Posamezna številka 6 vinarjev. SleV. 143. Izvcn Ljubljane 8 vin.	V LjllMM V Sl* 25. )00l|fl 1913.
Leto XLl.
e=š Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . . K 28'— za en meseo „ .. .. za Nemčijo oeloletno . ■> 29-za ostalo Inozemstvo
V	Ljubljani oa
Za celo leto naprej . za en meso. ,, • • „
V	upravi prejemal mesečno „
= Sobotni
za celo let .....
za Nemčijo oeioletno . za ostalo inozemstvo
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 t za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice lil:
enostolpna petltvrsta po 18 Tin.
Poslano: _'
enostolpna petltvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemil nedelje in praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Toznl red.
tCž" Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se no = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi št. B. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
nkrajinskeiM vprašani«.
(Važna izjava v ruski dumi.)
Eno izmed mnogih slovanskih vprašanj jc ukrajinsko vprašanje. S tem pa ni rečeno, da bi bila razlika med Ukrajino in moskovsko Ilusijo tako velika kot med slednjo iu Poljsko. Dočim je poljsko vprašanje poleg zgodovinskega in političnega ozadja pred vsem kulturno in narodno, manjkata ukrajinskemu problemu skoro popolnoma slednja dva momenta. Dejstvo je, da se v celoti malorusko in velikoru-sko ljudstvo kljub dialektičnim razlikam prav dobro razume in se smatra za sinove skupnega ruskega naroda. To kaže, da je možno zgodovinske tradicijo, zlasti čc nc tvorijo življenjskih pogojev narodne bitnosti, z obojestransko dobro voljo podrediti višji ideji moderne državne in kulturne skupnosti.
V	ukrajinskem vprašanju jc slovenska javnost dosedaj cula le glasove onih, ki trdijo, cla so Malorusi, broječi nad trideset milijonov ljudi, povsem svoj poseben narod. Ognjišče te eks-tremne ukrajinske narodne propagando jc v Avstriji, kjer se ji je udala že velika večina rusinskega naroda. Zunanji, znak ukrajinske narodne misli je poseben književni jozik, ki so naslanja na maloruski dialekt. Nasprotno pa v Rusiji maloruskega književnega jezika vlada ne priznava in je tudi nacionalistična propaganda iz Galicije strogo zabranjena. S stališča samoohranc ruske države je to čisto umljivo, kajti cilj ukrajinske iclejc, kot jo navajajo radikalni Ukrajinci, ni samo narodna, marveč tucli državna razcepitev ruskega naroda. Zato jo to stremljenje konečno tudi protivno slovanstvu iu lc na korist njegovim sovražnikom.
V	ruskem političnem življenju ukrajinski program doseclaj še ni stopil na pozorišče. Posamezni taki glasovi, tudi v dumi, so ostali večalimanj neopaženi. Pred kratkim sc je začul v ruski dumi zopet tak glas, ki pa je to pot našel odločno odpoved, in sicer pri Ukrajincih samih. Vstal je v obrambo edinstva ruskega naroda čistokrvni Malorus in premi potomec znanega kozaškega lietmana Skoropadskega, poslanec Skoropadskij. Evo nekaj stavkov iz njegovega zanimivega govora, ki ga prinaša v celoti »Russkoe Slovo«.
Ves maloruski narod, dejal je Skoropadskij, čustvuje in sc priznava k ruskemu narodu. Nobenemu Malo-rusu no pride na um, da hi sebe smatral za inorodca. Pri nobenih volitvah, najsibo za zemstva ali pa za gosudar-stveno dumo, no nastopajo Malorusi ločeno od Velikorusov. Da tvorimo en narod, dokazuje sorodnost naših jezikov. Naš jezik je prekrasni maloruski jezik, jozik Ševčenka. Toda prosim, da se ne zamenjuje z »ukrajinskim« jezikom, ki nam jc malo umijiv. Pravilni naš jezik je Velikorusom popolnoma razumljiv, a velikoruski nam Maloru-som. in recimo, cla Malorusi nismo Rusi, cla Belorusi niso Rusi, in cla so Velikorusi samo Volikorusi, kje pa je potem ruski narod? Ta pa obstoja, kajti Malorusi, Belorusi in Velikorusi tvorijo troedinj ruski narod.
Nas nazivajo . zasužnjeni narod. Toda narod, ki so ima za sužnje, čuti in misli skoziinskozi sovražno ter želi državi samo škodo. Malorusi pa smo povsem drugačni. Kakor naši dedje, tako bomo tudi mi vsikdar stali na obrani Rusije v eni vrsti z Velikorusi in Belorusi. V Rusiji, koje zibelj je bil naš Kijev, smo mi ravno tako državni narod kakor Velikorusi. Poglejmo go-suel arstveno dumo. Različne inorodne frakcije so tu, ni pa malorusko frakcijo. Na čelu dume stoji celo potomec zaporožkih kazakov, Rodzjanko.
Avtonomistično gibanje med radikalno ukrajinsko inteligenco jc Malorus Skoropadskij označil s temi besedami: Državna avtonomija je potrebna le tam, kjer narodnih mas, razdeleje-nih vsled nacionalnih, kulturnih, zgodovinskih in socialnih razlik ni mogoče zliti v enoto. Če Besarabija, ki jc komaj 100 let ruska, stremi za čim tesnejšim zedinjenjem z Rusijo, jo smešno trditi, da hoče Ukrajina ocl nje proč. Maloruskemu narodu jc ta misel čisto tuja. Nasprotno, nam jc treba zedinjenja in ukrepitve. Zgodovina zahteva od narodov, ki hočejo biti neodvisni, da so močni in edini. To jc naša najvažnejša življenjska naloga. Narodni in državni razkol bi bil pač ljub našim sovražnikom, nam pa je treba mogočnega in edinega ruskega naroda.
Cela duma jo sprejela to izjavo Maloi "usa Skoropadskega z glasnim pritrjevanjem ter s tem obsodila prizadevanja onih, ki celo umetno širijo razdor mod ruskimi plemeni. Tudi ru-
Današnja številka obsega 6 strani.
Škandalozne zdravstvene razmere i Reki
Na Reki divjajo črne koze. Ma-žarski guverner in mestna kamora skušata to žalostno dejstvo prikrivati; ali črna smrt se širi in širi — vzlic vsem dementijem — ter je že stopila v bližnji Sušak, na hrvatsko ozemlje; bogve, ali se no razširi proti zahodu na avstrijsko primorje in na bližnjo Notranjsko, ki ima z Reko toliko stikov!
Povsod v mestu sc čujejo obsodbe škandalozne malomarnosti mažarskih in laških mogotcev, ki so mimo svojih imperialističnih in avtonomističnih teženj na neodgovoren način zanemarjali to, kar naj bi jim bilo najbolj pri srcu, skrb za javno zdravstvo na Reki.
Epidemija se je zatrosila po parniku »Magyarorzsag«, ki jc dospel pred nekaj tedni iz Sueza ter imel na krovu mornarja, ki jc že med vožnjo obolel na sumljivih znakih. Dolžnost mažarsko pomorske oblasti je bila, da ladjo ter njeno moštvo, posebno pa ladjine zapiske skrbno pregleda.
To sc pa ni zgodilo, in siccr radi površnosti zdravstvene komisije. Tu leži najveCja napaka, zakaj če bi se bila bolezen na i a d j i dognala, bi se .kajpada, odredila najstrožja karantena ter bi sploh ladja ne prišla več v dotiko z mestom.
Tako se je na črnih kozah obolelega lepo spravilo v mostno bolnišnico. Sprva zdravniki bolezni niti spoznali niso in tako niso ukrenili ničesar zoper razširjenje, šele ko jim jc zaporedoma obolelo strežno osobje, so priznali, a to lo na tihem, cla so črne koze v mestu. Toda namesto da bi to takoj javno razglasili in odredili najstrožje postopanje proti razširjenju epidemije, se je vse lepo zamolčalo in skušalo potlačiti, češ, saj ne bo sile.
To tipično laško naziranje pa se jc bridko maščevalo. Prebivalstvo, nc sluteč, kakšna grozna nevarnost mu preti vsled brezbrižnosti odgovornih oblastev, še tucli samo ni nič varovalo in se ni brigalo za razširjajoče se pojave epidemije.
Šele ko je po groznih mukah Umrlo več oseb, so Rečani spregledali
LISTEK.
Pisina i i molejo mlina.
(Francosko spisal A. Daudcl, poslovenil J, Gruden.)
(Konec.)
III.
Mlinarjeva skrivnost.
(Lc secret clc maitro Cornillc.)
Francet Mamai, stan* igralec na piščalko, ki pride tupatam zvečer k meni v vas in skupaj pijeva kuhano vino, mi je zadnjič enkrat pripovedoval malo vaško dramo — bilo je pred kakimi dvajsetimi leti — kjer jc moj mlin igral precejšnjo vlogo. Pripovedovanje starega možička me je gonilo in izkušal bom vam dramo ponoviti tako, kakor sem jo slišal. Predstavljajte si, dragi čitalci, cla sedite pred loncem dišečega vina in cla je stari piskač, ki vam pripoveduje.
Naša pokrajina, moj dobri gospod, ni bila vedno tako mrtva in brez odmevov, kakor jo dandanes. Včasih jo tu cvctela veletrgovina z mlinarijo in deset ur lioda naokrog so ljudje nosili k nam svoje žito v mlin. Kroginkrog vasi so bili grički pokriti z mlini na veter.
Na desni in levi ni bilo videti nad smrekami drugega kot velike vetrnice, vrteče sc v mistralu in dolge pro-
in se zdrznili. Tedaj jc tudi slavni ma- | gistrat začel s cepljenjem oseb ter z izolacijo obolelih, ni pa mogel zabra-niti, da sc jc epidemija razširila na bližnji hrvatski Sušak.
Toda efunerne odredbe, ki sc sedaj v vsej naglici zvršujejo, ne morajo utajiti velike, neizbrizne krivde, ki loži na mestni in v zadnji vrsti na državni upravi: cla so namreč doslej popolnoma zanemarjale vprašanje reških bolnišnic.
Nočemo tu omenjati občne javne bolnišnice na Reki — lc predobro je poznana med našim ljudstvom na Notranjskem in v Primorju, — a to kar hočemo pribiti, je dejstvo, cla so sanitarne oblasti pustile, da sc je zidala epidemijska bolnišnica v sredini novega elela mesta.
Epiclemijska bolnišnica v sredini mesta! To sc pravi imeti v svoji sredi nevanost, ki se da primerjati samo še s s m o d n i š n i c o ! Mimo zidu tc bolnišnice vodi pot, ki se kaj rada rabi kot bližnjica; na to pot sc mečejo iv, epidemijsko bolnišnice čestokrat obrabljene obveze, vata in drugi bolnišnični odpadki, kar je dalo že večkrat povod za različne pritožbe od strani občinstva, a vzorna občinska uprava seveda ni imela časa in volje, sc brigati za tako »malenkosti«, saj jc morala skrbeti za to, da reši »italijan-stvo« reškega mesta, pa če magari pri tem ugonobi vse prebivalstvo.
To pomanjkanje čuta za socialne potrebe in za javno čednost in zdravstvo, ki ga vidimo povsod v naših la-honskih mestnih upravah, jo zakrivilo tudi sedanjo epidemijo na Beki. Epiclemijska bolnišnica pa je le en pojav tega nečuvenega gospodarstva, kanalizacija, snažnost cest, pristana, vprašanje delavskih stanovanj, skrb za delavstvo, to je na Reki v najprimitivnej-šem stadiju. Saj se je šele pred leti pri vodovodu pojavil slučaj, da so gnojni pritoki iz pokopališča prišli v vodovod ter povzročili epidemijo logarja.
Pod takimi okolnost,imi so ni čuditi, da se na Roki vsak hip pripeti kak zdravstveni škandal. Mi pa, ki smo najbližji mejači, smo upravičeni zahtevati ocl našo vlade, naj pritisne na merodajne ogrske faktorje, da napravijo konec tem razmeram, ki ogrožajo venomer zdravstveno stanje naših po evropskih načelih upravljanih avstrijskih južnih dežel.
cesijc osličkov z vrečami, ki so hodili po potu gor in dol. In bilo je veselje poslušati ccl teden na gričkih pokanje bičev in... Hi... alo .. mlinarskih pomočnikov.
Ob nedeljah smo šli kar v trumah v mlin. Tam gori na gričkih so mlinarji dajali za muškatelca. In mlinarice so bile zale kakor kraljične. Kakor kraljične so bile zale v svojih čipkastih rutah in z zlatimi križci okrog vratu. Jaz sem lepo prinesel svojo piščalko in mladost jc plesala pozno v noč. Ti mlini tamlc, ali vidite? Ti mlini so bili veselje in bogastvo našega kraja.
Toda žalibog! Parižanom je padla v glavo nesrečna misel sezidati nili-narsko tvornico n« paro tam doli ob cesti v Tarascon. Vse lepo, vso novo... Ljudje so se navadili noski svoje žito v parni mlin in ubogi mlini na veter so ostali brez dela. Nekaj časa so poizkušali postaviti se v bran, toda para je bila močnejša in drug za drugim, žalibog! so morali ostati vsi zaprti. Ni bilo več videti na poti malih osličkov... Lopo mlinarice so prodale svoje zlate križce ... Nič več muškatelca!... Nilcakc farandolc!... Naj jo mi-stral pihal, kolikor jc hotel, vclcrnice so ostale pri miru.
Potem pa lepega dno je občina dala podreti vsa ta zidovja in vsadili so na njih mesto vinsko trto in oljko. Sredi vsega tega polomu sc jc cn mlin
le ustavljal in so pogumno vrtel še dalje gori na gričku precl nosom vseh parnih mlinarjev.
Bil je to mlin očeta Kornelija, v katerem midva sedaj sediva in pijeva muškatelca.
Oče Kornelij jo bil star mlinar, ki jc ves navdušen za svoj stan živel že nad šestdeset let v sami pšenici in moki.
Ko so so doli pod mlinom nastanili tvorničarji, je bil kar nor. Osem dni so ga videli, kako je letal po vasi gorindol, zbiral ljudi okrog sebe in vpil na vse grlo, da hočejo tvorničarji zastrupiti s svojo moko celo Pro-venco.
»Ne hodite tja dol!« je rekel, »ti roparji vporabljajo paro, cla napravijo kruh. In para, povem vam, ljudje božji, para jo vragova iznajdba; jaz pa delam z mistralom in scverjem, ki vejeta in prijetno pihljata, kako sama ljuba sapica božja...« In našel jo celo litanije takih lepih besed v čast in hvalo mlinov na veter, toda nihče ga ni poslušal.
Ves jezen in hud so je starček zaprl v svoj mlin in živel popolnoma sam kakor divja zver... Obdržati ni hotel pri sebi niti svoje vnukinje Vi-veto, deklice pri kakih petnajstih letih, ki po smrti svojih staršev ni imela nikogar na svetu kakor svojega starega očeta. Uboga deklica si jc morala slu-
žiti sama svoj kruli. Zadovoljiti se je morala z dnino na pristavah za časa žetve, pri sviloprejkah in pri trganju oliv. In kljub temu se je zdelo, da stari oče zolo ljubi svojega otroka.
Večkrat sc jo pripetilo, cla je šel cele štiri uro hoda peš v solncu in vročini jo obiskat na kmetijo, kjer je delala, in kadar jo bil pri nji, je ostal tam po cele ure, jo gledal in jokal...
Splošno sc jc tam mislilo, da j<s stari mlinar iz same grde skoposti zapodil svojo vnukinjo. Zanj gotovo ni bilo častno, da jo je pustil romati z eno pristavo na drugo, kajti izpostavljena je bila surovosti hlapcev in sploh vsem revščinam služeče mladeži. V. zlo so mu šteli tudi, da je mož kot oče Kornelij, ki jo bil na tako dobrem glasu in so ga doslej vsi spoštovali, jel hoditi po ulicah kakor pravi cigan, s prevrtano čepico in z razcapano kamižolo. Gotovo jo, da smo se ga drugi stari možakarji sramovali, ko je v nedeljo prišel k maši. Kornelij jo to dobro čutil in sc ni upal priti v ključarsko klop. Ostal je z ubožci čisto zadaj pri blagoslovljenem kamnu.
V življenju očeta Kornelija je bilo nekaj nejasnega. Zo dolgo sem mu v naši vasi nihče več ni nosil žita in vendar so se vrtele voternice njegovega mlina šo vedno kakor prej... Šrečavali smo zvečer na cesti starega mlinarja, pred njim pa so je opotekal osel pod težo velikih vreč, polnih moke .. „
sko javnost je ta govor zelo zadovoljil in bo precej pripomogel k ruzbistrenju pojmov o ukrajinskem »vaprosu« in k pomirjenju duhov v celi Rusiji.
Notranje politične zadeve.
Češko-nemška sprava pokopana. — Bodoči gališki deielni maršal. — Parlamentarne zadeve. — Moravske detel-nozborske volitve. — Uvedba obmejhe policije na Reki. — Jugoslovansko vseučilišče v Bosni.
Češki agrarci nameravajo povzročiti izjavo čeških strank, ki bo nagla-šala, da so se češko-nemška spravna pogajanja popolnoma izjalovila. — Po deželnozborskih volitvah v Galiciji de-misionira deželni maršal grof Golu-chovvski. Sledil mu bo kot gališki deželni maršal grof Stanislav Mycielski. — Odsek za državne uslužbence avstrijske poslanske zbornice je v včerajšnji soji končal posvetovanje o službeni pragmatiki učiteljev. A' razpravi je naglašal naučni minister dr. Hussa-rek, da morajo biti učitelji zgled svojim učencem in se morajo obnašati tako, kakor se to od državnih uradnikov zahteva. Finančni minister Zaleski jc podal pregled o številu državnih civilnih uslužbencev. Državnih uradnikov je 58.203, ki stanejo 214,697.090 kron, državnih učiteljev je 12 ki stanejo okroglo 57 milijonov kron, poduradni-kov in slug je 49.337, ki stanejo 90 milijonov 208.000 kron, pogodbeno nastavljenih nastavljencev je 63.344 s prejemki 80,623.000 kron, stalnih državnih delavcev je 54.370, ki jim izplača država 48,749.639 kron. V državni službi je torej 237.586 oseb, ki jim izplača država na leto 491,323.670 kron. Državne železnice zaposlujejo 165.765 oseb, ki stanejo na leto 286,486.090 kron. Vseh državnih nastavljencev in uslužbencev državnih železnic je torej 403.351, ki vsako leto stanejo 77,791.460 kron, nekaj več kakor tretjino vseh državnih dohodkov. Včeraj napovedana seja tiskovnega odseka je morala odpasti, ker se jo je le 12 poslancev udeležilo. — Gosposko - zbornična proračunska komisija je dogotovila poročilo o proračunu. Iz poročila posnamemo, da so izredne vojaške odredbe stale do srede junija 180,500.000 kron, 15 milijonov kron pa dobe svojci rezervistov. Politična komisija gosposke zbornice jc glede na po poslanski zbornici sklenjeno preosnovo društvene postave sklenila nekaj stilističnih izprememb, tako da se predloga zopet vrne posla-niški zbornici. — Moravska mestna kurija voli jutri, dne 26. t. m. Gre za 40 mandatov, Neraccm pripada 20, Čehom tudi 20 mestnih poslaniških mest. Nemški svobodomiselci so povsod kandidate postavili, 'v Znojnu in Morav-skem Novem Mestu se nemški svobodomiselci niso zedinili in si stoje v teh mestih nasproti dve nemški svobodomiselni struji. V nekaterih nemških mestnih okrajih kandidirajo tudi krščanski socialci in socialni demokrati. V češki kuriji se potoguje za mandat proti svobodomiselnim kandidatom 15 pristašev krščanske stranke. V neka-
terih okrajih se udeležujejo volilnega boja tudi staročeški, narodno-socialni in kandidati pred kratkim ustanovljene nove mladočeške stranke. Edini češki kandidat, ki nima protikandidata, je bivši češki minister-kraian dr. Za-ček. — Ob ožjih volitvah v kmečki kuriji dne 24. t. m. je ostalo v nemški kuriji posestno stanje neizpremenjeno. Nemci imajo v tej kuriji 13 svobodomiselnih agrarcev in radikalcev, Čehi pa 13 katoliških narodnjakov (prej 18), 10 agrarcev in 4 narodnjake. — Bosen-ska korespondenca izvaja: Finančni minister dr. Bilinski se je več časa pečal z ustanovitvijo vseučilišča v Sarajevu in hoče v državen proračun postaviti v ta namen primerno vsoto, da se izobrazijo profesorji. »Hrvatski Dnevnik« tozadevno sodi, da bi tako vseučilišče koristilo le Srbom. Hrvatje in mo-hamedanci nasprotujejo Srbom na ljubo ustanovljenemu vseučilišču. Hrvatje zahtevajo reciprociteto zagrebškega vseučilišča tudi v Avstriji. Slovenci pa zahtevajo, naj sc predvsem slovensko vseučilišče ustanovi. Glede na te ovire je zato misel o ustanovitvi vseučilišče v Sarajevu opustil. —- Ogrski notranji minister je ukazal reškemu guvernerju, da prične obmejna policija 25. t. m. poslovati in da je odpotovalo na Reko 70 obmejnih policistov s petimi častniki.
Balkanski vozel.
Poročila dunajskega časopisja nu-jajo o sedaj nastalem položaju na Balkanu precej napačno sliko. Na Dunaju vladata dve mnenji: Večina sodi, da se je Srbija na pritisk Rusije brezpogojno vdala v to, da razsodi car na podlagi srbskobulgarske pogodbe, torej popolnoma v zmislu bulgarskih zahtev, in da je Pašič le zato odstopil, da se mu zopet poveri vodstvo kabineta, v katerem bi na podlagi svojega utrjenega stališča vodil posle tako, da bi dežela carjevo razsodbo mirno sprejela. Manjši del časopisja pa meni, da je Pašič zato demisioniral, ker večina kabineta ni odobrila njegove miroljubne politike, vsled česar je skoro gotovo, da začne novi kabinet vojsko z Bulgarijo.
Oboje je nekoliko netočno. Rusija je na Srbijo pač vplivala, naj carjevo razsodbo sprejme, ta sc je zdaj v to tudi udala, popolnoma neznano p a j e , n a k a t e r i p o d 1 a g i n a m e-r a v a car r a z s o d i t i. V Bulgariji so trdno prepričani, da bo razsodba izpadla v bulgarskem zmislu, v Srbiji pa celo vladno glasilo trdi, cla razsodi car na »širši podlagi« in da se »bratje Bulgari« le varajo. Ni težko uganiti, cla se Rusija sploh noče vnaprej obvezati, kako bo razsodila. Iz nekih poročil se da sklepati, cla Rusija naglaša, da bo car razsodil kot prosto izvoljeni arbiter, cla ga torej ruska vlacla nc bo krila, in da vslecl tega rabi brezpogojno popolnega zaupanja tako Bulgarije kakor Srbije. Če sta obe državi cara sami za razsodnika določili, sta to storili pač zato, ker more med pravoslavnimi slovanskimi državami pač veljati za aksiom, cla bo
razsodba cara, kakorkoli izpade, objektivna in v interesu vseli prizadetih. Car hoče razsoditi zgolj po svoji vesti, ne da bi bil količkaj vezan. Tako Rusija očividno argumentira. V ozadju pa je avstrijsko-rusko nasprotstvo; Avstrija proicžira bolj Bulgarijo. ergo Rusija Bolj Srbijo in narobe. Načelo ruske politike na Balkanu je zdaj: Bulgarija ne premočna, Srbija ne preslaba, načelo avstrijske: Bulgarija kolikor mogoče velika, Srbija kolikor mogoče majhna. Pri tem pa mora Rusija varovati videz popolne objektivnosti; res naloga za macchiavclistične diplomate. Rusija skuša pripraviti tako Srbijo kakor Bulgarijo do tega, cla obe z enako formulo sprejmeta carjevo razsodbo brez pridržkov, formula pa naj bi bila taka, cla bi bil mogoč kompromis med srbskim in b u1 g a r s k i m stališčem.
To pa v Srbiji in v Bulgariji dobro vedo in ker je v obeh državah javno mnenje odločno za intransigentno stališče, zato take krize, tako obotavljanje, take grožnje, toliko not itd. Pri tem pa senes me pozabiti, cla je Srbija veliko bolj pripravljena iti v Peterburg pred batjuško cara nego Bulgarija, ki dobro ve, cla jo mati Rusija smatra za jako »nepokornega otroka«, kateri se ne da tako lahko in izlepa izrabljati v ruske namene.
Kaj se bo zgodilo, se torej še ne ve, to se pa ve: Kakor hitro odpotujejo štirje balkanski ministrski predsedniki v Peterburg, je zmagala Rusija. Danes se ne sme pozabiti, da jc Srbija veliko zelos in Vukotič gredo v Peterburg, Danev menda tudi, čisto gotovo pa to glede slednjega še ni.
Važen faktor pri vsem tem pa je R u m unij a. Danes ni več nobenega dvoma, cla je Rumunijo dobila popolnoma v roke ruska diplomacija. Stvar je precej lahko umljiva. Ko jc Rumunija začetkom balkanske vojske ocl Bulgarije zahtevala ozemlje od Silistrijo do Balčika, jc Avstrija kolebala med prijateljstvom do Rumunije in do Bulgarije. Tu smo se nahajali v precepu. Rusija je to izrabila v to, da je Rumunijo proti nam ščuvala in ji na tihem tim več ponujala, čim menj ji je mogla nujati Avstrija. Pri vsem tem pa se Rusija ni preveč zoper Bulgarijo eksponirala, ker je umela ves konflikt spraviti v Peterburg, kjer jc Sazanov le predsedoval in posredoval! Zdaj je seveda Avstrija kriva, cla Rumunija ni dobila več kot Silistrijo, dasi je Rusija že izpočetka prav dobro vedela, da več v nobenem slučaju ne more dobiti. Zdaj pa, ko preti srbsko - bulgarska vojska, je vse kakor nalašč tako, da se nameni neke diplomacije izpolnijo. Rumunija zdaj igraje lahko dobi vso bulgarsko Dobrudžo. Bulgari so v nevarnosti, cla izgube Dobrudžo, kakor hitro uveljavijo svojo pisano in potrjeno pravico glede Makedonije in niso polem nič na boljšem, ker se zapadna Makedonija in Dobrudža popolnoma odvagati. To se zgodi v najugodnejšem slučaju, to jc, če Rumunija za to ceno ostane nevtralna. Če pa sc Bulgarija temu protivi, ima koalicijo celega Bal-
kana proti sebi. Rusija na eni strani Bulgarijo zagotavlja svoje popolne objektivnosti in dobrohotnosti, na drugi kuri Rumune, tako cla se Bulgari, kr imajo pravico, v kolikor je pogodbeno določena, na svoji strani, nahajajo v neprijetnem položaju, ker se jih vsi boje. Ce bi bila naša diplomacija daleko-vidnejša, bi danes seveda Rumunija, Bulgarija in Avstrija lahko tvorile eno interesno enoto in bi ruska diplomacija bila pocl mizo.
Naj bo kakor koli. odločitev o srbsko - bulgarskem sponi leži pravzaprav v Bukareštu. Položaj bi postal takoj drugačen, čc bi Bulgarija Rumu-nom svojevoljno kaj odstopila,"toda pravkar vidimo pri izvršitvi sklepov glede Sillstrije, da Bulgari niso voljni niti ene vasi žrtvovati, če obstoja le najmanjši dvom o .njeni pripadnosti. Ta vztrajnost ali kako bi se to že imenovalo, je naravnost občudovanja vredna, otežuje pa seveda kompromise. In ravno kompromis je to, kar hoče Rusija doseči in bo morebiti tudi dosegla.
Po sredi pa je šc G r č i j a. Bulgari. ji je zelo neljubo, da Sazanov tudi Ve-nizelosa v Peterburg vabi. Kaj pa ima la tam iskati? In ta mož je povrh še jako fin diplomat, torej dvakrat bolj nevaren. Grške vojake bi Bulgari lahko z mokrimi cunajami pognali na diplomatični šahovi deski, pa je grški premier opasen partner. Rusija' računa s tem, da se meja mecl Srbijo in Bulgarijo ne da izlepa določiti, če se ne pretresa tudi bulgarsko - grški spor, ker Srbija izjavlja, da je v njenem življenjskem interesu, da meji tudi z Grčijo. če ie Venizelos enkrat v Peterburgu, se Bulgarija tozadevni diskuzi-ji ne bo mogla ogniti. Zato lahko z gotovostjo računamo, cla bo tekom pe-terburških pogajanj prišlo še parkrat do novih hudih zapletljajev. Verjetno je, cla car spor razreši bolj v zmislu bulgarskih zahtev, vendar pa ne Srbija nc Grčija nc bosta odšli prazni. Naj Rusija protežira Srbijo kolikor hoče, Bulgarije si tudi noče odtujiti, tem menj, ker je Danevov kabinet kolikor-toliko rusofilen. Danevov organ »Bl-garija« jasno piše, da je balkanska zveza sklenjena v interesu Srbije in Bulgarije tudi za prihodnjost in zato se ne sme pričakovati, cla se tucli ne bodo omajali temelji, na katerih sloni, čeprav bo mogoče nekoliko vpoštevati tucli srbske zahteva, ki so zdaj nižje, nego so bile pred vojsko. Kako, to je naloga carja, katerega nobeden ne zavida, da ima rešiti to ne ravno lahko vprašanje.
XXX
Car hoče razsoditi tudi na podlagi spomenice obeh držav. Pariz, 24. junija. »Temps« poroča, da so v Peterburgu konstatirali zboljšanje položaja. Doslej je bulgarska vlada zahtevala, da ima Srbija sprejeti rusko razsodišče v mejah zavezniške pogodbe in dovoliti na spornem ozemlju mešane srbsko-bulgarske garnizije kot pogoj za demo-bilizacijo. Sedaj je dr. Danev izjavil, cla sc zadovolji, ako sprejme Srbija le enega teh dveh pogojev. Zato jc peter«
»Dober večer!« so vpil nad njim kmetje.
»Dober večer, oče Kornelij! Mlina-fija še vedno gre, kaj?«
»Še vedno, otroci moji,« je odgovoril starec, porednega obraza. »Hvala Bogu, dela nam ne manjka!«
Če ga je kdo vprašal, od kje zlorn-ka more prihajati toliko dela, jc stavil prst na ustne in resno odgovoril: »Tiho, jaz delam za eksport!« Nikdar ni bilo mogoče zvedeti kaj več.
Da bi bil kdo povohal v njegov mlin, na to še misliti ni bilo. Sama mala Vivcta ni mogla noter. Ko smo hodili mimo mlina, so bila vrata vedno zaprta, velike vetrnice pa so se zmirom vrtile. Stari osel je mulil travo na terasi, suh maček se je solnčil na oknu in nas hudobno motril. Vse to jc dišalo po skrivnosti in dajalo povod mnogemu praznemu besedičenju. Vsak si je po svoje razlagal skrivnost očeta Kornelija, toda splošno se je sodilo, cla je v tem mlinu več vreč zlatnikov kot moke.
Počasi se jc vseeno vse odkrilo. Poglejte, kako!
Ko sem fantom in dekletom piskal pri farandoli, sem lepega dne zapazil, da sta se moj starejši sin in mala Vivcta zaljubila drug v drugega. Prav nič nisem bil hud, kajti koncem konca smo ime Kornclijevo pri nas spoštovali in mislil sem si: Ta krasna, mala golobica Viveta mi bo delala, veselje, ko jo bom videl stopicati po hiši.« Toda ker sta naša zaljubljenca imela večkrat priliko biti sama skupaj, in ker sem se bal kake neprilike, sem hotel urediti zadevo takoj. Šel sem prav clo mlina, da bi izprcgovoril par besedi s starim
očetom. A! Stari čarovnik! Treba je vedeti, kako me je sprejel. Ni ga bilo mogoče pregovoriti, da bi odprl vrata. Pojasnil sem mu svoje mnenje tako kot sem pač mogel skozi luknjo v ključavnici. Ves čas, ko sem govoril, je ta vragov maček pihal nad mojo glavo kakor sam zlodej. Starec mi ni dal niti časa, cla bi končal. Zelo neuljudno je začel vpiti nad menoj, da naj se le raje vrnem k svoji flavti in če se mi tako mudi poročiti svojega sina, naj grem iskat deklet v mlin na paro. Mislite si lahko, da mi je šla kri v glavo, ko sem slišal le hudomušne besede. Toda bil sem dovolj trezen, da sem sc premagal... Pustil sem norega starca na mlinskem kamnu, da grem povedat otrokoma, kako slabo sem naletel. Ti dve ubogi jagnjeti nista mogli verjeti. Prosila sta me kakor za kako milost, naj ju pustim, da gresta oba. skupaj v mlin se domenit s starim očetom. Nisem imel poguma jima. odreči. Brrr... in moja dva zaljubljenca sta šla ...
Ko sta priSla tja gor, je bil oče Kornelij ravno'odšel od doma. Vrata so bila zaprta, ključ dvakrat obrnjen. Toda stari možiček jc bil pustil zunaj svojo lestvo in otrokoma je takoj padlo v glavo, da gresta lahko skozi okno pogledat, kaj se neki godi v tem slavnem mlinu.
Nekaj posebnega! Mlin je bil čisto prazen. Niti ene vreče, niti enega zrna žita, niti sledu o kaki moki na zidu ali na pajčevlni. Duhala nista niti one gorke in prijetne dišave po pšenični moki, ki navadno diši po mlinih. Vre-teno je bilo pokrito s prahom in veliki, suhi maček je spal na njem.
Spodnja sobica ie bila ravno tako
ubožna in zapuščena. Slaba postelja, nekaj cap, košček kruha na stopnjišču in v kotu tri ali štiri počene vreče, iz katerih sc je vsipal gramoz in suh sa-drovec.
Tu je bila skrivnost očeta Kornelija. Ta sadrasti sip je vozil zvečer na izprehod, cla bi rešil čast svojega mlina in ljudi prepričal, da se še vedno melje. Ubogi mlin! Ubogi Kornelij! Ze zdavnaj so jima parni mlini pobrali zadnjega, ki jima je bil še zvest. Veternice so sc vrtele še vedno, kamen pa se jc obračal prazen.
Vsa v solzah sta se otroka vrnila in pripovedovala, kaj sta. videla. Srce mi je hotelo počiti, ko sem to slišal. Ne cla bi izgubil minuto, sem tekel k sosedom in jim v par besedah vse razložil. Sklenili smo nesti k očetu Korneliju v mlin takoj vso pšenico, kolikor jc jc dobiti pri kmetih. Rečeno storjeno.
Vsa vas gre na pot in prišli smo tja gor v procesiji oslov, obloženih z žitom in sicer s pravim žitom.
Mlin je bil na. stežaj odprt. Pred vrat mi je oče Kornelij sedel na. vreči gramoza in plakal, opirajoč staro sivo glavo na trudne roke. Bil je ravno opazil, da je nekdo mecl njegovo odsotnostjo prišel v mlin in presenetil njegovo žalostno skrivnost.
»Ubog revež sem!« je rekel. »Sedaj mi je treba le še umreti. Mlin je oneča-ščen.« In ihtel je, da nam jc srce krvavelo. Klical jc mlin z vsemi možnimi priimki in govoril z njim kakor s pravo osebo.
V tem pridejo osli do vrha in vsi začnemo vpiti na glas kakor v lenih časih mlinarjev.
»Ilola, pri mlinu smo!... Ilola, oče Kornelij!«
In glej, pred vrata smo nakopičili vse polno vreč in lepega, rdečkastega zrnja, ki se jc vsipalo na tla od vseh strani.
Oče Kornelij ni verjel svojim očem. Vzel je s staro roko iz vreče prgišče žita in govoril smejoč in jokajoč se ob enem:
»To je žito ... Gospod Bog!... Dobro žito. Pustite me, da ga pogledam!«
Nato se obrne proti nam:
»A, sem dobro vedelA da se mi vrnete. Kajti tvorničarji so tatovi... Hoteli smo ga nesti na ramenih v vas kakor triumfatorja.
»Ne, ne, otroci moji! Predvsem jft treba, da grem nakrmit svoj mlin. Pomislite vendar! Že tako dolgo ni dobil ničesar za pocl zobe.«
Vsi smo imeli solze v očeh, videč ubogega starca, ki se trudi zdaj na desni, zda j na levi, tlači vreče itn nadzoruje kamen, medtem ko se drobi zlato zrnje in sc fini pšenični prah dviguje proti stropu.
Pravica sc je izkazala. Ocl onega dne dalje nismo jiikdar trpeli, da bi staremu mlinarju nedostajalo dela.
Potem pa nekega jutra je oče Kornelij umrl in vetrnice našega zadnjega mlina so se ustavile in tokrat za vselej!
Kaj hočete, gospod? Vse ima svoj konec na svetu in treba je nazadnje verjeti, da jc bil čas za mline na veter potekel ravnotako kakor za tržne barke na Rhonu, za parlamente in rožno-barvene joniče ...
burška vlada povabila srbski in bulgarski kabinet, naj predložita v štirih dneh vsak svojo spomenico, ki bosta služili za podlago razsodišču.
Nov korak Rusije. P a r iz, 24. ju-
/lija. »Petit Parisicn« poroča iz Peter-burga: Ruska poslanika v Sofiji in Belgradu pozoveta danes bulgarsko in srbsko vlado, naj sprejmeta rusko razsodišče brez obveznih pogojev in naj opozorita obe vladi, da so velesile sklenile: 1. Da se lokalizira balkanska vojna, ako izbruhne. 2. Da se prepreči po otvoritvi sovražnosti vsaka teritorialna izprememba, tako da bo vojna brez pomena.
Srbija je pač sprej'ela carjevo razsodbo, a ni odnehala od revizije pogodbe ter pričakuje arbitraže na najširši podlagi. Belgrad, 24. junija. (Izvirno.) Povodom vesti korespondenč-nega urada v Sofiji, da se čuje, da je ruski poslanik Nehljudov kralju Ferdinandu izjavil, da počaka še nekoliko dni, ker da je nade, da se bo Srbija odločila priznati pogodbo in sprejeti arbitražo na podlagi pogodbe, — obljublja nocojšnja vladna »Samouprava« naslednje: Te vesti so bile, skovano z namenom izvati zmedo, kakor tudi v svrho, da se prikrije tista stran, ki stoji sedaj na pragu, da ali popusti ali pa zabrede v vojno. Vprašanje, da-li pogodba v celoti velja ali ne, je ostalo n e r e š e n o in se bo rešilo ali z arbitražo ali pa z vojno; tretje poti ni. Mi pristajemo na to, da car najprej reši vprašanje o pogodbi, Bulgari so pa svojo udeležbo v Peterburgu zvezali s pogojem, da najprej zvedo, da Ii bo car razsojal samo na temelju druge točke pogodbe (da ima meja med Srbijo in Bulgarijo teči od Krive Pa-lankc do Ohrida) ali pa na širši bazi. Medtem so pa prispela obvestila, da car ne želi sprejeti nobenih pogojev in da želi, cla vsaka stran poda vse svoje zahteve in ozire, nakar bo on razsodil po svoji vesti. To po-menja, da je bulgarska zahteva, da naj se razsoja samo na podlagi druge pogodbene točke, odbita. Srbska vlada vztraja na zahtevi svoje zadnje note Bulgariji, to jc zahteva sestanek vseh štirih ministrskih predsednikov v Peterburgu in v slučaju nesporazuma arbitražo na najširši podlagi vseh spornih vprašanj, ki ne tangirajo življenjskih interesov Srbije in so sporna med Bulgarijo in vsemi ostalimi zavezniki. — To pojasnilo »Samouprave« se smatra kot potrdilo verzije, da pojde Srbija na podlagi ruskih pojasnil v Peterburg in da sprejme arbitražo. Bulgarija pa ima sedaj izbrati ali vojno ali pa brezpogojno, to jc najširšo arbitražo, oziroma sporazum. Bulgarija stoji sedaj pred neposredno odločitvijo. Ako je Bulgarija z lansiranjem gornjih vesti hotela izvedeti sedanje stališče Srbije, — je je sedaj izvedela, tako izjavljajo v tukajšnjih političnih krogih. Nadaljne bulgarske odredbe se napeto pričakujejo in se splošno sodi, da bo Bulgarija šla v Peterburg in sprejela brezpogojno arbitražo.
Srbija sprejme rusko razsodbo, Pašič pa ostane. Belgrad, 24. junija. Pašič jc svojo demisijo umaknil. Srbska vlada je sklenila sprejeti nasvet Rusije (ki je v točni obliki neznan -Opomb, uredn.) in odposlati Pašiča h konferenci v Peterburg. Iz kabineta izstopita vojni minister Božanovič in ju stični minister Poličevič, ki stojita na absolutno odklanjajočem stališču. Ve-nizelos in Vukotič dospeta baje žc ju tri v Belgrad, odkoder se podasta v Peterburg, kamor odpotuje tudi Danev. Upanje na mirno poravnavo zelo poskočilo. »Neues Wiener Tagblatt« hoče vedeti, da Pašič skliče skupščino, da ta odloči, se li sprejme ruska razsodba na podlagi, kakor jo nasvetuje Rusija. Glede na po celi javnosti razširjena poročila, da jc Rusija stavila Srbiji ultimat, ki zahteva, naj se Srbija brezpogojno drži srbsko - bulgarske pogodbe in naj sporne kraje zapusti, je notranji minister Sto jan Protič okrožnim prefektom brzoja vil, naj proti tem neutemeljenim govo ricam nastopijo. Tisti, ki te govorice širijo, naj se ovadijo ne glede na to, če so vojaki ali civilisti. Nadalje izjavlja, cla med ministrskim predsednikom in notranjim ministrom ni nikakih na-sprotstev glede na mnenje o srbko-bulgarskem sporu. »Tribuna« objavlja izjavo srbskega notranjega ministra Protiča, da srbska vlada srbsko - bulgarske pogodbe ni odpovedala, marveč zahteva le, da se revidira. V stremljenju, da se zagotovi mirna rešitev srb sko - bulgarskega spora, je pozvala ruska vlada Srbijo in Bulgarijo, naj brez vsakega pridržka pritrdita eventualni razsodbi Rusije. Vsi člani srbske vlade, izvzemši dveh ministrov, so s c o d 1 o č i 1 i za s p r c-jejji ruske zalitcvc, čc jo tudi
bulgarska vlada sprejme. — O razpoloženju v srbskih vladnih krogih se nadalje poroča, da resni politični krogi p0 prvem razburjenju, ki ga jc povzročila ruska zahteva, pričenjajo položaj bistveno mirnejše presojati. Merodajni krogi naglašajo, da je srbska javnost ruske želje napačno tolmačila, kar so pač povzročile vznemirjajoče govorice, da je Rusija baje ultimat stavila. Dejansko jc šlo za zahtevo, ki se mora izpolniti, da sc razsodba omogoči. Vsaka razsodba zahteva, da je sodnik od strank popolnoma neodvisen. Ruska zahteva ne namerava nič drugega, kakor da se to pravno razmerje pripozna. Opozicijonalni krogi temu naziranju ugovarjajo, češ cla ruska razsodba izključuje vsak priziv in da, če sc Srbi, podvržejo ruski zahtevi, je to slično popolni uklonitvi, kar je glede na ruske simpatije za Bulgarijo prevelik ri-ziko. Pripoznava se pa, da drugega izhoda ni, ker je v sedanjem trenutku popolno prekinjenje stikov z Rusijo nemogoče.
Ruska sodba o položaju. Peterburg, 24. junija. »Reč« poroča iz mero-dajnega vira: Če se ne pojavijo nepričakovane težkoče, se lahko sodi, da je prihod balkanskih ministrskih predsednikov v Peterburg zagotovljen. Lahko se pa zgodi, da prave konference v Peterburgu ne bo, marveč da ministrski predsedniki obraz-lože le svoje stališče in pritrde razsodišču Rusije. Prevelik optimizem pa zdaj še ni umesten.
Bulgarska sodba o srbsko-bulgarskem sporu. Sofija, 24. junija. (Izvirno.) »Mir« piše: »Pooblaščeni smo, da izjavimo, da je »Tempsovo« poročilo o srbsko-bulgarski pogodbi netočno in tendenciozno ter najbrž izhaja iz srbskega vira. V pogodbi je jasno določeno in na priloženem zemljevidu narisano, kako daleč sega nesporno bulgarsko ozemlje; ta meja gre se-vero-zahodno od Krive Palanke, teče sredi Ovčjega polja, prestopi Vardar nekoliko kilometrov severno od Velesa ter se konča pri Ohridskem jezeru severno od mesta Ohride. Srbija se je v pogodbi zavezala, da ne bo zahtevala nobenega kosa zemlje onstran te meje.« Sploh je vsebina pogodbe jasno navedena in z doslovnimi citati pojasnjena v bulgarskem odgovoru na srbsko noto. Govori se, da je Gešov pri sestanku s Pašičem v Caribrodu zahteval, naj se pogodba objavi, da bo že enkrat konec slepomišenja; pogodba se ni mogla objaviti, ker tega niso dovolili nekateri faktorji zunaj Bulgarije. Bulgarski vladni krogi so zahtevali, naj se objavi odgovor srbskega kralja na telegram ruskega carja. Ker se srbski odgovor kljub odločnim zahtevam ne objavi, zato sklepa »Mir«, da se nahajajo v srbskem odgovoru izjave, ki nasprotujejo javnemu srbskemu mnenju. Domneva se, da je srbski kralj carju odgovoril, da je v nevarnosti srbska dinastija, ako bi kralj zavzel spravljivo stališče nasproti Bulgariji. Mnoga zanesljiva poročila potrjujejo to domnevanje. »Blgarija« piše: »V Srbiji je prišlo tako daleč zato, ker tam ni nikogar, ki bi hotel prevzeti odgovornost za rešitev srbsko-bulgarskega spora. V Srbiji vladajo vsi in nihče. V tem kaosu patriotične eksaltacije, nerazsodnega šovinizma in vseobvladujočega pretorianstva manjka krepkega človeka, ki bi s trezno razsodnostjo in avktoriteto ustvaril podlago za mirno rešitev nevarnega položaja.«
Srbija je popolnoma odnehala? Sofija, 24. junija. Trdi se, da je bulgarska vlada iz Peterburga obveščena, da Srbija sprejme arbitražo v okviru pogodbe.
Grška za splošno razsodišče. Grški minister za zunanje zadeve Koromilas se je izjavil, da se imajo vsa sporna vprašanja, ki so nastala iz balkanske vojne, predložiti razsodišču.
Nemčija je pritiskala na Avstrijo? Pariz, 24. junija. Tukaj zatrjujejo, da je zboljšanje položaja pripisati posredovanju nemške vlade na Dunaju. Avstrijski zunanji kabinet se je čutil užaljenega zaradi ruskega posredovanja in je pod pretvezo, da se mora balkanskim državam prepustiti popolnoma proste roke, da urede svoj spor, kakor hočejo, bodisi tudi z vojno, odklanjal vsak odločen korak, ki bi zagotovil mir med Srbijo in Bulgarsko. To je bilo znano v Belgradu in v Sofiji in je močno pospeševalo srbski in bulgarski odpor, na drugi strani pa je slabilo rusko posredovanje. V Berolinu pa so od začetka odobravali vsako prizadevanje za ohranitev miru na Balkanu, zlasti z ozirom na to, da so smatrali srbsko-bulgarsko vojno za nevarno evropskemu miru. Ko se je pokazalo, da je dosegla vojna nevarnost na Balkanu vrhunec, so iz Berolina sporočili na Dunaj, da je taktika avstrijskega kabineta nemški vladi in cesarju Viljemu neprijetna, ker je nemški cesar ruskemu carju izjavil, da odobrava delo za mirno spravo. Obenem je nemški kabinet naglasil, da Rusija ne išče hegemonije nad Balkanom, ampak ravna brez egoističnih motivov in v interesu evropskega miru. Eenergične predstavke nemške vlade so imele uspeh. Srbska in bulgarska vlada sta izvedeli, da se nima nobena balkanska država na Balkanu za-
našati v slučaju vojne na pomoč trozveze. S tem se je znatno olajšalo rusko posredovanje. (To poročilo bodo v Berolinu skoro gotovo dementirali. — Opomba uredn.)
Spopad med Srbi in Bulgari. Sofija, 24. junija. »Agence telegraphique bulgare« poroča: Dne 18. t. m. je šlo več vojakov postojanke Zletovo med Kočanijem in Kra-tovom k reki Zlatovo po vodo. Ko so jih hoteli srbski vojaki obkoliti in ko so pričeli nanje streljati, je Bulgarom hitel mali oddelek na pomoč. Vnel se je boj. Srbi so zavzeli postojanko in so iz svojih strojnih pušk močno na Bulgare streljali. Bulgari, ojačeni z eno stotnijo, so izvedli napad z bajoneti in so razpodili Srbe, ki so v neredu bežali in zmetali puške in telečnjake proč, Srbov je padlo 19. Ranjen je bil lahko en bulgarski vojak.
Ogrski katoliški škoii proli groiu Tiszi.
Iz ogrskih katoliških krogov sc poroča: Splošno pozornost je vzbudilo dejstvo, cla se katoliški episkopat z izjemo rožnovskega škofa Balasza ni udeležil seje magnatske zbornice, v kateri se je predstavil Tiszin kabinet. Vsi politični krogi sc še danes živahno pečajo s tem dogodkom. Sodi sc, cla jc bila to nema, a zato še bolj zgovorna demonstracija 22 katoliških cerkvenih knezov na Ogrskem, ki so hoteli dati s tem grofu Tiszi nedvoumen migljaj, naj nikar ničesar ne stori kar bi moglo izzvati nasprotje katoliškega episkopa-ta. Ako je ta sodba prava, potem gre tu za jako razveseljiv in važen pojav v katoliškem javnem življenju na Ogrskem. Grof Tisza zasluži s katoliškega stališča ne samo previdnosti, marveč tudi opravičeno nezaupanje. Eden najbolj zagrizenih Kalvincev, ki si jih je mogoče misliti, je grof Tisza pred 20 leti v tedanjih nesrečnih cerkvenopolitičnih bojih kot mlad poslanec igral jako ne-lepo vlogo kot najhujši nasprotnik pravic in ustanov katoiiške Cerkve. Malo let nato je isti Tisza na nekem volilnem shodu izdal »liberalno« geslo: »Proti katoliški ljudski stranki so vsa sredstva dovoljena.« Sedaj pa se širijo govorice, da namefrava znova zvišati plače protestantskim duhovnikom, in sicer s pomočjo katoliškega cerkvenega premoženja. V to svrho namerava baje del velikih katoliških verskih in učnih fondov proglasiti za državno last. To bi bilo prvo znamenje akcije za sekularizacijo, ki je že dolgo najljubša misel staroliberalne (toda v volilni reformi radi lastnih strankarskih koristi tako »konservativne«) Tiszine frakcije v delovni stranki. Če so govorice istinite ali ne, se šc ne ve, toliko je pa gotovo, da bi bilo to popolnoma v duhu Tiszinega značaja in je zato lc pozdraviti, da se mu je s katoliške strani iz vsega početka dalo energično razumeti, kaj mu jc v danem slučaju pričakovati. Iz omenjene demonstracije katoliških škofov se po pravici sklepa, cla je episkopat odločen prevzeti vodstvo katoličanov in tako poleg ljudske stranke potegniti na svojo stran tucli katoliško plemstvo in kato-
liško misleče elemente v parlamentu, zlasti v delovni stranki, in jih združiti v složno obrambo katoliške Cerkve pred eventuelnimi napadi, ali pa, čc mogoče, vsak poizkus kulturnega boja vnaprej onemogočiti. Tisza naj v lastnem interesu katoličane v miru pusti!
USMRTITEV MORILCEV MAHMUD ŠEFKET PAŠE.
Sultan jc z iraclo potrdil smrtne obsodbo proti 12 morilcem Mahmud Šefket paše, med katerimi se nahajata tudi Damod Šalili paša in polkovnik Fuad. In contumaciam so pa na smrt obsodili 11 oseb, med njimi princa Sa-bah Edina, Šerif pašo, bivšega notranjega ministra Rešid beja. Ivemal Mid-hata, podpolkovnika Zekkija, Pertev Teofika in bivšega poslanca Izmaila. Dvanajst obsojencev so dne 24. t. m. usmrtili ob 4. uri zjutraj precl vojnim ministrom blizu kraja, kjer je bil Mah-muh Šefket paša ustreljen. Morišče jc zastražil močen vojaški kordon Obsojenci so se izredno hladnokrvno obnašali. Mrliči so bili več ur razpostavljeni. Gledalcev je bilo veliko. Policija, orožništvo in vojaštvo je vzdržavalo red.
MORILCI MAHMUD ŠEFKET PAŠE HOTELI USTRELITI SULTANA.
Na smrt obsojeni stotnik Kjazim je zaklical, preden so ga usmrtili: »Živela pravica! Proč s trinoštvom! Proč s framasoni! Umreti moram, a ostalo bo v deželi stotisoče Kjazimov!« Pertev Tivfik, Damad Selih paša in polkovnik Fuad so ostali mirni in resni. Kjazim je, ko so čitali obsodbo, klical živijo sokrivcem in je večkrat pljunil. Najzanimivejši del razsodbe je, da so si zarotniki zagotovili sodelovanje dveh bataljonov, ki naj bi obkrožili sultanovo palačo, nakar bi bili zarotniki k sultanu vdrli.
Dnevne novice.
+ Hrvaški referati na katoliškem shodu v Ljubljani. Zagrebško tajništvo pripravljalnega odbora za slovensko-hrvaški katoliški shod v Ljubljani je izdelalo podrobni program, v katerem zavzema prvo mesto odsek, v katerem sc bo razpravljalo o verskih organizacijah med hrvaškim narodom. Ta odsek bo imel naslednje referate: 1. Ljudski misijoni, Marijine kongregacijc in duhovne vaje za izobražence, rcf. o. Do-stal, superior hrvaškega jezuitskega misijona v Zagrebu. — 2. Tretji red sv. Frančiška, govori o. Ferdinand Krč-mar, frančiškan v Zagrebu. — 3. Apo-stolat sv. Cirila in Metoda in versko edinstvo v hrvaških deželah, referira clr. Janko Šimrak, duhovnik pri cerkvi sv. Cirila in Metoda v Zagrebu. — 4. Duhovniške družbe, govori clr. Ante Alfirevič, profesor v Spljitu. — 5. Ljudska romanja, referira eden izmed reških oo. kapucinov. — 6. Skrb za vojaške novince in vojake in 7. kletev in psovka, govori eden izmed oo. jezuitov v Zagrebu. — Na drugem mestu stoji
K FOMNOŽITVl RUSKE ZAPADNE ARMADE.
V francoskih vladnih krogih se z vso gotovostjo trdi, cla namerava Ru-* sija izvesti dve važni vojni odredbi: prvič bo bistveno izpopolnila železniško omrežje, cla omogoči brzo mobilizira-nje, ki bi trajalo samo 14 do 18 dni, drugič pa bo postavila na viselsko črto dva nova armadna zbora. Te odredbe so dogodki na Balkanu soodločili. Vrhu tega slede še druge odredbe, ako bi se pokazala potreba. Te vesti potrjuje izjava francoskega ministrskega predsednika Burthoua, ki jo jc podal v
zbornici, da namreč Rusija vse potrebno stori, da zagotovi kooperacijo zveznih armad.
Kakor znano, Rusija že dalj časa dela na to, da izboljša svojo strategično razvrstilno črto. O pomnožitvi ruske armade se je govorilo koj po objavi nemške vojne predloge. Ali bo ta po-množitev znašala dva cela armadna zbora, doslej še ni znano, po francoskih poročilih soditi jc pa stvar gotova.
Današnji zemljevid nant kaže zanimiv pregled razmerij vojnih sil v vzhodni Evropi.
socialno-gospodarski odsek, v katerem se bodo pretresala ta-le vprašanja: 1. Kmečki stan: rane in zdravila, referira dr. Marko Hebac z dr. PetrOm Trbu-hom. — 2. Obrtni stan, referira Pero Rogulja, urednik »Riječkih Novin«. — 3. Delavski stan, govori dr. Rudolf Eckert. — k Hrvaško paroplovstvo, razpravlja pop Ante Pilepič, kaplan na Krku in bivši pomorski častnik. — 5. Hrvaška katoliška narodna zveza, govori Velimir Deželič ml. — 6. Rafaelova družba in izseljniško vprašanje, poroča dr. Krunoslav Jancla, odvetnik v Zagrebu. — 7. Mladinska društva, govori Mirko Čunko, kaplan in katehet v Požegi. — 8. Detinska društva, referira Matija Rihtarič, vojaški superior v Zagrebu. — 9. Dijaške organizacije, govori član »Domagoja«. — Na tretjem mestu je karitativni odsek, v katerem bo kot edini poročevalec govoril Bogoljub Strižič, duhovnik v Zagrebu. — Četrto mesto zavzema odsek, v katerem se bo razpravljalo o hrvaških prosvetnih vprašanjih; podrobni spored se v kratkem objavi.
-f Kmečka zveza za Belokraji«) je sklenila resolucijo, v kateri izreka g. deželnemu glavarju svoje neomajno zaupanje in ga prosi, naj prezira obrekovanja, ki ga ne morejo doseči. Stranki in časopisju, ki daje prostora takim napadom, izreka resolucija zaničevanje in končava s pozivom, da se svojega požrtvovalnega vodje še z večjo ljubeznijo oklenimo.
-j- Naše občine za deželnega gla-varja. Izjavam občin proti nečuvenim napadom na deželnega glavarja so sc pridružile še občine Suhor pri Metliki, Dobliče in Predoslje.
—	Izhajanje »Preporoda« ustavljeno. Čujemo, da je izhajanje »Preporoda« državna o"blast ustavila.
—	Zopet lep čin rlšnjegorske liberalne mladine. Ko je prišel včeraj opoldne iz pisarne domov sodni oficial g. Novak, je dal svojemu sinu nekaj lepih spominov. Toda sinko, cvet liberalne mladine, je zagrabil lonec za kavo, ga vrgel očetu v glavo in ga težko ranil. Zdravnik je konštatiral, da je cela stran obličja težko poškodovana, čelo celo ranjeno. Lepi sadovi naukov »Naroda« in »Dana«!
—	Romarski vlak na Trsat. Vsled preobilega števila romarjev se ne bo na nova priglašen j a nič več oziralo. — Odbor.
—	Mlad ropar. (Iz občine Belacer-Kev.) 171eini Martin Dežman iz Družin-skevasi, premožnih staršev sin, je neukrotljiv. Bil je že večkrat kaznovan. Tatvina in goljufija sta mu postali vsakdanji posel. Lansko leto je ukradel celo tele in ga prodal. Nekemu novomeškemu trgovcu je ukradel iz veže bicikelj. Ta ga je zasledoval in ga je izsledil pri sodišču. Ko je pa videl, da se s kolesom ne more rešiti, je je vrgel v stran in odtekel. Sosedom je pokradel žito in moko. Očetu je ukradel hranilno knjižico in dvignil denar. Takrat so ga za vse to zaprli pri okrož. sodniji. Tu je pa. bil samo 48 ur; splezal je po strelovodu na prosto in skozi Krko prišel drugi dan domov. Oče pa je nadebudnega sina v spremstvu z vozom zo-pete odpeljal roki pravice. Vpoštevala se je njegova mladost, in po očetu poravnana škoda in obsodili so ga samo na par tednov. Pred kratkim je pa fantič počakal skrit na polju Janeza Ro-bek in Franceta Simončiča. Vedel je, da imata denar. Z ročajem kopačice ju je obdelal. Simončič jc zbežal, Rob-ku pa je preobrnil vse žepe in mu slednjič vzel 2 K — iz hlačnega žepa. Rob-ku se udarci poznajo. Pobič nosi tudi vedno samokres in je pred nedavnim časom od popoldanske službe božje idoče ljudi napadel in oddal dva strela proti Ani Kralj iz Vinevasi. Sedaj je fant zaprt.
—	Strašen samonmor učiteljice. Starotrška učiteljica gdč. Franica Va-lenčič, doma iz Prema pri II. Bistrici, si je v soboto z ostrim kuhinjskim nožem prerezala vrat. Ko so vdrli ljudje v njeno sobo, je bila žc mrtva. Vzrok: nesrečna ljubezen.
—	Toča v Beli Krajini. Iz Adlešič, 22. junija. Včeraj, v soboto zvečer ob 6. uri je pobila nekoliko toča v Tučkovcih naše župnije in občine. Hujše pa je pobila, kakor pripovedujejo, v Gribljah, posebno Dolnjih, Podzemeljske župnije, da bodo morali strni, ki so ravno letos prav lepo kazale, kositi. Pobila je tudi v Dragoših in Cer-kvišču iste župnije. Hujše pa je potolkla v Stankovcih in najbrže tudi še po drugih vaseh Lipniške župnije na Hrvatskem. Tudi po drugih vaseh naše župnije je nekoliko padala, pa le malo in med dežjem, da nI naredila skoraj nič škode.
—	Aretirani cigani. Pri občini Sneberjc je zadela orožniška patrulja na ciganski tolpi Hudorovič in I.nvnko-vič, ki sta na sumu, da sta v vrhniški okolici izvršili več vlomov. Ko so cigani opazili orožnike, so sc razpršili na
vse strani. Orožniki so mogli prijeti le 19 let starega cigana. Ant. Lcvakoviča, katerega so izročili deželnemu sodišču.
— Opozarjamo na oglas ribarskega zakupnika«.
PROTIARMADNE DEMONSTRACIJE NA FRANCOSKEM.
V Verdumu so zaprli pet poddesetnikov, ki so razširjali protiarmadne letake v vojašnici. V nekaterih obmejnih garnizijah je bilo v vojašnicah na tisoče hujskajočih listkov razdeljenih. V Brestu so protivojaški živi j i med vojaškim mirozovom priredili demonstracijo proti triletni vojaški službeni dobi. Mirozov so takoj prekinili in vojake odpoklical! v vojašnico, da niso mogli so-demonstrirati.
NEMŠKE BRAMBNE PREDLOGE
in pokritje stroškov reši nemški državni zbor prve dni meseca julija. Proračunska komisija je že tozadevne predloge o pokritju rešila.
Primorske vesli.
p Morilec svojega brata. V Trstu se je zgodil tekom treh dni že drugi umor. V svobodni luki sta se v ponedeljek sprla brata Mihael in Anton Erlis, ki jima je bilo prišlo pri delu nekaj navzkriž. Anton, ki je bil s svojimi 23 leti kot mlajši brat od Mihaela odvisen, je baje starejšemu zagrozil s krivcem, katerega mu je pa Mihael vzel. Nato sta se v jezi razšla in Anton je zavil v neko krčmo blizu pristanišča, kjer je pravil tovarišem o svojem nastopu z bratom. Med tem pogovorom pa je naenkrat pridrvel v krčmo Mihael, ki je stopil k bratu, proti kateremu je kakor bi trenil trikrat ustrelil iz revolverja. Pogodil je izborno, kajti predno so se gostje zavedli dogodka, je Anton že ležal v krvi, Mihaela pa že ni bilo nikjer več. Eni so skušali smrtno ranjenega spraviti v bolnišnico, drugi pa so planili za morilcem, katerega so vjeli na njegovem domu. Zločinec je rekel, da jc eden obeh itak moral »storiti konec« in zato je on raje umoril brata, da ne bi ta njega. Anton je umrl na potu v bolnišnico.
p Tolpa sleparjev pod ključem. Tržaška policija je vlovila štiri zlikovce, ki so na račun paroplovne družbe Avstro-Ame-rikana naročevali pri raznih tvrdkah blago, katero so potem prodajali in si delili izkupiček. Pretkani sleparji so se predstavljali za uslužbence omenjene družbe in so sle-parili navadno tako, da je eden od nekod kaki tvrdki telefoniral naročilo, dočim se je drugi kmalu pojavil, da bi vzel naročeno blago. Slučaj, da so si dali izročiti za 400 kron žice za navajanje elektrike, jih je izdal. Pod ključem sta dosedaj elektrotehnika Gvidon Krall in Anton Stanich ter vajenec Vladimir Lavrič in težak Roman Martinis.
Štajerske novice.
š Občinske volitve se vršijo v četrtek v občini Št. Miklavž pri Hočah blizu Maribora. Boj bo zelo vroč, Dosedaj je bilo polovico odbornikov na strani nemškutar-jev, Županoval je v občini vrl našinec g. Florjančič. Kakor se nam poroča, bodo pri teh volitvah zmagali v II. in I. razredu ka-toliško-narodni Slovenci, kateri so se za volitve prav dobro pripravili.
š Ker je obolel na jetiki, se je ustrelil v Trbovljah 31 let stari rudar J. Preselj. š Tiius se je zopet pojavil v Trbovljah, š Umrl je v Gradcu vpokojeni višji poštni kontrolor g. Jernej Marjanovič, ki je dalj časa služil tudi v Ljubljani.
Zadnje vesli.
PRED MIRNO PORAVNAVO.
Belgrad, 25. junija. Pašič je na izrečno željo kralja zavzel stališče, da mora srbska država storiti vse, da prepreči bratomorni boj in obvaruje državo pred vsemi nedoglednimi posledicami, ki bi mogle nastati v slučaju vojne med Srbijo in Bulgarijo. Rekonstruirani kabinet bo imel nalogo, da v imenu Srbije brezpogojno sprejme rusko razsodišče, ki bo potem na podlagi prvotne srbsko-bulgarske pogodbe sodilo in razsodilo o celem sporu. Zatrjuje se, da je ruska diplomacija zadnje dni v Belgradu in v Sofiji napela vse sile, da pridobi obe državi za kompromis, na katerega se bo opiralo tudi rusko razsodišče. Princip prvotne pogodbene razdelitve bo po tem kompromisu sicer priznan, a Srbija dobi poleg spornega ozemlja (Sko-peljski Sandžak) še posebno odškodnino za žrtve, ki jih je doprinesla v vojni preko pogodbe. Govori se, da dobi Bulgarija Bi-tolj, Srbija pa Veles, Prilep in Ohrid, gotovega pa se ne more še nič reči. Srbska skupščina je sklicana za četrtek in v tej seji bo ministrski predsednik Pašič utemeljeval novo stališče srbske vlade. Nato odide Pašič v Petrograd, ker se bo konferenca balkanskih ministrskih predsednikov vršila najbrže že koncem tega tedna ali
pa začetkom prihodnjega tedna. Konferenca ne bo imela formalnega značaja, ampak bo služila lc v informacijo ruski diplomaciji.
DANEV ODPOTUJE V PETERBURG?
Pariz, 25. junija. »Temps < poroča iz Sofije, da jc dr. Danev, želeč mirnega sporazuma s Srbijo, sklenil odpotovati jutri v Peterburg.
NOTRANJI POLOŽAJ V SRBIJI.
Belgrad, 25. junija. Skupščina je sklicana k seji jutri. Ministrstvo se pod Pašičevim vodstvom rekonstruira po zasedanju skupščine. Pašič se je glede portfelja vojnega ministrstva posvetoval z vojvodo Putnikom. Mogoče se za vojnega ministra imenuje civilist. Kralj se je posvetoval z načelniki vseh Strank. V Belgrad je došel črnogorski ministrski predsednik Vukotič.
VOJNA PRIPRAVLJENOST RUSIJE.
Peterbur, 25. junija. V seji državne dume se je začela razprava o etatu vojnega ministra, šef generalnega štaba je izjavil, da se je vojna pripravljenost ruske armade zelo izpopolnila in da so se zlasti lani intenzivno gradile trdnjave. Artiljerija je dobila nove havbice, infanterija pa strojne puške. Zdaj je vojna uprava posvetila glavno pozornost aviatiki in gradbi cest na za-padu. Vpliv balkanskih dogodkov je Rusijo prisilil, da je armado opremila z vsem potrebnim ter jo znatno pomnožila. Osnovali so se novi pehotni in konjeniški odelki, topništvo pa s po-množitvijo topov reoganiziralo. Vojna uprava ne bo počivala, dokler ne opremi vsak vojni zbor z oddelkom zrakoplovov. Število aeroplanov se je pode-setorilo, balonov pa podvojilo.
AVSTRIJA IN RUSIJA.
Milan, 25. j&nija. »Corriere della Sera« trdi, da je grof Berchtold konferiral z ruskim poslanikom na Dunaju in slednjemu zagotavljal, da tudi Avstrija želi mirne rešitve spora na Balkanu, ošlabljajoč s tem znani govor grofa Tisze.
STALIŠČE ITALIJE.
Rim, 25. junija. Italijanski poslaniki so v Sofiji, Belgradu in Atenah svetovali k zmernosti. Laško časopisje se oglaša proti možnosti, da bi Bulgarija mejila z Albanijo, češ da bi bili potem laški interesi v Albaniji še bolj ogroženi nego so že.
RUMUNIJA PRIPRAVLJENA ZA MOBILIZACIJO.
Dunaj, 25. junija. Ogrski listi poročajo iz Bukarešta, da je bil kralj Karol že pretekli četrtek podpisal mobilizacijsko na-redbo, a se je mobilizacija vsled carjeve brzojavke bulgarskemu in srbskemu kralju odložila. Vendar jc Rumunija za vsak hip pripravljena in sc hoče v slučaju vojske med Bulgarijo in Srbijo polastiti črte Tuturkan — Balčik, vojna stranka pa zahteva celo vojno zvezo s Srbijo.
ZMAGA FRANKOVCEV V VODSTVU STRANKE V BANOVINI.
Zagreb, 25. junija. V včerajšnji seji vodstva stranke prava za Banovino se je dr. Mile Starčevič odpovedal predsedstvu. Na njegovo mesto se je imenoval za načelnika banovinske stranke dr. Prebeg. Sklenilo se je nadalje, da dobe zagrebški meščanski klub, organizacijo zagrebške trgovinske mla-dežl in vseučiliščniki v vodstvu zastopstvo.
IMENOVANJE HRVAŠKEGA BANA.
Zagreb, 25. junija. Ministrski predsednik Tisza je konferiral v Budimpešti z Unkelhauserjem o hrvaškem vprašanju. V ospredju za bansko mesto je zopet septemvir in bivši državni pravdnik Milan Accurti, ki ga podpirajo bivši bani Rauch, Tomašič in Khu-en - IIedervary. Accurti naj bi izvedel volitve, in poizkusil dobiti mažarsko večino s suspendiranjem sedanjega volilnega reda na podlagi Khuenovega volilnega reda iz leta 1887., po katerem so volitve izpadle, kakor je vlada hotela, ker so odločevali pri volitvah či-novniki. Mažaroni upajo tako pridobiti 25 do 30 mandatov, ravno toliko mandatov upajo dobiti Frankovci.
KAKO SO REDLA ZASLEDILI.
Dunaj, 25. junija. Redla so zasledili na sledeč način: Nekoč je bilo v Berolinu oddano šifrirano pismo za Dunaj. Ker na Dunaju ni nihče prišel ponj, so je poslali nazaj v Berolin. Tu je pismo odprl nek uradnik, ki je menil, da bi moglo vsebovali denar. Pri tem je zapazil, da jc pismo zelo sumljive vsebine in je je poštna uprava izročila kompetentnemu mestu. To pismo jc privedlo oblasti na sled Redlovi izdaji.
ZA PENZIJE DRŽAVNIH URADNIKOV.
Dunaj, 25. junija. V odseku za državne uslužbence se je sprejel predlog posl. Erba, da imajo uradniki, ki počenši s 1. septembrom t. 1. stopijo v pokoj, prejemati pokojnino v odmeri, kakor jo določa nova pragmatika.
KLOFAČ V AMERIKI.
Praga, 25. junija. Listi poročajo, da odpotuje Klofač clne 1. julija v Ameriko, kjer bo imel za češko delavstvo veliko shodov.
NOVO VOJAŠKO POSTAJALIŠČE ZRAČNEGA BRODOVJA.
Przemysl, 25. junija. Julija se usta* novi pri Przemyslu postajališče zračnega vojnega brodovja. Zgrajeni so že štirje hangerji, stražnici in bencinsko skladišče, zgrade šc en hangar za Zep-pellinov zrakoplov. Avstro - Ogrska namreč namerava 6 Zeppellinovih zrakoplovov nabaviti, enega pridele novi postaji.
CESAR VILJEM GOVORI O VESLJA« ŠKEM ŠPORTU IN SE ZAVZEMA ZA SVETOVNI MIR.
Berolin, 25. junija. Na vesljaški regatti je cesar Viljem imel govor, v katerem je proslavljal vesljaški šport in izjavil, da se more tudi ta šport, razvijati le, če se zasi-gura svetovni mir.
DEMONSTRACIJE NA REKI.
Reka, 25. junija. Ko je včeraj došlo na Reko 68 mož državne obmejne policije, jih je na kolodvoru pričakovala laška množica, ki je piskala in vzklikala. Poveljnik je velel demonstrante z bajonetom razgnati. Aretirali so 12 iz-grednikov. Množica se je podala v mesto in zlasti ua Dantejevem trgu demonstracije pozno v noč nadaljevala. Več oseb je bilo ranjenih. Državna policija nastopi službo danes.
18 POSLOPIJ ZGORELO.
Praga, 25. junija. V Polički je po gorelo 18 hiš. Poginilo je veliko živine, škoda je ogromna.
ČRNE KOZE V BREMENU.
Bremen, 25. junija. Med izseljenci, nastanjenimi v lopah, so izbruhnile črne koze. Odredili so obširne in stroge zdravstvene odredbe, cla se bolezen ne razširi.
ZOPET ZAROTA UČENCEV PROTI PROFESORJU.
Lvov, 25. junija. Iz Jaroslawa se poroča, da je odkrilo gimnazijsko ravnateljstvo zaroto učencev proti profesorju Reisingu. Ustreliti sta ga nameravala dva gimnazijca.
NEČUVENA KORUPCIJA NEWYOR-ŠKE POLICIJE.
New York, 25. junija. V procesu zoper tatinsko družbo, ki jc po skladiščih newyorških kolodvorov nakradla blaga za okoli pet milijonov dolarjev, sc je dognalo, cla sc je teh tatvin v obilni meri udeleževala policija. Načelnik tatinske bande Radert je izpovetial, da so bili člani bande tudi policisti in da bi banda nc bila mogla tako uspešno operirati, ako bi je ne bila podpirala policija. Tatje so imeli šolo, v kateri so učili mladino umetnosti kraje. Tatje, jurišti in policisti so sodelovali v bratski vzajemnosti.
Popravek. V članku »Balkanski vozel« je poleg drugih manjših napak v tretji koloni lista na drugi strani nekako v sredi brati: »Pasič, Venizelos in Vukotič gredo v Peterburg, Danev menda tudi, čisto gotovo pa to glede slednjega šc ni.« — V odstavku o Rumuniji je treba brati: »Vse je zdaj kakor nalašč tako, cla sc nameni ruske diplomacije izpolnijo.« — Na koncu članka pa: »Zato sc sme pričakovati, da se tudi ne bodo omajali temelji, na katerih (balkanska zveza) sloni, čeprav bo mogoče nekoliko vpoštevati tudi srbske zahteve, ki so zdaj višje, nego so bile precl vojsko.«
Ljubljanske novice.
lj Seja »Predsedstva Zveze in Kranjske podzveze Orlov« se vrši jutri v četrtek 26. t. m. točno ob 8. uri zvečer. Z ozirom na priprave za katoliški shod se prosi polnoštevilna udeležba.
lj Izredna seja občinskega sveta dne 27. junija. Na. dnevnem vedu so poročila: o potrditvi novega načelstva »Gasilnega in reševalnega društva«, o prošnji »Narodne socialne zveze« za izjavo, da v slučaju razida društva prevzame društveno premoženje občina, glede nekaterih prememb načrta zakonu o pobiranju posebne občinske doklade na žgane opojne tekočine, glede preureditve nekega stanovanja v topničarski vojašnici v pisarno ter odpis odpadajoče najemščine, glede nabave in vzdržavanja Minimax - aparatov po raznih mestnih poslopjih, o prošnji zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev za podporo povodom proslave 251etnice te zaveze, o nekaterih računih za izvršena dela pri zgradbi c. kr. državne obrtlie šole, o prizivu Jakobinc Kastncr proti odloku
maigistrata glede dovolitve kavarnar-skega vrta Franu Krapežu na Dvorskem trgu, o dopisu glede naprave javnega pisoarja ob Karlovskcm mostu, o dopisu mestnega šolskega sveta glede osnove pravilnika za dnevno zavetišče na IV. mostni deški ljudskj šoli, o letnem poročilu splošne avstrijske družbe malih železnic o vspehu mestne ccstnc električne železnice ljubljanske za leto 1912., o prošnji Alojzija Stein-metza za odpis večje porabe vode, o prošnji c. kr. finančnega ravnateljstva za odpis večje porabe-.električnega toka, samostalni predlog občinskega svetovalca dr. Ivana Zajca v zadevi ljubljanske delniške plinarne. Tajna seja: Poročilo o raznih prošnjah magistrat-nih uradnikov v raznih personalnih zadevah, o p miljah petero uradnikov mestne hranilnice ljubljanske v raznih personalnih zadevah, o prošnjah dveh vpokojenih magistralnih uradnikov za zvišanje pokojnine, o prošnjah dveh magistratnih uradnikov za bolniško podporo, o prošnji strežnice na I. m. šlovcnskem otroškem vrtcu za zvišanje plače, o prošnji »Mladike« za dovolitev popolnega dopusta neki li-ccjski učiteljici, o prošnji hosptitantke na mestnem otroškem vrtcu za podelitev službe pomožne otroške vrtnarice.
lj Seja kluba občinskih svetnikov S. L. S. je jutri ob 8. uri zvečer.
lj Petje v gostilnah in državna policija. § 112. ominoznega cestnega policijskega reda za mesto Ljubljano se glasi: »Prepovedano je preglasno petje v gostilnah ob odprtih oknih. Igranje na glasovirju ob odprtih oknih dovoljeno je le do desetih zvečer.« Nič nimamo proti temu, da policija nadzoruje izpolnitev tega določila, upreti se pa moramo temu, da bi se po gostilnah, kamor zahajajo zvečer naši fantje, petje sploh zabranilo. Na predvečer sv. Alojzija se je namreč zgodilo, da so pevci društva rokodelskih pomočnikov zapeli v Rokodelskem Domu pod vodstvom svojega pevo-vodje nekaj izbranih lepih pesmi — pri zaprtih oknih. Nato se je pa zgodilo nekaj dosedaj čisto novega, Stražnik vstopi ob 10. uri in v imenu cestnega reda ljubljanskega prepove petje. Tako tedaj: v Rokodelskem Domu se ne sme peti, pač pa se to sme n. pr. v Narodnem Domu in na kazinskem vrtu sme celo godba na pihala svirati čez polnoč. To smo zapisali, da policijski ravnatelj izve, kako postopajo nekateri njegovi stražniki in da izsledi tistega, ki je tako postopanje zaukazal.
lj Promenadni koncert vojaške godbe od sedaj naprej ne bo nič več ob nedeljah, ampak ob četrtkih od pol 6. do pol 7. ure zvečer.
lj Zblaznela je včeraj v Ljubljani 28 letna Valentina Kočevarjcva iz Prelog pri Mokronogu, katero so z rešilnim vozom prepeljali na opazovalnico v deželni bolnišnici.
lj S. K. Slavia v Ljubljani, Kdor je zasledoval v zadnjih dveh letih razvoj športa med Slovenci, mora pač prizna-| ti, da je specijclno nogomet tako napredoval in si pridobil toliko prijateljev med Občinstvom, da pač zasluži, da sc ga primerno uvažuje in podpira. Vendar pa pri vsem tem napredku ni nikdo pričakoval, da bomo imeli v tako kratkem času priliko videti v našem mestu eno izmed prvih svetovnih nogometnih moštev, pred vsem zato, ker si vsakdo lahko misli, s kako ogromnimi stroški jc zvezana taka prireditev. Toda Ilirija se ni ustrašila vseh teh navidezno nepremagljivih zaprek, ker hoče nuditi občinstvu res nekaj prvorazred-neda, res nekaj izrednega športnega užitka. Naj bi občinstvo to požrtvovalnost Ilirije upoštevalo in z mnogobrojno udeležbo pokazalo, da ve ceniti njeno požrtvovalnost, da ve ceniti njene zasluge za razvoj športa med Slovenci.
lj S trga. Danes so prinesle ženske na trg prve letošnje maline (Himbeeren), katere so prodajale malo posodico po 20 vin.
lj Naglasovo hišo so včeraj pričeli podirati.
lj Umrli so v Ljubljani: Frančiška Re-panšek, dninarica, 45 let. — Anton Bučar, sin železniškega zavirača, 17 mesecev.
lj V prisilno delavnico so danes privedli 27 letnega Edvarda Schinagla iz Friedburga v Zgornji Avstriji, na katerega se je moralo obračati posebno pozornost, da jo ni popihal, in 60 letnega Miho Pirkla iz Dola, okraj Kufstein na Tirolskem.
lj Nesreča. Včeraj so se 4 letnemu cerkovnikovemu sinu Antonu Rojcu v Loškem potoku, okraj Kočevje, splašili konji, vsled česar jc ta padel z voza in si zlomil nogo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
lj Tatvina. Sinoči je bila v Hradeckega vasi št. 80 Karolu Goršiču iz odprte sobe ukradena srebrna žepna ura z nikelnasto i verižico. Ura ima na pokrovu črki K. G.
lj Blagajna brivskih pomočnikov. Opozarja se vse one, ki imajo od »Bolniške blagajne pomočnikov, deželne zadruge brivcev v Ljubljani« kaj za tirjati, cla svoje zahteve pismenim po-
tom ponove v osmih dneh, to jo do dne 3. julija t. 1. Nanovo sestavljeni odbor bo skušal v najkrajšem času upravičene zahteve poravnati in bolniško blagajno spraviti v red. Vse tirjatve iu druge dopise jc nasloviti na g. Engel-bert Franchettija, Sodna ulica štev. 2, ki je prevzel začasno načelstvo.
Mnenje gospoda dr. H. Werthei-merja
v Franzensbadu.
Gospod J. Serravallo
v Trstu.
. Vam potrjujem, cla Vaše železnato kina - vino Serravallo je izborno in mi je prav dobro rabilo pri zdravljenju slabokrvnih.
Franzensbad, 4. oktobra 1911.
Dr. Wertheimer.
Meteoroiogično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
						
C X	Cas opazovanja	Stanje baroni etra v inm	Touipo-ratura po Colziju	Vetrovi	Nobo	2 x, u 5 žZ >
24	9. zveč.	735-7	16-7	sl. jzah.	jasno	
25	7. zjutr.	734-5	141	sl.sever	pol. obl.	0-0
	2. pop.	731-3	18-4	sl. jug	oblačno	
	Srednja včerajšnja temp. 17 2°,				norm. 18	•70.
spreten risar, išče med počitnicami primernega opravila. Prijazne ponudbe pod „E. L.<' na upravo ,,Slovenca".
Iščem
1956
in prodam mreže, čoln in vse orodje. Al. Grilc, Ljubljana, Krakovska ul. 29.
z mešanim blagom, event. prevzamem tudi trgovino v kakšnem prometnem kraju. Naslov pove uprava ,,Slovenca" pod Št. „1954". (Znamka za odgovor!) 1954
Odda se v nalem staroznana
gostilna
Kje, p,ove upravništvo pod štev. 1936. (Znamka za odgovor.
Lepa, nova vila
s krasnim vrtom je takoj naprodaj. Posebno ugodno za duhovnike ali penzi-oniste. Kje, pove iz prijaznosti upravništvo pod št. 1935. (Znamka za odg.l)
Vsled večletnega službovanja v enem kraju želi spremeniti svojo službo dobro izurjen
posebno v špecerijski stroki. Najraje kje na deželi. Kdo in kje, pove uprava Slovenca pod štev. 1940.	(Znamka za odgovor!)
Avtomobil
s koncesijo za prevažanje, malo rabljen se takoj poceni proda. Odda se tudi brez koncesije. Več se izve Dunajska cesta štev. 6, III. nadsfrop.e. iois
Dražba lovaT
Dne 30. junija 1813 ob 9. nrS dopoldne
se bode pri c. kr. okrajnem glavarstvu
v Ljubljani na javni dražbi oddal lov
občine Sfudenec-ig.
1957
1951
Pozor!
V Sp. Šiški, Kolodvorska cesta 181, so sledeče reči iz proste roke po ugodnih cenah na prodaj: Dobro ohranjena oprana za uodn|ak, 24 m lesenih csui itd. Stopnice za tri nadstropja iz smrekovega lesa, okovane z železom. Kočija, ooz in konjska oprana, motor na bencin. Cirkularna fsga in transmlslie.
Kupci, nc zamudite to prilike!
Na novo prezidana, prostorna
HISA
z lepim gozdom, z lastnim vodovodom zraven Save pri Črnuškem mostu, blizu kolodvora, jako ugodno za letovičarje, se proda ali pa da v najem čez poletje. Cena jako nizka. Več se poizve v gostilni Tavčarjev dvor, pošta Jezica pri Ljubljani.	1047
posestvo
na Jlovci ob železnici, obstoječe iz hiše, vrta in l orala sveta, vse v enem kosu. Proda se tudi krava in prašiči. Cenn 6600 kron. Naslov pove uprava lista pod št. 1958.
Vsled družinskih razmer se na Spodnjem Ko* roškem proda:
na katerem se lahko redi kakih šest glav goveje živine in par konj. Gospodarski stroji so napravljeni na močni vodni podlagi, ki se še lahko inače uporabi. Naslov iz prijaznosti pove: Trgovina železnine »pri zlati kosi« J. B. Hafner, Golovec (Koroško), Paradntsergasse št. 3. 1948
rva
mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižano cene. Dostavijo se na zahtevanje tudi na dom. Parna ža«a SCfiGNETTI, za skladiščem državnega kolodvora. - - - • 245
»66
15
»Popolna razprodaja'
zaradi pozne sezije vseh vrst zaostalih otroških . . in damskih slamnikov po zelo znižani ceni . .
Modni ml®m
STUCHLY-MASCHKE
Velika izbira žalnih klobukov.
3
s
Št. 11932.
1959
CiMo pri Gabru
na 13.500 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen za posamezna proračunana dela naj se precllože do
3. julija f. 1. oii 11. dopoldne podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono dopo-slati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe mostu pri Gabru".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven toga je dodati kot vaelij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri deželnem stavbnem uradu (Turjaški trg št. 4) v uradnih urah.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 25. junija 1913.
Zelo ugodna prilika za nakup.
se isti prodajajo
H. ceneie.
1952
Združeni čevljarji, Volfova ulica št. 14.
Ad 10221/12
1950 (3>
Za zgradbo
okrajne cesfe Borovec - Kočevska Reka
v cestnem okraju Kočevje na 82.000 Iv proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila na enotne cene proračuna ali z napovedjo pavšalnega zneska naj sc predložc
do 21 julija 1. L ob 11. uri dopoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje cestne zgradbe Borovec-Ko-čevska Reka".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, cla pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni.
Razentega jc dodati kot vadij 5<Vo stavbnih stroškov v gotovini -ali v pupilarno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Poleg pismene ponudbene obravnave sc vrši dne 22. julija 1.1. ob 2. uri popoldne v Kočevski Reki še ustna zmanjševalna licitacija in sicer za posamezne cestne dele, dolge po okroglo 2200 m oziroma 2050 m, v katere se bc cela 6150 m dolga proga delila.
Zgradba mostu čez potok Reka sc bo v tem slučaju posebej oddala. Pri ustmeni ponudbeni obravnavi za delne proge je od vsakega ponudnika položiti 100 K vadija, ki se po odobreni ponudbi popolni za varščino na 10% pogojene svote iz zaslužka, ki se bo izplačeval vsaki mesec po napredku dela.
Deželni odbor si pridrži pravico izbrati ponudnika nc gicdc na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo, ali sploh vrniti vse ponudbe.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem
uradu.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 20. junija 1913.
*	St. Premrl, Hvalite Gospoda v Njegovih svetnikih! 20 pesmi v čast svetnikom. V tej zbirki sc nahajajo tudi pesmi v čast sv. Alojziju, sv. Janezu Krstniku, sv. Cirilu in Metodu in Fortunatu, sv. Jakobu, Sv. Ani in sv. Lavrenciju, ki se bodo vse lahko kmalu rabile. Cena part, 2 K 40 vin., glasovi po 00 vin. Dobi sc v Katoliški bukvami v Ljubljani.
*	»Valerija« ali zmagoslavni izhod iz Katakomb. Spisal Anton de Waal. Cena 1 K 50 vin. Katoliška Bukvama. — Ta krasna povest najboljšega pozna-vatelja Katakomb in stare rimske zgodovine je pač ena najlepših iz one smrt in muke prezirajoče dobe krščanstva, iz katere so vzete najlepše svetovne povesti. Konča pa se povest z zmago Konstantina velikega nad Maksencijem, ko zašije Kristusovi cerkvi zlata svoboda, ko se zdrobijo v prah stari rimski bogovi iin ko zavlada mir in pravica po širnem cesarstvu. Povest je za vsako knjižnico neprecenljive vrednosti. Posebno letos ob IGOOletnici Konštantino-vc zmage vzbuja povest mnogo zanimanja.
*	Dickens - Cankar, Povest o dveh mestih. 5 K 20 vin., vez. 6 K 20 vin. Ta prekrasna, globoko zasnovana povest nam predočuje razmere in dogodke, ki so provzročili strašno francosko revolucijo. Posamezna poglavja so tako pretresljiva in dejanje tako živo, da se od knjige ne moremo ločiti, ko jo vzamemo v roke. Pri vsej resnobi dogodkov je povest prepletena skoz in skoz z globokim humorjem. —Katoliška Bukvar-na v Ljubljani.
*	H. Sienkiewicz, Skozi pustinje in puščavo. Roman iz Mahdijevih časov. 2 Iv 80 vin., v platnu 3 K 90 vin. To je ena najvabljivejših in najmikavnejših povesti, kar jih je izšlo izpod peresa slavnoznanega poljskega pisatelja Sienkiewicza. V tem romanu nam pisatelj s spretno roko razgrinja nov svet, poln čarobnih skrivnosti za nas povsem tuje narave. Knjiga ob sega 500 strani, a ima kljub temu izredno nizko ceno, radi česar si jo vsak lahko nabavi.
k večji družini se takoj sprejme. — Grubarjevo nabrežje šf. 8, Ljubljana.
je izšel. Cena kron 1'30, s poštnino 20 vinarjev več.	1835
Založil Hinko Sax v Idriji. Sanatorium Emona
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli, lastnik in Sef-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar. I.klr. odd. dež.boln-
Qostiln$
pri
Št. 11.051.
1001
Slovenci iz Kranjske imajo prednost, se iščejo za cementarno Spodnje Šta-jarske. Akordno delo pri dobri plači. Ponudbe pod 2. T. 80/1943 na upravo tega lista.
Bobenčku m Glivicah
se odda na račun
ali pa pod zelo ugodnimi pogoji proda. Več se izve pri lastniku Josip Tribuč na Glincah št. 37. 1925 (3)
Novosti
za
v veliki izbiri
pri
R. MIKLAUC
Ljabljaiia, Stritarjeva ulica št. 5. ^
__£f&5
občina Bloke, okraj Logatec na 4627 K 90 vin. proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo cuotne cene proračuna naj se predlože do
5. julija 11. ob IL
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati jc zapečatene z napisom: »Ponudba za prevzetje zgradbe napajališča v vasi Studeno, občina Bloke«.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika nc glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji sc dobe v deželnem stavbnem uradu za znesek 1 K 60 vin. (Turjaški trg št. 4).
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 18. junija 1913.
' PONUDBENI RHZPIS.
Krajni šolski svet v Borovnici odda ponudbenim potom dela in dobave Dri razširjenju ljudskošolskega poslopja v Borovnici za štiri razrede in sicer;
1.	Dninarska in zidarska dela.
2.	Napravo železobetonskih stropov.
3.	Kamnoseška dela.
4.	Tesarska dela.
5.	Kleparska in krovska dela.
(5. Mizarska dela s okovanjem oken in vrat, kakor tudi dopolnitev šolske oprave.,
7.	Ključavničarska dela z dobavo železnih nosilcev in vezi.
8.	Pleskarska dela.
9.	Steklarska dela.
10.	Slikarska dela.
11.	Lončarska dela.
12.	Inštalacijo vodovoda, stranišč in močilnika
13.	Dobavo okenskih zagrinjal.
14.	Napravo strelovoda.
Vsa dela se oddajo ali skupno ali pa posamezno enemu, oziroma več podjetnikom. Z delom se bode moralo takoj po oddaji pričeti in stavbo še letos pod streho spraviti in definitivno pokriti. Ostala dela se bodo morala tako pravočasno dokončati, da se v novih šolskih prostorih lahko prične 15. septembra 1914 podučevati.
Vsi ponudbeni pripomočki, kakor so ponudbeni vzorci, izkazi posameznih del in dobav, splošni in posebni stavbeni pogoji, se dobivajo, dokler so na razpolago, proti odškodnini lastnih stroškov, v občinski pisarni v Borovnici, kjer so tudi stavbni načrti za upogled izloženi.
Ponudbe morajo biti po predpisanem vzorcu sestavljene, s kolekom za 1 Iv kolekovane in podpisane, ter mora se k njim priložiti dotični izkaz dela, v katerem morajo biti ponujene enotne cene zapisane s številkami in besedami, kakor tucli 5% vadij izračunani po skupni ponujeni svoti.
Tako opremljene ponudbe je oddati v zapečatenih kuvertih, ki nosijo nadpis: „Ponmlba za prezidavo ljudske šole v Borovnici" najpozneje do 12. julija 1913 do 12. ure opoldan v zgoraj navedeni pisarni v Borovnici.
Dne 12. julija 1912 ob 2. popoldan se bo vršila pri krajnem šolskem svetu v Borovnici ponudbena obravnava, katere se lahko vsak ponudnik udeleži.
Zloženi vadij bo v slučaju sprejetja ponudbe ostal kot varščina podjetnika za pravilno izpolnitev prevzetih dolžnosti.
Vadij v gotovini se ne bo sprejel, na pozneje došle ali pa drugač kakor po predpisanih vzorcih sestavljene ponudbe se ne bo oziralo.
Delo oddajajoči oblasti si pridržujejo pravico, delo oddati drugemu, če tudi ne najnižjemu ponudniku.
Krajni šolski suet o Borounlci
dne 15. junija 1913.	Franc Suhadolnlk
predsednik krajnega šolskega sveta.
MODERNI KLOBUKI ZA GOSPODE
trdi in mehki, najnovejših oblik in barv, slamniki, čepice, vse v nedvomljivo največji izbiri in najboljši kakovosti iz prvih svetovnih tvornic po zelo skromnih stalnih cenah |fcsr z 10% popustom v
Modni in športni trgovini
P. Magdič, Ljubljana,
1674	nasproti glavne pošte.
za pomladansko in poletno sezono 1913. Kupon. 310 ntr. dolg. za r 'J™
kompletno moško obleko t kupon 15 kron
(suknjo, hlače, telov- 1 kupon 17 kron nik) zadostno, stane le l 1 kupon 20 kron
Kupon za črno salonsko obloko H 20'-, kakor ttuli blago Zii površuiko, turistovske obloko, sviloni kamgarn in blago za damske obleko, pošilja po tovarniški coni kot rcolna in solidna, dobroinana
zaloga tovarniškega sukna
Siegel-ImSioi Brno, Morava.
Vzorci zasloni In Jranko. Vsled direktnega naročila blaga pri tvrdki Siogol-Iinhot iz tovarne imajo zasebniki mnogo prednosti. Vslod velikega blagovnega prometa vodno največja izbira povsem sve/,of»a blaga. Stalne, na|ntž]e cene. Tudi najmanjša naročila --; izvršo najskrbneje. natančno po vzorcu.
Za novembrov termin iščemo
stanovanje
obsegajoče najmanj 4 sobe z udobnimi pritiklinami, ne višje, nego v I. nadstropju. Ponudbe s seznamkom posameznih prostorov in ceno, vštevši tudi vodarino itd. pod „1927" na upravo tega lista do 20. julija. Na poznejše prijave in ponudbe brez cen se ne ozira.
Vsi ljudje
ki hrepene | po dobrem in cenem zajutreku, južini, pivu ali vinu
se zateko
od blizu in daleč
v gostilno
ki se nahaja v krasni legi ter zdravem zraku
na
Drenikovem vrhu
kjer se postreže tudi z raznovrstnimi mrzlimi jedili. ^^	1890
Vdovec
srednjih let, z najlepšim posestvom, dobro idočo gostilno i. dr. v ljubljanski periferiji želi se vsled družinskih in gospodarskih razmer takoj poročiti. Tajnost jamči poštenost; želeti je nekaj premoženja, kar se jamči da ne bo izgubljeno. Ponudbe, če mogoče s sliko, sprejema upravništvo »SLOVENCA« — v Ljubljani pod številko 1882. —
Proda se
iz proste roke v Planini na Notranjskem
enonadstropna
hisn
z gostilno 1&FSJH
v dobrem stanju, s senčnatim vrtom, hI/ im za 12 glav živine in s svinjaki, s poslopjem, v katerem se nahaja mlekarna, in z velikim sadnim vrtom. Kraj ima zelo lepo lego, kamor zahaja veliko letovičarjev. Pri hiši se nahaja tudi zemljišče, katero kupec lahko poleg hiše kupi. Cena po dogovoru.
Nutnnčneja pojasnila daje Ivana Podboj, Planina št. 115 pri Rakeku.	1816 3
» le h 1 m
V". V. ' V. :r-is: ."i	' m ^SLVs?
u&r je danes najprijelneise in najmodernejše liigijenično perilo (ni irikol). i&i
Samo en poizkus in priljubilo se Vam bode.
—_ Kilina zalijiia, za Kranjsko: —
l KETTE~ LJDBLJiiHll
Franca Jožefa cesta štev. 3.
Speeijalna modna in športna trgovina za gospode in dečke.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: MIha Moškerc.