STROKA Bibliotherapy in school libraries with andersen’s Fairy t ales Keywords bibliotherapy, school library, bibliotherapy studies, theoretical basis, practice, Andersen’s fairy tales, selected literature, child psychology, child pedagogy, motif of contempt, motif of humiliation Dr. Judit Zágorec - Csuka Biblioterapija v šolski knjižnici s pomočjo Andersenovih pravljic Izvleček Avtorica obravnava biblioterapijo v šolski knjižnici Dvojezične osnovne šole I Lendava, ki jo izvaja v okviru bibliopedagoških ur. Biblioterapija odpira nove poti in priložnosti v šolskem knjižničarstvu, avtorica jo prikazuje tudi kot štu- dij specializacije, ki jo je opravila na Univerzi v Kaposváru na Madžarskem. Biblioterapija je prikazana s teoretičnimi osnovami in tudi s praktičnega vidika, saj je avtorica sama tudi knjižničarka, ki izvaja biblioterapijo v okviru bibliopeda- goških ur v osnovni šoli. Tema, ki jo obravnava pri svoji biblioterapiji, se nanaša na Andersenove pravljice, ki vsebujejo motive ponižanja in prezira, npr. Deklica z vžigalicami, Božično drevo, Grdi raček, Čajna skodelica in Cesarjeva nova obla- čila. Strokovni članek prikazuje tudi bistvo identifikacije učencev z besedilom, z glavnimi junaki zgodbe, katarzo, ki jo doživijo učenci pri biblioterapiji, in pregled na doživeto zgodbo ter integracijo biblioterapevtskih vsebin z življenjskimi izkuš- njami otrok. Avtorica poda tudi nove ideje za razvoj specialističnega študijskega programa biblioterapije v okviru knjižničarske stroke v Sloveniji. Ključne besede biblioterapija, šolska knjižnica, študij biblioterapije, teoretične osnove, praksa, Andersenove pravljice, izbrana literatura, otroška psihologija, otroška pedagogika, motiv prezira, motiv ponižanja UDK 028.8:615.85:027.8 Abstract The author discussed the subject of bibliotherapy in the school library of the bilingual primary school Dvojezična osnovna šola I Lendava, where she is executing bibliotherapy as part of her bibliopedagogy hours. Bibliotherapy, which opens new pathways and opportunities in school libraries, is pre- sented by the author as a form of specialization studies taken at Kaposvár University in Hungary, both from the theoretical and practical point of view – the author is also a school librarian and is implementing bibliotherapy as part of her bibliopedagogy hours. The topic of bibliotherapy refers to An- dersen’s fairy tales that include the motifs of humiliation and contempt, e.g. The Little Match Girl, The Fir Tree, The Ugly Duckling, The Teapot and The Emperor’s New Clothes. The article demonstrates the basis of the student’s identification with the text and the main characters, catharsis experienced by students during bibliotherapy, interpretation of the experience of the story and integration of bibliotherapy content with the children’s life experi- ences. The author proposes new ideas for the development of bibliotherapy specialization studies program within the Slovenian librarian profession. Šolska knjižnica, ljubljana, 27 (2018), 1/2, 5-12 5 UVOD Razvojna (receptivna, preventivna) biblio- terapija se ukvarja s prevencijo, duhovnim razvojem, klinična pa samo z zdravljenjem. Besedna zveza biblio-terapija ima dvojni po- men: literatura/kontekst (biblio) in zdrav- ljenje/psihologija (terapija)s pomočjo knjig, to- rej izvajanje zdravljenja in prevencije s pomoč- jo knjig. Bibliotekarji so lahko dobri bibliote- rapevti, kajti imajo veliko znanja o leposlovnih knjigah nasploh, vodijo referenčne pogovore z bralci itd. S pomočjo besedila, literature, ki jo uporabljajo pri svojih biblioterapevtskih urah, nastane proces, ko biblioterapevt vodi pogovor z izbrano skupino bralcev, ki ponotranjijo do- ločeno temo (npr. pri Andersenovi pravljici o grdem račku temo drugačnosti). Biblioterapevt dela z besedilom in ima pedagoško, psihološ- ko znanje/kompetence, vendar ni psihotera- pevt (psihiater, zdravnik), ki izvaja pogovor s pomočjo znanja iz medicine, porablja metode psihoanalize in tudi zdravila. Biblioterapevt ustvari svojo skupino, s katero vodi pogovor s pomočjo izbranega besedila (literarnega ali neumetnostnega): pogovor izvaja v določenem času in prostoru. Člani skupine sedijo na stolih v krogu, vsak ima pregled nad drugim in vsak je demokratičen član skupine, vsak lahko od- govarja na vprašanja biblioterapevta po lastni volji. Kompetenca knjižničarja/biblioterapevta je, da izbira najprimernejšo literaturo za bi- bliopedagoško/biblioterapevtsko knjižnično uro, pri tem pa upošteva starost in tudi pred- znanje učencev. BIBlIOTeRAPeVT / KNjIžNI č AR KOT VODj A SKUPINe Izhodišče biblioterapevta je besedilo, ki ga prebere in na podlagi prebranega vodi pogovor s člani skupine. Izbrano besedilo večkrat upo- rabi, prilagodi zahtevam članov skupine, kajti vsak član skupine ima svojo osebnost in svoje izkušnje. Biblioterapevt pozna kulturno speci- fične pojme (značilnosti slovenske, madžarske ali svetovne kulture, literature itd.) izbrane li- terature. Izbrana tema oziroma pravljica mora vsebovati tudi dele, ki se nanašajo na reševanje življenjskih problemov. V tem primeru naj be- sedilo asociira na izbor najboljših rešitev, člani skupine pa morajo sinhronizirati svoje proble- me z izbrano zgodbo iz besedila in na podlagi tega oblikovati svoje razmišljanje za reševanje lastnih problemov. Člani skupine povejo svoje mnenje. Vsako mnenje je enakovredno, tudi Slike 1, 2, 3, 4: Biblioterapijo z Andersenovo pravljico z naslovom Grdi raček izvaja dr. Judit Zágorec - Csuka, knjižničarka na Dvojezični osnovni šoli I v Lendavi. 6 STROKA Dr. j udit Zágorec - csuka: Biblioterapija v šolski knjižnici s pomočjo andersenovih pravljic Besedna zveza biblioterapija ima dvojni pomen: literatura/ kontekst (biblio) in zdravljenje/ psihologija (terapija) s pomočjo knjig, torej izvajanje zdravljenja in prevencije s pomočjo knjig. mnenje terapevta je le eno izmed vseh mnenj, ni boljše ali slabše od mnenj drugih sodelu- jočih. Umetnostna besedila so demokratična, dajo možnost večplastnega razmišljanja in možnost za asociacije. Po prebranem besedi- lu poteka debata, ki jo sproži biblioterapevt/ knjižničar, ta pa lahko vključi tudi druge vire umetnosti, npr. glasbo, film ali risbe, vizualno gradivo itd. Izhodišče za debato v pri prav- ljicah je: kaj je dobro in kaj slabo v zgodbi. Učenci morajo prepoznati entitete, ki izhajajo iz prebrane zgodbe. Nato v sebi izoblikujejo mnenje o doživetem ali oblikujejo lastno stra- tegijo za to, česar še niso doživeli, da bodo bolj pripravljeni, ko jih doleti podobna situacija, v kateri se morajo znajti in reševati probleme. V okviru biblioterapije lahko učenci npr. korigi- rajo tudi svoje slabe izkušnje, ki so nastale v preteklosti (npr. krize), ali izoblikujejo mnenje o novih izkušnjah, ki jih še niso doživeli. Kre- ativno pisanje je tudi del biblioterapije, vendar samo del terapije – kot metoda –, saj učenci sodelujejo s kreativnim pisanjem v okviru delavnic in zapišejo svoje zgodbe po tem, ko so že poslušali prebrano literaturo. Z BIBlIOTeRAPI jO Ne UčImO , AmPAK ANAlIZIRAmO UčeNčeV PRISTOP DO IZBRANeg A PROBlemA Z biblioterapijo ne učimo, ampak analiziramo učenčev pristop do izbranega problema, ki ga obravnavamo v izbranem besedilu. Bibliotera- pevt predebatira vse tisto, kar učenci doživijo s pomočjo prebranih pravljic, s komunikacijo pa tudi negativno razpoloženje prinese na površje tisto najgloblje, kar je v besedilu. Kaj je v tem procesu izziv? Razvijanje samopodobe in ponosa bralca, ki sočustvuje in se identi- ficira s pozitivnim ali z negativnim junakom zgodbe. Pogoji za skupinsko delo v šoli so: poznati razrede, učence, ni ocene, ni pouče- vanja v klasičnem pomenu. Biblioterapevt ima svojo dinamiko pogovora, zbuja pozornost z besedilom in slikovnim gradivom, z mediji, ki jih vključuje v ta proces. Tudi knjižničar/ biblioterapevt mora poznati sebe, pokazati svoja čustva in svoje razmišljanje. Mora imeti izoblikovan koncept o besedilu in se pripraviti na potek terapije od začetka do konca – kot pri učni uri –, vendar mora po svojem konceptu in po svojem razmišljanju izraziti simpatijo do teme in do učencev. Velike teme imajo pri interpretaciji več variacij, saj zahtevajo kompleksno umetnostno terapijo, torej učenci lahko sami pripovedujejo, narišejo, poslušajo, ob tem dodamo še glasbo ali animacije z inter- neta. Učenci lahko večkrat ponovijo zgodbo ali motive iz prebrane zgodbe. Biblioterapija zahteva intimnost in prisego skrivnosti, torej to, kar se dogaja v skupini, ostane tam, v tistem okolju, ter zahteva zaupanje in diskretnost. Tudi terapevt izrazi svoj odnos do resnice, vse, kar je lepo, je lahko težko in resnice ne izluščiš na lahek način, torej se morajo učenci potru- diti, da dobijo duhovne vrednote, ki jih morajo sami odkrivati. Pomoč pri tem jim nudi biblio- terapevt/knjižničar. RAZVIj ANje SAmOZAVeSTI S POmOčjO ANDeRSeNOVIh PRAVljI c Izbrane Andersenove pravljice za bibliotera- pijo so: Deklica z vžigalicami, Božično drevo, Grdi raček, Cesarjeva nova oblačila, Skodelica za čaj. V njih je treba analizirati: zakaj nastane- jo motivi ponižanja in prezira, kako preživijo glavni junaki s svojimi problemi, treba je pre- poznati, kakšna sta osrednja vloga in duhovni razvoj glavnih oseb po narativi. Pravljice zah- tevajo tudi analizo simbolov. Cilji biblio- terapevtske analize so: moralna in socialna vzgoja otrok, razvijanje samozavesti, prepoz- navanje vlog, ki se razvijejo med ponižanjem in prezirom. BIBlIOTeRAPI j A ImA TRI STOPNje Po mnenju teoretikov biblioterapije (Pardeck, J. T, Pardeck, J. A., Bartos, É., Boldizsár, I.) ima razumevanje besedila pri biblioterapiji 3 stopnje: 1. proces identifikacije in projekcije: identi- fikacija z glavnimi junaki, prepoznavanje motivov pravljice, 2. proces katarze in počitka: biblioterapevt mora dati podporo učencu, ki pride do katarze in povezuje svoja čustva, izkušnje s prebrano zgodbo, 3. proces pregleda in integracije: učenec ima pregled nad podobnimi situacijami, ki jih je doživel v svojem življenju, in najde tudi re- 7 Šolska knjižnica, ljubljana, 27 (2018), 1/2, 5-12 V okviru biblioterapije lahko učenci npr. korigirajo tudi svoje slabe izkušnje, ki so nastale v preteklosti (npr. krize), ali izoblikujejo mnenje o novih izkušnjah, ki jih še niso doživeli. Biblioterapija zahteva intimnost in prisego skrivnosti, torej to, kar se dogaja v skupini, ostane tam, v tistem okolju, ter zahteva zaupanje in diskretnost. šitve problemov s pomočjo zgodbe, korigira svoje slabe izkušnje, navade in lastnosti. PSIhOl OšKA DISfUNKcI j A BIBlIOTeRAPI je Receptivna biblioterapija ima dve možnos- ti izida, kar povzroča razvoj ali stagnacijo v otroku ali v odrasli osebi. Spodnja preglednica prikazuje izid tega procesa po L. Silverberu: 1 Psihološka disfunkcija Mehanične spremembe Obrambni mehanizmi Identifikacija Introjekcija Empatija Projekcija Razvoj, katarza Represija Pozitivni izid Negativni izid Razvoj ali sprememba Zataknitev ali odklonitev sprememb ANDeRSeNOVA PRAVljI c A O gRDem RAčKU V Andersenovi pravljici z naslovom Grdi raček glavnega junaka – torej grdega račka – ne ma- rajo, ga zaničujejo in izolirajo, ker je videti grd. Glavni junak zgodbe doživi zaradi tega krizo: izgubi samozavest, beži pred realnostjo, raz- mišlja celo o samomoru. Na koncu zgodbe, ko zagleda svojo zrcalno podobo na vodni gladini, vidi, da je postal čudovit labod. Njegova želja se je uresničila. Grdi raček se je vso svojo mladost boril proti realnosti, med preizkušnjami se je razvijal, se iz- popolnjeval, potem pa je doživel srečo, preobra- zil se je in postal sprejet v družbi – končno je videl sebe lepega, takšnega, kot je bil v resnici. Osnova njegovega razvoja je: iz zunanjega videza nastala prepričanja je lahko premagal in razvijal svojo notranjost, duhovnost, sposoben je bil za duhovno rast. Ključno vprašanje v pravljici je: Kaj pomeni drugačnost in spreje- manje tega? Učenci, ki pri biblioterapiji berejo pravljico o grdem račku, morajo prepoznati, da je vsak 1 Silverberg, Lawrence: Bibliotherapy: The therapeutic use of didactic and literary texts in treatment, diagnosis prevetion, and training. In: The Jornal of the American Osteopatic As- sociation 103(3), str. 131–135, The Jornal of the American Osteopatic Association honlapja [http://jaoa.org/article. aspx?articleid=2092901], [pridobljeno 3. 3. 2016]. drugačen od drugih, in tudi to, da ni nič slabe- ga, če se razlikujemo drug od drugega, vendar moramo izoblikovati tudi lastne vrednote, te ceniti in pokazati svoji okolici. V otrocih je treba razvijati občutek o lepoti (jaz sem labod) in občutek za to, da ima vsak svoje vrednote, prek katerih se lahko uresničuje. Pravljica z bi- blioterapevtsko analizo veča/dviguje pozitivno samopodobo in samozavest v učencih. ANDeRSeNOVA PRAVljI c A O BOžIčNem DReVeSU Pomen Andersenove pravljice z naslovom Bo- žično drevo je razpad harmonije. Božično drevo kot glavni junak pravljice hoče stran iz navad- nega okolja, kjer se je rodilo, torej iz gozda, iz naravnega okolja, ker hoče postati svetovljan. V Sliki 5, 6: Izziv grdega račka je, da postane labod. Vir slik: Labod grbec pri Vrhniki. Dostopno na: https:/ /commons.wikimedia.org/wiki/File:Mute_ swan_Vrhnika.jpg#/media/File:Mute_swan_ Vrhnika.jpg (4. 7. 2018). Andersen, H. C.; Burgar, F. (prev.); Stupica, M. (ilustr.) (1993). Grdi raček. Ljubljana: Mladinska knjiga; zbirka Cicibanov vrtiljak. 8 STROKA Dr. j udit Zágorec - csuka: Biblioterapija v šolski knjižnici s pomočjo andersenovih pravljic pravljica z biblioterapevtsko analizo veča/ dviguje pozitivno samopodobo in samozavest v učencih. svojem naravnem okolju doživlja pomanjkanje: misli, da bi bilo bolj srečno v drugem okolju, v mestu, vendar je njegova sreča le navidezna, kajti ko pride v meščansko okolje, ga ponižajo tudi takrat, ko je okrašeno, in v njem počasi raste kriza. Propad doživi takrat, ko se izgubi v velikih pričakovanjih, ker se ne zmore spoprijeti z izzivi življenja, kajti možnosti za svojo srečo ni pravilno prepoznalo. Na koncu svojega življen- ja spozna, da mu je bilo lepo le v njegovem naravnem okolju, od koder je prišlo. Ponovno je hrepenelo po gozdu, kamor bi se rado vrnilo, kajti tam so ga občudovali, sprejeli, vendar se ne more več vrniti. Na koncu svojega življenja nesrečno propade. Ključno vprašanje v pravljici je: Kaj pomenijo velika pričakovanja? Z bibliote- rapevtsko analizo moram v učencih ozaveščati spoznanje/misel, da ni dobro hitro odrasti in naj ne hrepenijo vedno po čem drugem, ampak naj cenijo tisto, kar so v življenju dosegli, kar že imajo. Naj jih ne vodijo velika pričakovan- ja. Božično drevo je hrepenelo po božanskih razmerah, kjer bi lahko uresničilo sebe, vendar je prepozno prepoznalo resnične razmere in svoje zmožnosti. Harmonijo je prepoznalo šele takrat, ko je ta izginila in je ni imelo več. Spoštovali so ga samo tam, kjer je odraščalo – v gozdu –, kasneje pa ni imelo več možnosti za uspeh. Ključno vprašanje je v tej pravljici je tudi: Kaj je sreča? Sreča ni končni cilj, ampak morda pot do njega. ANDeRSeNOVA PRAVljI c A O ceSAR jU , KI NI Imel OBlA čIl Glavni junak Andersenove pravljice z naslo- vom Cesarjeva nova oblačila je cesar, ki je domišljav, nečimrn, ne vidi realnih problemov družbe in zaradi tega tudi propade. Cesar je negativna oseba, ker preveč poudarja svoja oblačila in ves svoj čas namenja le zaljšanju, oblačenju. Služinčad, ki mu streže, je tudi negativna, ker si ne upa biti odkrita in mu po- vedati resnice. Sarkazem cesarja je v tem, da mora nag hoditi po ulici, kjer se mu ljudst- vo posmehuje, medtem ko množica ljudi prepozna resnico tako, da si otrok, ki je odkrit in nima sramu, upa povedati resnico o nagem cesarju. Cesar ne prizna svoje napake, zato mora zaradi nečimrnosti prenašati poni- žanje. Ključni vprašanji v pravljici sta tudi: Zakaj ostane cesar nag? Kako naj premagamo svojo domišljavost, nečimrnost? Cesar je brez hrbtenice, plah, nemočen, ne upa se soočiti s problemi in živi le za zunanji videz, vztrajno kupuje nova oblačila. Svoje navidezno življenje končno le prepozna: resnica se izve, golju- fiva tkalca pa ostaneta nekaznovana. Cesar prepozna resnico, vendar gre dalje, čeprav je ponižan in zasmehovan. Na videz imenitne, domišljave osebe postanejo v vsakdanjem življenju predmet posmeha in prezira. Učenci morajo prepoznati, da ni prav živeti z navidez- no in izmišljeno podobo samega sebe! KONčNe UgOTOVITVe O ANDeRSeNOVIh PRAVljI c Ah Z BIBlIOTeRAPeVTSKO VSeBINO Sporočila izbranih Andersenovih pravljic so osredotočena na iskanje sreče in zadovoljstva Sliki 7, 8: Izziv božičnega drevesa je to, da premaga svoje hrepenenje po drugem, boljšem okolju. Živeti mora tam, kjer ga cenijo in sprejemajo. Vir slike: Andersen, H. C.; Premrl, R. (prev.); Otto, S. (ilustr.) (1993). Božično drevo. Radovljica: Didakta. 9 Šolska knjižnica, ljubljana, 27 (2018), 1/2, 5-12 na različnih poteh življenja. Glavni junaki so zmagovalci (pozitivna dejanja: Grdi raček, Deklica z vžigalicami, Čajna skodelica) ali poraženci (negativna dejanja: Cesarjeva nova oblačila, Božično drevo). Značilnosti značajev glavnih oseb so izhodišča za biblioterapijo in tudi za premagovanje njihovih kriz. Sporočilo pravljic: premagovanje nevtralnosti in nečimr- nosti, malodušja, sprejemanje pomanjkljivosti in drugačnosti, da lahko postanemo pravi člani družbe. Cilji biblioterapije so: zdravljenje, ublažitev, preprečitev problemov, ki so nastali s poniževanjem, prezirom, in spoznavanje notranjih vrednot človeka. Pomembno je tudi to, kako osnovnošolcem pomagamo z biblioterapijo. Z biblioterapijo jim pomagamo, da osebnostno rastejo, in izvajamo preventivo v njihovem čustvenem življenju. Biblioterapijo lahko integriramo v knjižnična informacijska znanja v okviru knjižničnih ur, ki so na razpolago v letnem delovnem načrtu šole. Biblioterapija je in- terdisciplinarna veda, saj povezuje znanje iz knjižničarske stroke tako v teoriji kot v praksi. Gre za usmerjeno branje leposlovja v šolskem okolju, torej je bibliosvetovanje; izhodišče ni diagnostično, ampak terapevtsko (ne zdra- vimo, ne delamo v zavodih, bolnišnicah, ni rehabilitacija), saj knjižničarji niso zdravniki, psihiatri, vendar imajo znanje iz psihologije, pedagogike, literature itd. Učenci dobijo s pomočjo biblioterapije pregled nad svojimi doživetji in lahko osebnostno rastejo, ker prepoznajo izzive v okolju in v svojem življenju. S pomočjo biblioterapije lahko ozaveščamo določene vsebine: empatijo, strpnost, predsodke o drugačnosti, prema- govanje siromaštva in nečimrnosti, napuha itd. Čustvene stiske učencev lahko pripeljemo do katarze s pomočjo leposlovja. Za potek biblioterapije pripravi bibioterapevt/knjižničar primerno okolje in pripomočke za skupinsko delo. Biblioterapevt sklene branje besedila s svojimi mislimi in učence pripravi za izstop iz terapije, ko se morajo vrniti v vsakodnevno okolje. SKlePNe mISlI Terapevtsko branje ali biblioterapija je v za- hodnem svetu nekaj običajnega, pri nas pa, Slike 9, 10, 11, 12, 13: Izvajanje biblioterapije s pomočjo Andersenove pravljice z naslovom Cesarjeva nova oblačila v okviru bibliopedagoških ur na Dvojezični osnovni šoli I v Lendavi 10 STROKA Dr. j udit Zágorec - csuka: Biblioterapija v šolski knjižnici s pomočjo andersenovih pravljic Značilnosti značajev glavnih oseb so izhodišča za biblioterapijo in tudi za premagovanje njihovih kriz. Sporočilo pravljic: premagovanje nevtralnosti in nečimrnosti, malodušja, sprejemanje pomanjkljivosti in drugačnosti, da lahko postanemo pravi člani družbe. razen izjem, o njej ni slišati kaj dosti. Zakaj je tako in kako jo obuditi? Bibliosvetovanje ali biblioterapija se uporablja vsakodnevno tam, kjer berejo ali se pogovarjajo o knjigah, tudi v šolskih knjižnicah in nasploh. Metoda dela je, da s pomočjo knjig učence ozavešča o nekaterih težavah, ki se dotikajo književnih oseb, in jih transformira v njihovo življenje. Biblioterapija se izvaja z veščinami komunikacije, podajanjem lastnega mnenja, poslušanjem drugih in s podajanjem tudi različnih rešitev obravnavanih problemov, ki so izbrani za temo biblioterapevtskih delav- nic. Svetovanje poteka v knjižnicah, krožkih z nadarjenimi otroki ali s šibkejšimi učenci, pri urah slovenskega jezika ter v preventivnem smislu v okviru izobraževanja nasploh. Knjižničar mora opraviti specializacijo, to je ustrezni študij, s katerim izbrani pridobi ustrezno izobrazbo za izvajanje biblioterapije. Specializacijo za biblioterapevta sem v šols- kem letu 2015/2016 pridobila na Univerzi v Kaposváru na Madžarskem. Študij je trajal dva semestra, obsegal je 23 različnih predmetov, doseči pa je bilo potrebno 60 kreditnih točk. Pogoj za vpis je bila diploma iz knjižničarstva oziroma VII. stopnja izobrazbe z družboslov- nega področja kulturologije oziroma medicine. Praktične delavnice in nastop sem izvajala v mestnih knjižnicah v Veliki Kaniži in Lentiju, bolnišnično prakso pa sem opravila na Psihiat- rični kliniki v Budimpešti pri biblioterapevt- ki – zdravnici in pesnici dr. Erzsébeti Hászu. Specialni študij biblioterapije je zahteval diplomsko nalogo, predstavitev naloge in zagovor pred komisijo, dva recenzenta za vrednotenje naloge, mentorja itd. Naslov moje diplomske naloge je bil Motivi poniževanja in prezira v pravljicah H. C. Andersena z analizo biblioterapije. Pomembno bi bilo specialni študijski program biblioterapije v okviru knjižničarske stroke v Sloveniji razvijati/uvesti na Filozofski fakulteti v Ljubljani na Katedri za knjižničarstvo, knji- garstvo in informatiko. Kakšen je Andersenov humanizem? Je ant- ropomorfen, saj prikazuje bistvo človeka, ki hoče z etičnimi normami premagati negativne sile. Književne osebe v njegovih pravljicah so krona stvarstva. Pisatelj v sebi nosi krščansko zavest (vizija boga, transcendence), v svojih delih z empatijo gleda na otroke, na osebe, izpostavi tudi pomen družine. Zlo spremeni v dobro, senzibilno pokaže dobre in slabe plati svojih junakov. Njegova estetika je univerzal- na, podobna Tolstojevi filozofiji. Andersenove pravljice so dobro izhodišče za biblioterapijo, kar tudi sam avtor pove v svoji avtobiogra- fiji Pravljica mojega življenja leta 1847: »Se spremeniti, biti vedno bolj popoln, se izpo- polnjevati, ljubiti sebe in druge osebe.« To so tudi izhodišča biblioterapije kot integrativne znanosti 21. stoletja. Andersen, H. Ch. (1992). A fenyőfa; A császár új ruhája; A kis gyufaáruslány; A rút kiskacsa; A teáskanna. V: Andersen, Hans Christian: Mesék. Budapest: Park Kiadó, fordította és átdolgozta Rab Zsuzsa. Str. 5–12; 77–80; 97–99; 233–234; 143–144. Andersen, H. Ch. (1911). Életem meséje. Fordította Szeberényi Zsigmond. Budapest: Franklin, 2. kiadás. Str. 1–112. Andersen, H. Ch. (2005). Pravljica mojega življen- ja. [Életem meséje].[fordította Zágorec-Csuka Judit]. Ljubljana: Študentska založba. Str. 9. Bartos, É. (2015). A biblioterápia útja Magyaror- szágon az 1970-es évektől napjainkig. In: Könyv és lélek. Biblioterápiás tanulmányok. Budapest: Magyar Olvasástársaság. Str. 13. Boldizsár, I. (2010). Meseterápia – Mesék a gyógyításban és a mindennapokban. Budapest: Magvető Könyvkiadó. Str. 21. Gulyás, E. (2015). A biblioterápia kialakulása, fej- lődése és helye a könyvtárban. In: Könyv, könyv- tár, könyvtáros. Budapest: Könyvtári Intézet, 24. évf. 01. szám. Str. 21. Gombos, P . (ur.) (2014). Kié az olvasás?: Tanul- mányok az olvasóvá nevelésről. Budapest: Magyar Olvasástársaság. Str. 7–127. Kulcsár Szabó, E. (2015). Tárgyi élvezet vagy történő igazság? Az irodalomértés és -oktatás Viri in literatura 11 Šolska knjižnica, ljubljana, 27 (2018), 1/2, 5-12 Učenci dobijo s pomočjo biblioterapije pregled nad svojimi doživetji in lahko osebnostno rastejo, ker prepoznajo izzive v okolju in v svojem življenju. néhány kérdéséhez. V: Iskolakultúra, 25. évf. 7-8. szám. Str. 40. Ostergaar, A.-M. (2005). Vágyakozás a szekrény világából. V: Iskolakultúra. 15. évf. 5. szám. Str. 86–91. Pardeck, J. T., Pardeck, J. A. (1987). Bibliotherapy for Children in Foster Care and Adaption. V: Child Welfare, 66(3). Str. 131–135. Petrolay, M. (2005). Mese a suszter fiáról. V: Iskola- kultúra, 15. évf. 4. szám. Str. 79–86. Šulc, K. (2005). Pravljica njegovega življena. [Életének meséje], Utószó. V: Andersen, Hans Christian: Pravljica mojega življenja. [az idézetet fordította Zágorec-Csuka Judit]. Ljubljana: Štu- dentska založba. Str. 197–203. Zágorec - Csuka, J. (2007). A szlovéniai magyar könyvkiadás-, sajtó- és könyvtártörténet 1945-től 2004-ig. A muravidéki magyarság könyvkultú- rájának szellemtörténeti útja. Lendva: Magyar Nemzetiségi Művelődési Intézet. Str. 1–478. Zágorec - Csuka, J. (2010). Olvasásszociológia. V: A muravidéki magyar könyvek világa. Tanul- mányok és publicisztikai írások. Pilisvörös- vár–Lendva: Muravidék Baráti Kör Kulturális Egyesület – Muravidéki Magyar Tudományos Társaság. Str. 63–85. Zágorec - Csuka, J. (2003). A szlovéniai magyar könyvillusztrátorok. Lendva: Galéria-Múzeum Lendva – Galerija-Muzej Lendava. Str. 14–20. Zágorec - Csuka, J. (2017). Mesterterápia Hans Christian Andersen meséire. V: Az irodalom önismereti és gyógyító ereje. Biblioterápiai tanul- mányok. Pilisvörösvár-Kapca: Muravidék Baráti kör Kulturális Egyesület-Kapcai József Attila Művelődési Egyesület. Str. 11–57. elektronski viri: Andersen, H. Ch. v: Wikipédia honlapja. Dostopno na: https://hu.wikipedia.org/wiki/Hans_Christi- an_Andersen (21. 2. 2016). Antalfai, M.: Mese, megküzdés és boldogság. A mesék üzenetei az életcél megtalálásáról és a bol- dogsághoz vezető útról. Béke Gyermekotthon X. Egészségfejlesztési és drogprevenciós konferen- ciája. Budapest, 2009. március 9–10–11-én, In: Antalfai Márta honlapja. Dostopno na: http:// www.antalfaimarta.hu/olvashato_irodalom/ mese_beke_gyermekotthon_2009.pdf (2. 12. 2015). Bartos, É. (ur.): Bevezető. Éltető irodalom. V: Segí- tett a könyv, a mese. Vallomások életről, iroda- lomról, olvasásáról. Budapest: Magyar Olvasó- társaság, 1999. Str 1–5, Magyar Elektronikus Könyvtár honlapja. Dostopno na: http://mek. oszk.hu/05400/05496/05496.htm (24. 3. 2016). Büntető mesék – A fenyőfa. V: Bookline, Könyvesb- log honlapja. Dostopno na: http://konyves.blog. hu/2007/12/22/bunteto_mesek_a_fenyofa (10. 3. 2016). ERKÖLCSTAN. [9. 12. 2015] V: >URL: gyakorlo. atfk.nyme.hu/.../ERKÖLCSTAN_1-4.pdf. Galyas, S.: Mit üzen „A teáskanna?« V: a Sza- bolcs-online honlapja. Dostopno na: http:// www.szon.hu/mit-uzen-a-teaskanna/2293520 (2. 3. 2016). Gilbert, E.: Az olvasmányélmény megosztásának szerepe a csoportos biblioterápiában. V: a Matarka honlapja. Dostopno na: http://www. matarka.hu/cikk_list.php?fusz=108794. (15. 3. 2016). Hász, E.: Mese a biblioterápiában. V: Napút 2012. XIV. évf. 3.sz., str. 9–21, a Napút folyóirat honlapja. Dostopno na: http://napkut.hu/xiv-ev- folyam-3-szam (3. 3. 2016). Pál, J., Újvári, E.: Szimbólumtár. V: a Balassa Kiadó honlapja. Dostopno na: http://www.balassikiado. hu/BB/netre/Net_szimbolum/szimbolumszotar. htm (12. 2. 2015). Silverberg, Lawrence: Bibliotherapy: The the- rapeutic use of didactic and literary texts in treatment, diagnosis prevetion, and training. V: The Jornal of the American Osteopatic Asso- ciation, 2003. 103 (3), str. 131–135, The Jour - nal of the American Osteopatic Association honlapja. Dostopno na: http://jaoa.org/article. aspx?articleid=2092901 (3. 3. 2016). Szimbólum V: Wikipédia honlapja. Dostop- no na: https://hu.wikipedia.org/wiki/ Szimb%C3%B3lum (3. 3. 2016). DR. JUDit ZÁGoRe C - CSUKA je bibliotekarka in biblioterapevtka na Dvojezični osnovni šoli I v Lendavi, je tudi habilitirana lektorica za madžarski jezik na Filozofski fakultati Univerze v Mariboru na Katedri za prevodoslovje in medjezikovne študije. Naslov: Dvojezična osnovna šola I Lendava, Kranjčeva 44, 9220 Lendava E-naslov: zcs.judit@gmail.com 12 STROKA Dr. j udit Zágorec - csuka: Biblioterapija v šolski knjižnici s pomočjo andersenovih pravljic