za šest milijonov levov. Ta povi-• šek pa se -ue porabi, kakor bi se lahko | domnevalo, za vojsko, marveč izklju-[ eno v naučne svrhe. — ■ KRETANJE PARNIKOV. PRESIDENT GRANT odpluje 28. januarja v Hamburg. MARTHA WASHINGTON ^ odpluje 28. januarja v Trst. NIEUW AMSTERDAM adpluje 31. januarja -v Rotterdam. PRINZ FRIEDRICH WILHELM odpluje 31. januarja v Bremen. . VADERLAND odpluje 1. februarja v Antwerpen. LA SAVOIE odpluje 2. februarja v Havre. CHICAGO i odpluje 4. februarja v Havre. OCEANIC odpluje 4. februarja v Southampton. RYNDAM I odpluje 7. februarja v Rotterdam. SAMLAND ! odpluje 8. februarja v Antirerpcn. LA TOLRAINE odpluje 9. februarja v Havre. ST. PAUL odpluje 11. febr. v Southampton. KJIOONLAXD odpluje 31. februarja v Antwerpen. BALTIC odpluje 11. februarja v Liverpool. KAISERIN AUOUSTE VICTORIA odpluje 11. februarja v Hamburg. KRONPRINZ WILHELM ' • odpluje 14. februarja v Bremen. LA PROVENCE , odpluje 16. februarja v Havre. ADRIATIC odpluje 18. febr. v Southampton. FINLAND I odpluje 18. februarja v Antwerpen. Kje se nahaja moj prijatelj IVAN LESKOVEC? Rojen je v Žabrici, Rovte pri Logatcu, in oženil se je k Strojerju v Podklanc, fara Za-vratca. Bila sva skupaj pri vojakih in bi želel zanj zvedeti. Prosim cenjene rojake, Če kdo ve, kjp se nahaja, da mi javi, najljubše mi je pa, če se sam oglasi. — John Menart, Box 14, MeKinley, Minn. 125-27—1)_ _ _ OKLIC! Podpisani naznanjam rojaku JANEZ CAR ŠUŠTAR iz Loškega Potoka, da bode njegovo posestvo prodano. Piši, kaj hočemo napraviti tvojemu sosedu. (25-31—1) Josip Bencina. ■ --- NAZNANILO. Rojakom v zapadnih državah naznanjamo, da je mnogim 'poznani rojak ŽELODČNE BOLEZNI Revmatizenil ledvice, Jetra : m mehurna bolezni, z«uba mrlfcl fl kropoetl, norvoanost, gubltok livlienskosa 1 i, . »ffilie ml zastrupljena krt, nalezona aft podedovohal ■ - atrofija, atrlktura, varicooelo In 1 moike «R«,n* boleant e«> zamorejo temeljito ozdraviti doma. I privatno In 2 malimi stroški. o^«, ■ . Ta brezplačna knjižica govori o teh boleznih. Pove vam Zakaj trpita i& I KakO lahko ozdravite. Ako ste se že naveličali, trobiti denar, ne da bi dos«#li 8 trajnozdravlje, pišite Se d*nes po to dragoceno knjižico. « 50,000 KNJI2IC ZASTONJ) i Vsaka Knjižica je Vredna $10 Bolnemu Človeku. ' . I 1 . ..,.Tisoi® f301 Že zadobil° P«rfektno zdravi je, rsoč i a krepost a pomočjo te I I knjižice. Zaloga znanosti je: vsebnje ravno tiste stvari, katere bi mor^l znati v«k ■ I mol. mlad ali star, oZenjen ali samec, bogat ali reven. Ako ste bolni in neimoltti ■ I za delo, ta knjilica je za vas vredna stotine dolarjev. ■ 1 To knjižico je spisal star zdravnik, kateri je leta in leta zdravil Jpeciiehlo I ■ samo moške spolne bolezni. Zdravil je več kot 25.000 mož. PomisJitc kaj tolika I I 'tTw^i" P°™eni- Ako ste nezadovoljni in ne morete delati ter clivati Življenia- I ' ^u T- u . in kor«nito ozdraviti; ako hočete imeti bogato, čisto kri v a*oUh I iilah; Sko hočete biti močan in živahen mož; ako hočete močno telo, jasno misel ih I trajne živce, izpolnita de danoa kupon spodaj in pošljite ga nam. || ...........»m...«.«..^,,^,^.,, I Kupon za Brezplačno Knjižico. I Zapišite vaie Ime in naslov, izrežite in pošljite 5e danes. PiSite rzuloČno. I DR. JOS. LISTER A CO, Ana. SOO, 22 Fifth Ave., Cbieaso, IB. I . .._.GosP°djeJ—*rpim vsled bolezni, zato prosim, pošljite mi v*5o brezplačno ■ knjižico za mož£, požtnine prosto. m Ime........................................................................................i; j ™ Cllica in Stev. ali Box............................................... - : .....................................Država....................................... . I ž zdravlju, moči in Kje je moj brat JANEZ ČUFFAR1 Pred 2% leti delal je v premogo-vem rovu v Blackburn, Pa. Prosim. čc kdo izmed rojakov ve4 kje se nahaja, da mi naznani, ali naj se pa sam oglasi svojemu bratu: Matevž Čuffar, DO Federal St., Chicago, 111. (18-26—1) Kje je FRAN PETROVČIČ1 Doma je iz Borovnie pri Vrhniki, Kranjsko. Pred 2VS leti bil je v Colo-radu v mestu Denver. Ako kdo ve za njegov naslov, naj ga izvoli naznaniti, ali pa sam se naj takoj ojrlasi svoji sestri, ki želi z njim važne reei govoriti glede zemljišča v stari domovini. Javi se lahko =eslri: Mary Meblin, 1420 8th St., Denver, Colo., ali pa: Frances Sti-hadolnik, 1448 Sheridan Road. Waukegnn. 111. (22-12'10—22-.V11 lx v t) Ali že veste, da smo izdali ravnokar nov, lep i> •■•U» obširen, ilustrovan slovenski ce ik ur. verižic, društvenih prstanov datr.lne in srebmine sploh, gramofo nov in slovenskih plošč, pušk, revo! verjev, koles, peči, živalnih strojev daljnogledov, semen itd! Pišite ta 'ioj pn cenik, katerega vam pošljem« zastonj in poštnine prosto! Podp* • ajte e«lino narodno podjetje te V? >te in prepričali se bodete o pošten in t of* n i postrežbi. A. J. TERBOVEC & CO. (nasi. . Dergance, Widetich & Co.) 1622 Arapahoe St., Denver, Colo 1 UU\'U CALIFORNIJSKA VINA. Rojakom priporočam moja izvrstna rina. Novo vino muškatel ali Črno rino po 30e galona, riesling 35e gal., rudeči zinfandel 35e gaL, belo viao iz šampanj grozdja 40o gaL, vino od leta 1909 črno ali muškatel 40e gal., riesling 45e gal., staro belo vino 60e pil., drošnik in tropinovee $2JSQ gaL Vseh vrst vino pomijam po 28 in >0 gaL in dam posodo. Vinograd w klet: St. Helena. Kf-slov sa aaro&la: Stephen Jakše, 5ox 657, Croekett, CaL Spoitovsnjem fttefan JaUa. Pmrt Slovead Poztrl tmodernlm kogl|HSai l\ Svefte pivo v eodiftib in bttdjbk fc, irego cssaovfstae pijate ter nsl>ib oawdtr Fotniki dobe pri meni MM praaaCOCe sa tlthf FlUiiilti trtili l9bmwm• fhmm rnmmštn Ia dragim Ste *mm ■p——aa m -aB—aa———mj^ t n ~ . i " "TL | • Is the Best Zrn kajenje in č i kanje. Tekom zadnjh 40 tet je bil ta drobno izrezani tobak raj bolj priljubljen. Zavtt v skrbno izdelanih zavojih, v ktere ne mora priti prah. Dober za cigarete. V VSAKEM ZAVOJU JETUTM PAPIR ZA CIGARETE, KI SE DAJE BREZPLAČNO. Pazite na znamko "Gail C& ^Ar". I POPOLNA TEŽA Prodata se pjisidi J^^^lj^^J^f^K j The American Tobacco Co. ^ ! j Successors to * i"Jt . , j __I_- . X-- t Slovenci in Hrvati! Mf- ; | Naznanjam^ da sem edini rojak vtem mestn. kteri imam SalOOI^ T p .e \ rate. Točim vedns izvrstno ''Cbicaao Seips" pivo in naravna kkH- 1 lorntjska vina. Poleg tega so vsakemn rojaku na razpolago prav nknano , y urejene aftalne aobe. • ) Svojim goatom, sem ob vsakej priliki na razpolago. W Svoj k svojim "-'^Vl < Da-llo Radotovlch, Berlin Bar; -J f.Uvkonc 23361 Salt Laka SLOVENCI IN SLOVENKE NA-EOCAJTE SE NA "GLA& NiuRQk DA", NAJVEČJI IN NAJ CEN EJ^ISLOVRNSKI DNEVNIK i >' 81 red star line. Plovltba mad Naw Yorkom trt AntWfppcm , tedna tedenska zveia potom postnih parnfttfr t brzoparniki na dva vijaka/ I | - Kratkaia adobaa ptat'Sa patitflm'v Almrifn, rn't*^.' i Galicijo, kajti mod Antwerpom in inraecmuvm-i d*Ma>oi >« I m i i <"e 'mof. Mesto, da bi jim *lu- i žilo poročilo v svarilo. >o se še vesa- j lili. ker pričakovali tudi pri nas ^ obiliie:4a plena, in stkWnfli. na* na;»a- j sli. !:r. eL. r rt a ni. Winnetou j«- to sli- <" Žal. -h? h »lazil nazaj b KoniamVni. ter \ * tea. prijezdi! k nam. To je bil zo- j l- V dvojili naše šievi!o. in on -am jf tudi , teli *« zAjegel. Ko je ua|*o<-ilo jutro, smo ležali \ sknti vozovi. RojKirji so prišii; \ bilo jih je |»etintrfclrcct. Tako številni j so US-lopali ix sirahu jh-«»«1 maš."-eval- r nim duhom. Slutili ni*o. da nam je < aua.is njihova nakana, iu -<> mislili. > da bi ifl o imeli lab ko delo. Naša šaha' jlb je zadtda na ]»et«le>et korakov raz- j dalje, in uapratila v njihovih vi^tah ] strašno zmešnjav ti; mrtveci in ra- i ttjoiifi s/i jMidti. prosti konji so še [►..- r vezali zn.i-^ajavo: ko >«• .-.i rapnrji od j prvo*:a -Iralm nekoliko fslpotiiouli. so pobega!:. pn»ttv»i mrtvee«. i,, težko . ranjet*. Takoj »in« *a-«-d!i konje in j jih - »ačtrifi prena.ijafi. dokler nismo < vw'j |H>strelili, razun enega, ki je do- , ^Rel tako »srivano j oaz<{, fai«, >4f je zgrudil njegov konj. j da jfl od'etel z njega in si zlomil vrat. , Bil" j« VrtilJo in je le radi l«-»a prišel ] tako dftTre* ker je imel najboljšega]; konja. Sp »znali smo v njem nekega j ] najnotwrriejAilr zhtčineev, ki je bil', znan daleč na okoli pod imenom Ste'a- ^ ling-Fo*. In čudno! Bloody-Fox je ii- i; >a vil, da je prav potovo oni mož. ki ; ( m ti jo takrat prizadejal zevajočo ra-; ] no na glavi; ni se mogel motili, ker si» je njegov obraz dobro vtisnil v spo- »j min.- R<^[»ar *c je imenoval Fox, in je bfl načelnik drugih. Tako si je lahko tolmaeiti. zakaj je deček v vroči a- -j ski mr/lifi tolikokrat imenoval to ime. : Vsem se je euduo zdelo. »Ia je Bloo- j dv-Fox tako nenadoma našel morilca j svo.nli ■>:aršev. in pozneje se je v Se , večje za«-.kIcuje vseh izkazalo, da je , bil uaš eamorec Bob »in stare Sanne.«, In ko smo imeli čas. da smo opazovali'; kraj. nam je zdel tretji, še-večji ču-1 del. Sin»r %q zatrjevali stari lovci in ludija'tei. da je »redi Liano estaeado' voeAfeno in skalnato plastjo) Obilo vode v, večjih ali manjših globo-činab, se mi v Liano oaza ni zdela tako IridrcpjUično nerazrešljiva. Pu-&čavo loči od reke Peeos hriboije. k; se tuintnm tako zniža, da pušča večkrat med 4 posamezni m i vrhovi doline, ki se odpirajo v Liano. Z rišin priteka tedaj voda v dolino, kjer napaja grmovja i« «;eJo drevesa. Taka zele-neča mest*. Oecaio kakm- njiotoki v, "corje esVealAilodpi toki fv* ussifauejo, kakor hitro priMtfH do. i.^ka: joila potem ililra n« glo- fc r , --.v *l.,i, * I a * • I "T .. V; popolnoma ravan, prihaja na takih; nizkih prostoriii na -svetlo, in -sieer či-%ta. kakor kristal. Žal. da je bila sedaj Bloody-Foxova j •-kri vnos t izdana; videti je bilo. da mu to ni nikakor ljubo, vendar se jc ndal v ncLzojribljivo. ter nas samo naprosil. naj o tem molčimo. Pričakoval i je bilo. da dalj časa ne bode imel priložnosti, nastopati kot maščevalni j duh: med »oparji -m., močno pospra-; \ i;i. in če tiuli jih je bilo Še nekaj, so ti »otovo izveibdi o usodi -svojih j»et-' intrideset tovarišev, kar jih bo oplazilo. Lzstdjeuee'srno pripeljali v oazo.; kjer so ostali nekaj dni. ter se nato1 okre|M>am iiais>tili naprej, »špreinili -uto jih do Peeos. Namenjeni so bili v Arizono, kjer so lahko pripovedovali o oazi: po našem mnenju, jim pri-]m>vedovanje ne bo nikdo verjel. Bel-e<-m hi sicer lahko dotifo služila, ven-rugače je bilo pa p Komanči. ki so žal za skrivnost sedaj tudi vedeli. Obljubiti so natu sicer morali, da bodo molčali, vendar smo bili prepričani, da ne bodo držali besede. Zanje je bil zeleni otok velike vrednosti. t"e bi si predstavljali od mesta, kjer -n»o se nahajali, ravno črto proti zapadli. seže na drugi strani reke v pokrajino, ki je ena najnevarnejših daljnega za pad a, ker se tam stikajo komanška in apaška ozemlja, jvdor-pozna ra*.mere, ve. da med tema ro-doma ni nikdar prišlo do trajnega mini: obojestransko »ovraŠtvo »c.v^cpi ze otrokom, in če je kedaj tomahavk med njimi zakopan, zadostuje najmanjši vzrok za zoj>etne krvave spo-' pade. Takšni vzroki so bili kaj lahko' najti, ker meje ozendja niso bile natančno določene. Kazun mejnih prepirov, je pa bilo lahko najti še drugih vzrokov, če je bit kak r«Hl željen boja. Kadi tetra so to pokrajino zapadujaki radi imenovali "the shears" — škarje •—■ izraz, ki jc zelo značilen. — Kdor je prišel ua^ m^jo. torej med škarje, je bil lahko vesel, če je srečno prišel skozi. Številni hoji med rodoma so se največkrat začenjali v "shears", ter se potem bili ob reki Peeos; premaganci so navadno zbežali v Liano. Koliko pomena je v puščavi za te, ?e poznajo mesto, kjer se morejo okrepčati in nabirati novih moči, medtem, ko mislijo zmagovalci, da 'sj, pomočnika. Sanna pa v i moji neiiavzočnosti tudi ne bo več j sama. Ali menite, da ga naj obdržim?" "Celo svetujem vam to. Zvest, pa-! moten in ludi pogumen človek je. Bil , je z uami pri Siux Indijancih, in ee, \ t udi svoje prve naloge ni prav dobro, izrriil, nam je vendar dobro služil. |.Taz sem za to. da se tukaj nič ne iz-j premeni. Nekoliko čuječnosti hode pač treba radi Kom an če v; to je .'vse, kar vam morem svetovati. Mo- • £oče ne nrislijo rdečekožei. kakor mi. , da -o loparji preplašeni, in se bodo torej še vedno bali. raztegniti svoje ■ hojrm polje na puščavo."' "Tako sem si ludi jaz m;.slil, kar l uie pomirja. Ifeil da bi se ne | motil.** Menda je bilo njepo\o domnevanje j res pravo. Tekom časa sem bi! še mv kolikokrat pri Bloody-Foxu, in izve-; i del. da ni noben Komam* nadlego-\ val. Tudi noben "belec «ra nd onega časa ni več obiskal, in tako je bilo ; v ideti. kakor bi njegova skrivnost ne bila nikdar izdana. Kar se lice 'jastrebov", je bilo tako, kakor srno pričakovali. Dalj časa ui bilo o njih ničesar čuti; potem je bilo nekaj ropar-' škili hapadov, katerih provzročitelj , je bil en sam mož in katerega je Fox na že popisani način kaznoval. Da je i ou maščevalni duh, razun takratnih prič menda ni nikdo vedel! Vsi so o-hranili skrivnost; jaz sem bil na mnogih krajih pričujoč pogovorom o ■ to*n, a nikdo ni vedel povedati, kdo • bi bil skrivnostni maščevalec. Ko. sem se seznanil z Bloody-Fo-i xom, jc bil še v mladeniških letih; lahko ši torej mislimo, kake zmožnosii je moral imeti da ga je eelo Winnetou ; občudoval. Kaj je moglo postati iz njega, ko še je že tedaj tako razvijal! ; Sledijo je nekaj let, ko nisem prišel v Ameriko. Potem sem se sestal z Winetouom v Black-Hills in izvedel. ozncje spodaj na Sierre ICadre. Lahko si je torej predstavljati kako je učinkovalo name poročilo.1 da nahaja B!oodv-Fox v nevarnosti. ker ga hočejo napasti Komanči Med tem časom niso mislili- na to. obiskati oazo; kateri vzrok so imeli za to,sedaj, in še eelo v sovražnem* namenu? Ali je izšel ta načrt od i njih, ali.se jim je Bloody-Fox zameril, .ter sr nakopal njihovo sovraštvo? i'Bilo je. nepotrebno, staviti si taka j vprašanja; odgovor sem moral dobiti I prej aH slej. J Važnejša je bilo. \-p rasa nje, ali je jezdil Winnetou nara.\'nost v Liano : estaeado. ali ne. .P^aI mi je, da hoče i J svariti, iu če se je slo samo za svare- I ; nje, sem domneval, da Je rabil naj-i krajšo pot. Kakor sem pa poznal Apa-oa. *om vedel, da mu ne bode zadostovalo le svarjenje, ampak da namerava ■ tudi rešitev; ta je bila pa le mogoča, ,'če je vzel seboj dovoljno število Apa-i cev, s katerimi je hitel Bloody-Foxu na pomoč. Kaj je storil? Kakor je bilo! težko vprašanje, tako lahak je » bil odgovor. Šlo se je enostavno za II čas.- Oe je bilo malo časa j je jezdil il'Wtyne^ou naravnost k Foxn; če. je ipa Tijogel razpolagati z njim. je jezdil • v iatari&e^svojega rodu, da. privede j dovqljTvojnikov seboj. Vsak potnik, ktari potijo Aon New York v atari kraj aH p* ia starega kraja, naj obitto PRVO SLOVENSKO - KKVAfIKO flOtlDJO S FlPOftMlM 137 WaoUngton Sk^ Nov Totk Oftp kje* bodo dobro poatrsion In mm raa polago so vodna fiata sobe sa pra ločanje.. Dahra domaČa kraaa. POCOml ROJAKI t t Kadar vam po tete aavarsralntns; aa vaiaj hiii ali posestvo, obrnite s»! aa Franka Ooafta, edinega slovenska-! ja zanesljivega za v aro vale eg* agenta ! e Ghisholmn, lOnm, in okoliši Za-*topam oajboljia savarovslae dralbe 9 Zjedinjenib državah. Pošiljam tn-di 4anar v staro lomifl— varno h zanesljivo po Frmnk Saksarja in ia I delujem vsa v notarski posel spada jote dela. Za obilen obiak aa vam paipuiaia Prank Bonis, Chiakoba, Mino NAŠI ZASTOPNIKI kteri so pooblaščeni pobirati naroč-niftb za "Glas Naroda" in knjige j kak6r tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle. San Franecisco, CaL: Ivah Stariha. Denver, Colo. In okolico: John De- i be ve, 472.1 Viue St. Pueblo Colo.: Pefar Čulig. Indianapolis, Ind.: Alojzij Rodman. Garry, Ind.: Jovan Mili?. Depue, IU.: Dan/Badovinae. Chicago, BL: Frank Juijovee, 1801 22nd St. in Frank Cherne, 7162 Vin-eenes R*d. La Sale, IU: Mat. Komp. South Chicago BL: Josip Kom-pare. Za Joliet, DI., in okolico: Frank ; Rambieh. 17»»-l N. Center St., Joiiet. m. Za Ottawa. 111.: Josip Medic. Wankegan, HI.: Frank Petkovšek. Frontenac, Kans. in okolico: Fr. Erznožnik. Cahunet, Mich, in okolico: Ivan i Sutej. Iron Mountain,*''Mich, in okolico: Marko feadovinac. Manistiqne Mich, in okolico: John B. Kotziaw. Chisholm, Minn.: K. Zgone. Ely, Minn. in. okolico: Ivan G oaze in J. Skerjanc. Eveleth, Minn.i Jurij Kotze in Nick MHetič. Dnluth, Minn.: Josip Šarabon. Bibbing Minn.: Ivan Povle. Naahwnnk, Minn.: Geo Maurin. Tovor, BQnxL: John Majerle. Kan sag City, Mo.: Ivan Kovačič ; in Ivan Rahija. j St. Louis, Mo. in okolico: Frank! Skok. . 1 AHridge, Mont.: Gregor Zobea. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Češarek. Little" Falls, N. Y.: Frank Gregor- Bri4geport, O. in okolico: Andrej Hoč^vJfn. r J . ClevejWd, O.: Frank Sakser Co. in Wilfia'qi Sitar. ColUnCood, Ohio: Math. Slapnik, r^iniel St., Colllnwood. O. Za^'Lyain.. Oliio, in okolico: An-| droj Itl»mbae. r Qragoii City, Ore.: M. Justin. Aleghaay Pa. ia. okolico: M. Kla- i rich, li»13 Ohio St., Bradftočk, Pa.: Iv^n Germ. H^tminie, Pa.: Geo. M- Schnltz j Q^rdine. Pa, in okqlico: Frank Pe-tronČ^m Frank Fer'an. Box 2"»7. Q^Jlapungh, Pp.*. Ivan Pajk. Qlandfa Pa.: Anton Jerina. ^tongliton. Pa. in okolico: Anton ! Dem^ir iz Broughton, Pa. Fot&t'Ctty.lpa.: Karl Zalar. W^at'Newton, Pa. in okolico: Aloj-1 '.ij i^akdS. . Irvln, Pa. in okolico: Frank Dem- j šar. 7 v. Johsatown, Pa.: Frank Gabrenja. , PittSbnrg, Pa.: Ignacij Podvasnik. . Stadion, Pa.: Marko Kofalt in Jo- | 'ip A. Pibernik. SutfrpUle, Pa.: Lonfe Mrfaar. Wajjfe Pa:- F>»n Seme, v s • Bia^Am Canyqn, Btah: Milan Pa»j. ** ■ ; -V|a^4oxdap tJJate Antoni Palčič, i Btaok iKaaMmdk Wnah^i Po-rj i-eatiu^i: . • t, v & t -.??;•, -v 3a' -i JS^'on^lflk^ Wasbt:r Jakc^i Bcttl^-W.' Hoffman. j Ži /jl&ofnap, \jf. Va^ in^ okolico: losipTMss. ^ mwUM^.VfiJosip Tratna. , ShOBOygan, Ipls.: Ivan KoSak, 927 iniMdLs^Ave. " > Rbck Springi Wyo.: A. Justin in Vw tiaii zsktopflftlci so z nami že laljji ?*sa v poslovni- zvezi, vslfd ie--ar ^jih -rojakoro najtopleje praporo-čamd. 1 '• ' : llf * WBi iMlrtf KA —■^^————^_--- . -.. . ._i - AtsIk*o * Amerikanska črta [preje bratje Cosulieh| y - ,; , . u. Hajprlpravnejša In iajcsM]$a parobrodna črta !a Slavence la Hnrah ' '' // /II H, / J M VI / JflHy&fjS^^jL^ia^H^^^Sflnt r' Novi pamik na dva vijaka "Martha WashihgTOH". ; Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Mkqo* Ceae rožnih listov b New Torka za Hi raxv%4 m tm . V«1 apdinJ nnTodamLi nori parobi^ TBBTA .............................— U tm dr* Tijnkninnjobro* LJUBLJANB...................................... 3609 t fiUtemiJttv: .............................................1 86oo AltlOB. L4UM4, 2AQBBBA.......................................a7.20 MABTHHA WABHOT&TOB BABJLOVOA................................... 37,26 ABGBBTDfA« . Za Martha Washington stane $4 več OOTAMU. n- BMMD40 rtfflPS Mfffi ^ rift fljia > k anali - 2 ffatlnWflii St Hiiif Ydl Poštni parnlkl aoi "LA BRETACNE" "LA GASCOGNE" -CHICAGO* na dva vijaka. ^ Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, corner Pearl St., Cbcsebroafh BolldiSf« Paniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih is pristanišči Itev. 57 North River in ob so bo tih pa iz pristanišča 84 North River, N. T. •LA SAVOIE 2. febr. 1911 TSPAGNE 23. febr. 191! •LA TOFRAINE 9. febr. 1911 *LA BRETAGNE 2. marca 191 •LA PROVENCS 16. febr. 191L »LA LORRAINE 9. marca 1911 posebna plovitia v havrb: Parnik "CHICAGO" odpluje s pomo la 57 4. februarja op 3. uri popoldm Parnik "FLORIDE" odpluje s pom ola84 4. februarja ob 3. uri popoldne Parnik CAROLINE" o.l pluje s pomola 84 18. februarja ob 3. uri popoldne. Parnik LA GASCOGNE odpluje s pomola 57 18. febr. ob 3. uri popoldne. Paraiki s zvezdo zaznamovani Inajo pe dva viiaka. nazkasilo^W^ILO <*enjenim rojakom v Ii-win, Pa., iu jkoliei naznanjamo, da j*; za tamkajšnji okraj ijp«»Wtažt"oni zastopnik Mr. FRANK DEMSHAR, R. F. D. 2, Box 66, Irwin, Pa., in sicer za pobiranje naročniue za naš ! ist, 111 knjige, vsled žesar ga rojakom jajtopleje priporoeamo. r" rpravništvo "Glasa Naroda". NAZNANILO. Rojakom Slovencem in Hrvatom tteri potujejo ies Dnlnth, Minn., pri-loroSamo našega aaatopnika 9. JOSIP SOHASABOB-a. IU W. HicUcan Si, Dnlnth. Mina. tteri ima svoj saloon ; prav blizu kolodvora. Vsak rajak js 3>ri njemu najbolj« postrežen. PoiOJa denar o stara domavins lajcanejs In aajhitrsjs po aaism po- i dedovanja. Zastopa nas v vseh poslih. Toraj p«sito, da sa ns vsedot« na lim laskavim besedam ničvredna-1 cev, kterih ▼ Duluthu no manjka. Spoštovanjem Frank Saksar Ca. ) POZOR ROJAKU aPodolnen S«m* M! ■ii Je pcmEUo b-aaiti pimto Air w ttnktpKrta Pnmiatn prati fapadanja In i»witm kakotšn« iadoeedai na evetn al faOo. od katere Hikim in ienakltn { ■veti Ia doUri lat je ■ Manifoo Dopobtona! anetejo to ae bodo. raf isaadall. ter m eatvelL Revno tako ma S O. Im it riJvn Aane COMPAQNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE. (Francoska parobrodna družba. Direktna črta do Havre, Pariza,. Švice, Inomosta in Ljubljane. Gkapraa parnllcl soi 'LA PROVENCE" 'LA SAVOIE" "LA LORRAINE" "LA TOURAWE na dva vijake ne dve vijaka na dva vUaksI 1 aa dva vijaka ¥ Važno za vsacega rojaka! J I Kadar pošiljate denaije v staro domovino J [jšgj w ali kadar nameravate potovati v staro domovino, ali vzeti sorodnike* ali jg prijatelje, iz stare domovine v to deželo, obrnite se za % § v^^O parobrodni in železniški listek Ovb^x 0 > s popokam zaupanjem na s S FRANK SAKSER CO^ » g 82 Corttandt Street, New York City, g > ali na podružnico = i 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. ~ b ji ¥ 'I e Tisoče in tisoče rojakov in rojakinj se je že cbrnilo v teh zadevah na to tvrc*ko, a nikdo ni zgubil centa, iri^vsakdo je bil uljudno in pošteno ■X postreže n. ia jjj^ iW Kdftr 'Vam drugače svetuje ni Vaš prijatelj in nefe Vam dobro. ^ Jljl ^^^ll^OSaa— SVOJI K. SVOJi/Vlt ^^lUi^^J^g^^