Zertski s v e t Naša kuhinja. Zrcalo vsake gospodinje je njena kubinja. Obenem je pa tudi srce slehernega doma. Žalostno je pa dejstvo, da se ta prostor ponekod vse preveč zanemarja. Ni treba, da poznaš lastnosti gospodinje. Stopi v njeno kuhinjo in pokazale se ti bodo eame! Marsikatera žena se tega ne zaveda. Saj vidimo prepogosto najbolj zanemarjen prav tisti prostor, ki bi že iz higijenskih ozirov moral biti najbolj čist in snažen. Res, da se nam ne nudi povsod prostoren, zračen 'n svetal prostor. In majhen, temen kot nam ne bo nikdar nudil prijazne in vabljive sl:ke. Vendar zmore pridna in razumna gospodinja v še tako neprijazno stanovanje prinesti nekaj tiste ljubkosti in vabljivosti, ki se nam je zahoče vsakokrat, ko prestopimo prag kakega doma. Brez pos&bnih stroškov in zgube časa lahko osvetlimo in olepšamo kuhinjo z beljenjem. Stene kaj rade od dima potemne in tako ima kuhinja takoj neprijazno lice. Saj ni , t,r,ebla,Mfiakatv da jo prebelimo prav spomladi ,,in,..aa Veliko poč. Čemu tedaj, ko pa že dolgo preje kliče po čopicu in apnu?! S kakšnim veseljem nadaljuje potem z ostalim čiščenjem, ve vsaka sama. Ni treba, da je oprema kuhinje izbrana; glavno je, da je čista. Ni gršega, kot videti kuhinjsko mizo vso zamazano od sajastih loncev, polno oetankov jedi in n_umi.e poaode, ki vabi nadležne muhe. Kolikokrat vidimo take slike svedi popoldneva, ko bi vsakdo pričakoval, da bo kuhinja kar sijala od reda in čistoče! Ce je še toiiko dela na polju ali kjersibodi, nikdar ne bi goepodinja smela ;z kuhinje, dokler je ni uredMa. In koliko dela si prihrani, če da vsa<_okrat vsak predmet na ovoje mesto! Dostikrat vidimo po stenah razobešeno najrazličnejšo posodo in orodje. To ni priporočljno, ker je ne moremo očuvati pred prahom in ne pred mušjo nesnago. In tako mora kuharica vsakokrat, ko vzame tak predmet v roke, umivati in brisati, preden lahko uporabi. Vsaka kuhinja mora pač imeti vsaj eno omaro za posodo in podobno, ki pa mora biti zaprta. Ta omara naj ne bo nikdar shramba neumite posode. V miznih predalih pa hranimo pribor: nože, žlice, vilice, kuhalnice in drugo, da se nam ne praši po stenah. Mareikateri gospodinji bi rdečica zalila lica, če bi ee katerikoli gost odločil, pogledati vse predale in police njene kuhinje in shrambe. Zopet druga bi s ponosom hitela razkazovati evoje delo, v svesti si, da vlada red in snaga povsod. Redna gospodinja bo tudi točno določila vsakemu predmetu svoj prostor in ne bo nikdar ničesar nepotrebno iskala in se jezila. Precej pozornosti zaslužijo kuhinjska tla. Velikokrat 30 vsa polita, mastna in blatna. Ne čakajmo sobote! Opravimo kričeče delo preje, da nas ne bo eram, če bi kdo pogledal v našo kuhinjo! Nekaj je pa v kuhinjah, čemur se navadno ne posveča prav nič skrbi. To so različne cunje in brisalke. Kolikokrat jih je videti vse zamazane in emrdljive ležati pokotih! Potrebno je imeti več cunj, ki pa naj bodo obešene ali spravljene"na določenih prostorih in čiste., Pomivalnih cunj bi moralo biti dvoje: za boljšo posodo, to je za porcelan in za loncs in ponve. Cunja, 8 katerci umivaš sajaete lonce, ni prikladna za porcelanasto posodo. Ena- ko je potrebno za brisanje. S tem ahraniš cunje tudi dalje časa snažne. Za stekleno posodo pa imej zopet posebno brisalke. Zelo požive kuhinjo razni prtiči in stemske preproge. A žal, da tolikokrat krase naše stene neokusne figure, ki niso niti najmanj prikladne našim razmeram. Saj prinašajo naši ženski listi toliko lepih narodnih okraskov, da se jih vsaka lahko posluži. Tudi ne smemo pozabiti, da je treba vse te prtiče prati. Umazani pač niso nobeni kuhinji v okras. Vem, da bi bilo še treba marsikaj omeniti in mnogotera bo pogrešala tega in onega. A skrbno in čuječe oko prave gospodinje bo pač samo našlo nedostatke in nepravilnosti v gospodinjstvu in vsaka, ki je količkaj delavna im snažna, bo skušala vse urediti tako, da bo njej in vsem drugim v zadovoljtsvo. Vsaka žena se mora zavedati: Ne samo vnanja čistoča, temveč red in snaga v vseh podrobnostih te označujeta. To pa še tembolj, ker se v kuhinji pripravlja hrana. Zato mora tukaj vladati čistoča. Kdor gre mimo nesnažne kuhinje k jedi, mu ne moreš želeti dobrega teka. : Delaj z ljubeznijo in s skrbjo in tvoje delo se ti bo samo plačalo! Vrt v novembru. November je pravi mesec za spravljanje povrtnine v prezimovališče. Vendar letos ni biIo prezgodaj, če smo že v oktobru spravile zelenjad pod streho. Manj občutljivo povrtnino: motovilec, zimeko solato, špinačo, ki ostane zunaj, rahlo pokrijemo s smrekovimi vejami, da nam ne pozebe. Tudi vrtnice moramo dobro zavarovati. Pritlikavke zasujemo z ralilo prstjo tako visoko, da leži vsaj eno ped nad koreninam:. Poganjki in vejice, ki gledajo iz prsti, sicer pomrznejo, a te spomladi itak porežemo. Lahko zadelamo nizke vrtnice tudi z listjem in preko njega vržemo smrekovo vejo. Visokih vrtnic ne smemo prehitro pokriti. V oktobru _mo jih odrezali in pripognili k tlom. Tako jih pustimo do tedaj, da ne pritisne hud mraz. To je za rastlino dobro, da se utrdi. Šele pozneje jih pokrijemo s smrekovimi vejami, ki so najbolj priporočljive. Če pa je zima suha, brez snega, in mraz oster, ne zadostuje ta odeja. Pomagajmo vrtnicam z lahkim gnojem, ki ga vržemo januarja ali februarja črez smrečje! : V novembru pognojimo in prekopljemo grede in jih pustimo v grudah. To delo je za zemljo pravi blagoslov, ker gnoj, vlaga in mraz ugodno vplivata nanjo. Spomladi, ko je drugega dela dcvolj, ni treba gredic na novo prekopavati, temveč jih earno poravnamo z grnbljami. Tudi druge rastline, ki prezimijo v vrtu, zavarujemo. Dobro je, če potros'Tno gredice, kjer rastejo, z drobnim gnojem. Tako imamo vrt preskrbljen za zimo. Kuhinja. Kvaša za divjačino. Daj v lonec približno 1 liter vode. Prideni drobno, na rezine zrezano čebulo, strok ¦ česna, korenino petršilja, vejico zelene, nekaj koscev korenja, dva dišeča klinčka, vejicomajarona, šetraja, lovorjev listič, vršiček rožnnarina, ko&ček limonove lupine in žličico celega popra. To kuhaj četrt ure in okisaj. Ko se kvaša ohladi, jo zlij na pripravljeno divjačino. V kvaš' pusti divjačino 24 ur. Lahko jo pustiš tudi 5 do 6 dni, a tedaj moraš vsa-f kih 24 ur kvašo na novo prevreti in ohlajena politi na meso. Če pa rabiš meso takoj, ga, polij z vročo kvašo. Zajec ali srna v omaki. Kose zajčjega ali srninega meaa nasoli irt pretakni s slanino. Položi v posodo in pride^ ni nekoliko zrezane čebule, košček limonin^ lupine, majaron, košček korenja, petršilja, lo-! vorjev list in polij z vročo mastjo ali mas->. lom. Prilivaj nekoliko kvaše in peci počasL Ko se meso zmehča in se sok posuši, ga potresi z žlico moke. Kadar zarumeni, dodaj kisle smetane in pusti, da v njej prevre. Prideni tudi nekoliko juhe. To vse skupaj pusti' dobio prevreti, nato precedi omako in daj na1 mieo. Zraven daš lahko široke rezance, kru-i hove cmoke, krompirjeve rezance, rogljičke ali podobno. Krompirjevi rogljički. Skuhaj 8—10 krompirjev, jih olupi in dobro -pretlači. Prideni 2 jajci, par žlic moke, pol žlice masti, asoli, premešaj in zgneti. Iz testa delaj rogljičke in jih cvri na vroči masti. —1 S&rviraš jih lahko k mesa v omaki, k divja^ čini itd. Kruhove rezine v jabolki. Y namazano posodo polagaj v mleko po^ mo.ene pr<?t debele kruhove rezine. Te potresi z naribanimi jabolki, ki jih primerno osladi. Povrhu polij s smetano, ki si ji pridala cimeta in sladkorja. To lahko napraviš v dveh plasteh. Nato daj v pečico, da se lepa zapeče. To in ono. Kolcanje je precej nepi-ijetna stvar. Z raznovrstnimi pripomoeki ga skušamo ozdraviti. Izmed vsega pa je najbolj priporočljivo — kihniti. Požgečkaj se s pereeom v nos, ali pa vdihni nekaj popra! S tem zanesljivo »dpraviš neprijetno kolcanje. Nahod. Zopet smo prlšli v mrzle čase1, ko smo lahko pripravljeni na vsakdanje prehlajenje. In vedno je nahod ljubezniv gost, ki se ga pa nihče preveč ne razveseli. Bacile, ki nahod povzročajo, imamo v ustih in v nosu. Bolezen povzročijo šele tedaj, če se sluznica prehladi radi prepiha ali prehudega mraza. Pravega zdravila za nahod še nimamo. Pazi, da ee ne prehladiš, ali da se ga ne nalezeš! To je vse, kar nam svetujejo. Venlar pa imamo sredstvo, s katerim zabranimo nahod in ga tudi ozdravimo, če ni še premočno razvit. To je jod. V pol kozarca vode kani 1 do 2 kapljici joda in to izpij! Za kroničen nahod pa se posluži zdravniške pomoči! Ker se vsled nahoda vname koža, je dobro, da mažeš nos z glic<3rinom, bor vazelinom ali s cinkovim mazilom. Nova lončena posoda ima duh po glini. Predno boš kuhala v njej, zavri v posodi najprej nekaj kiea. Če se ti je v posodi za vodo nabral apnenec, ga odstraniš s. soljo in kisom. Leseni predmeti, mize, stoli in podobno, izgube polagoma svojo naiavno belo barvo in potemne. Očistiš jih povsem enostavno. Najprej jih dobro zribaj, jih deni v .iilačno vodo in pusti na *.olncu. Vodi prideni drobnega peska, malo bukovega pepela in gašenega apna. Les dofoi prvotno, naravno belo barvo zopet nazaj. Dim o^ tobaka sp»"avimo iz sobe, če odpremo okna in vrata ter postavimo v sobo posodo z vodo ali z ža-> rečim ogljem.