Uredniški k» «pravniški prostori! 2657 8. UwtxUk Ave. 2667 South UwndaU Ayo. IVlrphono, Rockwall 6004. GLASILO SLOVENSKE NARQDNE PODPORNE JEDNOTE Chicho, III., sobota, 21. avgusta (August 21), 1826. Subscription M ** uuk ŠTKV MIMBRE 19« MMIMMNMM KEIHEITJOVU.il. K. OF Lewiflov nasprotni kandidat Je John Bropby, predsednik dragega diatrikta radarske orgs nizacijo. — Opoaicija obeeien Scranton, Pa. — William J. Brennan je indorairal kandidaturo John Brophyja, predsednika 2. diatrikta rudarske organizacije, za predsednika rudarske organizacijo U. M. W. A., obenem je pa Brennan prijavil svojo kandidaturo za finančnega tajnika rudarske organizacije. To mesto ima zdaj Thomas Kennedy, ki jo ponovno prijavil svojo kandidaturo. Brennan je bil prejo predsednik 1. diatrikta rudarske organizacijo. Njegovo mesto sdaj zavzema Rinaldo Cappellini. Brennan je vložil priziv na ponovno štetje glasov in njegoy prisiv oe nahaja pred pennsylvanskimi sodišči. Brennan kritizira pogodbo, ki je bila letos v mesecu febru-arju sklenjena za rudarja na an-tracitnem polju, ker je bila pogodba sklonjena za pet let. V svoji kritiki omenja, da je bil pri sklepanju pogodbe precej uspešen kompanijoki vpliv. Brennan je razvil svoj pro- štetje. gram za izvqlitev finančnim tajnikom takole: ' 1. Opozicija proti 8. in 4. točki v pogodbi, ki je bila apre-jeta za diatrikte 1, 7 in 9 rudarske organizacije z antracitnimi podjetniki dne 12. februarja 192«. . 2. Alex Howattu in vaem drugim, ki so izgubili članske pravice v rudarski organizaciji» naj se zopet podele članske pravice. 3. Nacijonalizimnje vseh premogovnikov, antracitnih in onih, v katerih se, kopi je mehki premog. Vrh tega morajo biti zajamčene uotavne provice vsem ičleqom rudarske organizacijo. 4. Organiziranje vseh neunij-skih rudarjev. 6. Odpravi naj se vpliv premogovniških kom pan i j v lokalnih unijah. 6. Odobrenje John Brophy-jeve kandidaturama predsednika rudarske organizacije. Breanon sedaj dola v premogovniku Mizo Scrantona. Na sodišče je apelirel ta ponovno štot-je glaoov |ele potom, ko mu jo organizacija odklonila ponovno Kampanjski okladí oo škodljivi, pravi Boooevdtr kl graja ku-povanje glasov. PREMOGOVNIŠKI PODJETNI-F KI VEDNO BOLJ TRGAJO MEZDE. * , Harmony, Pa. — V premogovnikih Red Tipple so z obljubomi pripravili rudarje, da ao sprejeli lestvico izza leta 1917< Ob- oevoda Pri jem govoru v četrtek ostro obsojal senatorske primarno volitve v niifloisu in Pennsylvaniji, pri katerih so bile izdane ogromne vsoto denarja. Tak način volitev, pri katerih igra glavno ulogo korupcija in dolar, je imenoval 'pekočo sramoto', ki iz-podjeda korenine ameriških institucij Povdaril jo, da se jo treba najbolj bati take uporabe denarja v nepoštene namene, ki se jo smatra za postavno. Kupovanje glasov je brez dvoma nepošteno, da čo so poetavno dovoli izdajanje ogromnih vsot za kampanjske svrhe, se s tem kajpada^ dovoli nekaj akrajno nepoštenega — kupovanje gia-sov. Po njegovem mnenju oe sistem primarnih volitev preveč izraMja. Niti najmanj ne dvomi, KI ta Jako, 19. avgueta. V četrtek oo je prlzibol v tukajšnje luko ameriški topniški "In Aohevllle,* kl vrši svojo nlutbo ne Janglae roki. Pogled na čoln Jo zelo želoeten. Dimnik. Jsmborila vso gornja napravo oo Popolnoma uničeno. 'Aohovfllo' nomiei v 2oltom morju tel nal valovi, Visoki t divjo čevljev, oo čoln proti otoku, kjer Vseh pet OÍ-■joda proti nič. K M bolega krita t Italiji Kralj Je pedplasl naredbo. kl prepoveduje rabo bele moke. Rim. — Kralj Viktor Emanu-el — ki je kajpada aamo pajac in mora podpisati vsako reč, kl mu Jo predloži oberfašist Mussolini — je v Četrtek podplssl naredbo, ki prepoveduje isdolovanjo In prodajo kruha in peciva, .spofto-nega is fino belo moke, in kl obenem prepoveduje uporobo fine bole moko v privatnih domovih. Naradbo stoji v veljavo 15. septembre. Vprašanje je, oll bodo jedil črn kruh sledovi: kralj In njegova dlrušina, črnosrajčnl diktator Muooollnl In v rdeče odeti dik totor papiotov. / pro- alkankl kiifaraml Prodril oo o evojo zahtevo, da oo vao aoje Javno la dostopno občinstva. '•'/ POKLIČNA BITKA V MEHIŠKEM MESTI; ČETE | SO ZASTRA2I LE MEJE Med revolverako bitko ubiti trije poalancl in neki meščan« —Spopadli so se privrženci Obregona in pa njih nasprotniki.—Cerkveni boJ«Je obtičal na mrtvi točki. prosperiteta' so israša v tem, da so nesrečni, potrti» obupani. In najolabie Jo to, da poetajajo s vsakim dnom ubošnojši. Name-sto di TST bili v stanu privoščiti si Vsaj nekaj življanakih ugodnosti, so solo omejeni oelo pri ovojih nujnih f žiVIJeneklh potrebščina!». (fameoto da M poplačali svoje dolgove, losejo čim-dalje bolj v nje." , Senator Heflin Jo imel v mislih prodvsem formerje in pri-delovalce bombaža na jugu, toda v glavnem volja vm kar Je rekel rje in delavce rom po/.na jo elromakt «a eireaseld. — Kaj-bolj pgl srcu oe Jim eni riro-makl, kl radi slavkokasljo. Now York, N. Y. — 44 krojaških pikotov Jo sodišče izpustilo s suspendirano obsodbo. Devet Jo bilo popolnoma oproščenih. In trije oo Mil kaznovani po pot dolarjev. Policijo Jo obtožila pikate neopodobnega obnašanja. ) -MJI-nameravajo obba-prasnik no oijojen __ _____poročilo m glasi. do bo te največja olavnoot vago-dovini 1000 praznika, kl Jo letos še Atirldssetl. Vso olavnoot oo bo ebdrftovolo v IJ ku No, _ me. zabave. Igra. keaesrt ples CfKAiKA KBVAVA BTATI-8OTKA. Cfcloago, — V orado oo bilí u-Mtl pri avtomoMIskih nesre¿ah tríje Clkolanl In jo o tem IU-vllo letoénjlh ovtomoMlaklh lr-tev naraalo na 626. — Andrew Bafia. (Kilicijskl ravnatolj v prad-meotju Phoenix, Ul.. je MI uMt, ko Jo njegov ovtomoMI rosbUo neka promikalna lokomotívo Bal ti more A «Oblo ftolosnke. — Bootlotnl August Ruaso Jo tekol proko ullco domov, ko Jo priM pod svtomoMI. ki ga Jo zme¿kal. - Mrs. Mary Black, 66 let otara, Jo izotopilo la neko poullé-ne ka re ter sovUo kor zadaj za karo preko«cesto; todo prttla Jo bol pred nekl taksi, ki Jo Jo po-vosfl ter Je kmalu nato umrta. New Orioana, La. — Današnja krššacioka družbo oe prav rada pebaho s svojo rododar-nostjo ia usmiljoajom do siromakov. Alf to bahanje nI drugega kot bahanje, soj drugoče bi bilo aomogoče, da oo v tem mestu zaprli Wafrlngtonovo hišo. V tej hiši so doMH siromak« za par eontov molo gorko juhe, ležišče fes noč, kopolj la vrh tega so si lahko ostrigi! laoo In obrill. Zdaj teh dobrot no bo več, kajti hiša Je bila saprte, kor nI bilo več denarja sa njeno vzdrževanje. Werrington je dal vee ovoje premoženje, do oo pomaga s njim olromokom. Zdaj Jo to premoženje pošlo In krščansko dražba, to Jo oaa sita krščanska družbo, kl oo roda pobaha, kako Je uomUJoao noprom olromokom. pa aoče dati rdečeag cenU sa vzdrževanj« to hllo. Zakaj to? Warrington jo no-provll napako, da Je določil, do so oni. kl oo zatešojo v to hišo zajed i|i prenočišlo ne omejo Iz-roMti kot sUvkokasi. Krščanska družba v tem mestu Je zelo radodarno napram siromakom, oko »kiftljo kot otav. — V četrtek jo bila tu otvorjono modnorodna šurna-UstiČna konferenco, no kotori Jo zastopano šestnajst vošnojših časnikarskih organlsacij ls desetih detel in U štirih kontinentov. Namen konferenco Jo, sbotj-šati sistem sa ismonjovonjo vesti ter pospešiti kor nsjbolj mogočo rasumovanjo ln sporazum med ljudstvom In poiskati načine, kako bi so dalo preprečiti mednarodne nesporazume. Za predsednika konvencije Jf bil imtnovan saotopnik Havsi odbor jo bil izvoljen Stw^St nlk Amerlkanec Roy W. Howard od Uhltod Proosa.' / Takoj na prvi oojl so sastop-niki nekoterih uradnih časnikar, skih agencij, ki so pod direktno kontrolo dotlčnfh dežel, skušoli usfllti svoj prodlog, da M naj bila sborovanja tajna. Proti temu so sastopniki številnih neodvisnih agoaclj, od katerih so nekoterl Izjavili, da no bodo prioootvovoll sejam, ako bodo tajno. Heword so jo poeebno odločno potegnil zo jovnost ssj. 4 Vršilo so Jo glasovanje in skle-njeno Je Mlo, da bodo vso soje te konferenco Jovno (n dostopne ob-iinstvu.,'^._ ' Z i Mežico City, 20. ovguaU. — V aredini moata se jo včeraj opoldne odigrala krvava bitka med dvema aaaprotnlma taboroma politikašev. Bitke oo jo udeležilo kakih dvajset poslancev. Nad trideset strelov jo bilo Ustreljenih, od kotorlh so nekoterl dobro zadeli, kajti na bojišču ao obležali mrtvi trije poslanci in neki meščon, kl Je oposoval bitko mod sovrsšnlmi skuplnomi po-alancev. Bitka oo jo bila pred hotelom Iturbide in aleor kmalu po 12. uri, ko oo bile ulice najbolj šl-vahne. Sovražniki bivšega go-vernerja Tomaaa Garrkia is Ta-baace ao 4akall aa Garrldo v neki voši nasproti hotelu. Ko se Je Garrldo pokasal pred hotelom v družbi por svojih prijateljev, so oovrašnlkl otvorlll ogenj, na katerego so Gsrrldov-cl takoj odgovorili. Ubiti so Mil poslanci Juon Agullar Flchachl, Marcos Diss in Andres Gordo. Ubit jo bil tudi nokl meščan, ki jo bil slu čajno navzoč. Garrldo jo krogla opraanlla na glavi, a Ima tudi po telesu več ran s nožem. Zdravniki tarnajo mnogo uponjs, ds bi okreval. Ranjeni so bili šo štiri drugi poelanci, od katerih Imajo tri jako teške rano. Goveri so, da Js bila neka teaoka,.M oe je v. peljala mimo, ranjena od neko kroKle. Govori so tudi, da Jo bilo več Arperičank v nevarnosti pred gosjo točo krogel. Tloto Američapke so — kskor so^to-- bežale kai vori — bežale kar oo Jih nesls akupno s množico nov na MTno v aoaedne ulico sli pa v bližnje vošo. Policija in vojaštvo sta sled njlč u postavila red in mir. Vač oseb — po večini poslancev Jo bilo aretiranih. V poslanski zbornici so J*med dvema skupinama poslancev kuhal prepir Šo več kot en sec vlado ln sadnjs čoso omahuj< hierarhijo Ao vodno visi ha rartv| točki, — V «sredo so ss katoli omltrsnol obrnili na Callooa prdšnjo, da naj sklone premirj ter ukine protloorkvono za toliko šaoa; da bo ustava d Irana. Predsednik CeUee je četrtek odgovoril tplskopatu, on nima nobono moči popravlja ustavo. Maslljonoo obenem učuje, da so naj obrnojo s ov^ prošnjo no' kongres ali pa sodiščS. Oblasti še vedno sasledujejf fanatične kstollčano, kl oo bl)t zapleteni v prod dnevi odkrito zaroto. Pri sasUlavaaju arotl« ranih paplstov je prišlo v" ' po rssimstsvljeno pe voh tajno postoji torlh bi ae naj ln izročila o lucljl. - Zaprtih katoličank, kl so rotnlkl glavno jlogo. Vojno ministrstvo jo odredilo, do se pošljejo močni vojaški od« delki »a severno dolino mojo. Posebno močan oddelek Je bil poslan ns mojo nasproti Cokim« buau, N. M., to po sadi tdga, ko« so mehiško obmejne oblast!, ! dole, da Je namoravala tolpa 100 moAno oboroženih vdreti v Mehiko ter uprisorit! revolucijo. med zal ANGLEŠKI RUDARJI VZTRAJAJO VZLIC REVŠČINI IN STRADANJU Leetafcl premogovnikov oo trdovratni la krile, da so aura boj Isvojovatl de keaoo, ao irlede noto. kai pride.» Bon-kirji nloo take ssnssrootnl Umu k omar oni lo. mm ^^ ^^ -----— - Leadea, Anglijo. — Vrste iz-prtih brl tokih rudarjev so šo vodno trdno In čvrste. V mnogih hlšoh so po žo oglaša glad, kjer oo družine veliko» daslrovno prihaja podpora Is vssh Irsjev sveto, kjer se delavci sevodejo, kako velike stretegičae vošnosti Jo boj brltoklh rudarjev. Lastniki premogovnikov oo najbolj trdovratni. Kakor Je ftilok zahteval svoj fuat meso, tako oni nočejo ničesar slišati e popustu tantiJem. Rudarji aa to trdo-vratnoot lastnlkdv premogovnikov odgovorjajo, da Jih lo umi-ranjs lakoto prisili, da oo podajo In oprojmojo pogoje podjetnikov. Ustniki premogovnikov so šo vodno trudijo slomitl stavko. Iščejo la nabirajo stevkokoz* povsod In delajo Jim razne obljubo. VSO tO prlzodevsnje po ni spravilo šo dooet tisoč stav-kokosov skupoj, Te je kopijo v morju, oko so pomisli, de jo iz prtih milijon rudarjev. Največjo nevarnost so rudar-je obetojl v premogu, kl gs is- vošajo ls Evrope in Ameriko v Anglijo. Ampok ta premog Jo drag In denar, mesto da ostane doma, odhaja v tujino. Vzlic temu po lostnlkl premogovnikov In premogovniški vele-podjetniki kriče, do se ne smo odnehati noprom rudorjom. Bankirji, kl vidijo, kako denar roma ls dežele, po nloo tako trdovratni. Nokl selo znan ln vpliven londonski finančnik Je izjavil, ako sUvks ne konča v nekoj tednih, todoj bo Anglijo stala v prihodnjih letih pred bonkrotom. Jo jo Ml Vsrok, do oo so bon-klrjl soAli no sestanku in Izdelali načrt, po koterem upojo pridobiti lootnlko premogovnikov, do ponudijo rudarjem boljšo pogoje, kot so jih ponujali do-zdaj. Ali najtrmogiavejšl pre-mogovniški lostnlkl med naj-trmoglovnejšlml oo upirajo vse-kemu kompromisu in žele rudor-Je poraziti za vsako ceno. Ameriško deUvstvo lohko po-rszl nočrte lakomnih ln trdoorč-nih premogovniških laatnlkov v AnglijJ, oko poseže v šop In teko isdeteo podpre brlUke rudarje, da tudi nojtrdovrotnejši premogovniški podjetniki spo-znejo, do oo bojujejo zaman kor no bodo porazili keltskih rudar-Jov. Fraadja .IS^I Sprejelo Je stroge rib namen Js spraviti frank Pariz, 19. avgueta.*— Jutri bq francoska vlada formalno sprejelo celo vrste odredb, katerih namsn Je, ukiniti kar najbolj u« vožanje is Inozemstva ter kop« trollratl uporabo importlronlh stvori vaoh vrat. To Jo kajpada nov poskus, da ss Atadl kar naj« bolj ter s tem pomaga franku so* pet no noga. Kabinet Je ne svoji današnji oojl v glavnem odobril vse na« radbo, kl jih jo pooebon odbor zodnjl* teden ooetavfl, Par točk Izvirnega načrta Je Mlo sicer po* pravi jenih, lodo v bistvu nI Ml* nič apremonjonogs. Medtem pe oe po strogi sape« vodi mlalotrakega predsednika Poincaraja čuva najvešje tej* nost o teh odredbah in doslej al prišlo v Jovnost niti najmanjša |NNiioi.no*t o tistih edredbeb. Ko je Poincara danoo popoldne odhojal Is Loe vre, jo rekel; "Ju« tri bomo nosnanUl našo končne sklepe.H Polncare nI kotel odgovoriti na v|»rašanje poročevalcev, 0 čem bo govoril aa oootonku s a* merišklm zoklodnlšklm Ujni« kom Mallonom, kl bo v krotkem Wk gvlona v ParU. Peolnžlto oo kl In ESS^sTim PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NA SODNI PODPORNI JRDKPTI lastnina slovenske na sodni podporni JKDMOTK Cmm Ofpo dofovora. SokapM m m vračajo. Marofoina: Zadiajcns driava (Im Chícate) SMO m teto, sus m R Mb to «IIS u tri mm: Chicago Is OKfctffMO m M», SSM SS »o! Raslo* M TM. kar ia« stik s "PBOSVBTA" THE ENLIGHTE U« HioTM»Natlossl MMIMMMMÍ» Um Hkrm KatWaal orgsa of OvMdkf M United States ( J tih filma ji JO. mi foro^ra —attfrafW THI FEDERATED PRESS" t< Data« t okWsaia a. pr. (Ja»y SI, It») püos laste« da as va« sa äste tí ihl "NE ZBIRAJTE ZAKLADOV, KER JIH RJÁ IN MOLI ŽRO .. r i Pred več ko devetnajst sto leti je hodil po zemlji Krist In učil ljudstvo, nam pripoveduje sv. pismo. Med drugim Je Krist učil, da naj ljudje ne zbirajo zakladov, ker jih moli, mili in rja žro. Po križanju Krista so se pričeli širiti njegovi nauki in ustanovile so se razne cerkve, ki trdijo, da uče njegove nauke. Med temi cerkvami je tudi anglikanska oerkev v Veliki Britaniji. Ta cerkev prejema od sadov dela britekih rudarjev do enega in tri četrt milijona doairjev dohodkov. IV dohodke prejema kot fanti jeme od premogovegf/polja. Ta cerkev pobere kot enota največ tantljem in jevčlika mora za premogovo industrijo. / Tako je pripovedoval Paul McKenna, član eksekutiva Rudarske organizacije Velike Britanije z delavske radio-postaje WCFL v Chicagu. McKenna je predkratkem prišel v Ameriko, da vzbudi v Ameriki zaniman/e sa britske rufarje. A / * (l,,.| Ustniki premogovnikov v Veliki Britaniji so razred zase, premogovniški podjetniki pa zopet Lastniki oddajajo podjetnikom premogovnike v najem, da Jih obratujejo, in kot najemnino morajo plačati določen znesek od vsake tone, ki jo spravijo i* premogovnika na svitlo. Podjetniki napravijo profit, ako ga morejo, lastnikom je pa proflt zasiguran v tantiemah. Lastniku premogovnika si ni treba beliti giavtfkako pride do prof ita. Nfcmu ga* rantira profit pogodba, ki jo je napravil s premogovniškim podjetnikom. Med temi lastniki, ki lastujejo premogovnike v Veliki Britaniji, je tudi anglikanska cerkev, ki je Jk> izjavi Paul Mcttennata prejela letnih tantijem za $1,860,000. Drugi lfitniki, ki so lordi, prejemajo veliko manj tantijem, ktfr lastujejo marij premogovega polja. * v Značilno je pa za cerkev, ki trdi, da je Kriat učil, da naj ljudje ne zbirajo sakladov jn je v sto in sto prilikah ¿bsodil bogastvo, oderuštvo, prikrajšanje delavcev na dnini itd., da neizprosno zahteva švoje tantijeme od premoga, medtem ko rudarji in njih družine stradajo in žive I revščini. NAJEMANJE POBOJNIKOV OB ČASU DELAVSKE STAVKE. Razpisane nagrade sa poškodovanje stavkujočih organiziranih delavcev. In V San Franciacu, CaL, se vleče dolgotrajna stavka tesarskih delavcev. Vesti, ki so dosegle WashIngton, pripovedujejo, da so pred sodiščem bile prečitane zaprisežene izjave uslužbencev podjetniške organisacije Induatrial Ass'n. Te zsprisešene izjave povedo, da je ta podjetniška organizacija razpisala nagrade za poškodovanje organi-siranih in stavkujočih tesarskih delavcev.. Cene so bile različne. Za streljanje delavcev je plačala podjetniška organizacija do tisoč'dolarjev najyeč. Najmanjša nagrada je pa bila 25* dolarjev.' Za pretepanje delgvcev je pa plačala po petdeset dolarjev. Ako bi raapisala Bratov-ščina tesarskih delavcev take nagrade aa pobijanje najetih stavkokasev, tedaj bi vsi meščanski listi ne samo v San Franciacu, ampak v vsi Kaliforniji in še sftnaj nje ■akričali po državnem pravdniku in vislicah. Ali gre as za podjetnike in veliki dnevniki zamolče celo ve^ti o tem najnovejšem pojavu podjetniškega terorizma na paciftčnl obali. I)s je svet izvedel o tem terorizmu, gre zasluga časnikarski službi Ameriške delavske federacij« V VVash-ingtonu, ki je razposlala vest o terorizmu delavskim listom. Držsvni prsvdnik v San Franciacu je selo ureij, kadar je treba nastopiti proti «lelsvaem. Mooneyjeva afera je še vsem dobro v apominu. Takrat nI državni jtravdnik Čakal na zapriseženo lajava, da nastopi proti Mooneyju in drugim organiziranim delavcem, ampak sanj ao b^. merodajne prasne čenče oaeh, o katerih ae je izkaz A» kaaneje, da as ni saneeti nanje, da govore reenico. Dr- fiwvnr žavni pravdnik se je takrat potrudil, da sta bila Mooney in BiUngS obsojena na izjavo krivepriaežnih prič. Zdaj se pa državnemu pravdniku prav rtič ne mudi, dasfravno zaprisežene ižjave pripovedujejo jasno kot beli dan, da je bil izvršen zločin kriminalne zarote. Vpričo takih dogodkov se trudijo podporniki sedanjega sistema blagovne produkcije in distribucije dopovedati delavstvu, da so delavci in podjetniki enaki pred zakonom. Ali ni tako dopovedovanje smešno? 1 JAVNA 80V0RRICA Ameriika jagoslovsitsks zveza. Veliko ao piaali ie več pa govorili zadnjo jasen o Ameriški jugoslovanski zvezi, organ i taci jI, ki naj združi Slovence Mesnega okrožja v socijslno organizacijo. Največ si je v to prizadeval rojak Movern, ki je v ta namen raspošiljsl po slovanskih naselbinah listine ss volitve odborov in nabiranje podpisov v ta namen. Vrtill so as sestanki, enkrat na Oilbertu In nato konvencija na Evelethu. Kakšna je bila ta konvencija, ao že pisali Uiti. Nekaj stotin ljudi rsznih miSljenj in nazorov ae je potegovalo za nekaj, kar jim je bilo nerazumljivo. Kolčno so bila sprejeta predložena pravila a popravki in doatavki in imeli smo celo organizAcijo, organizacijo brsz cilja in smatra. Ali je ?ftairirélja potrebna nam Slevesašm v Minns soti l Vsaka m*enizafe|je, k! deluje za izboljšanje razmer človeštva, je koristna in ker je koristna je tUdI potrebna, fsko je tUdI nam Slovencem koristna, ako hočemo delovati potom organizacije, da si izboljšamo naša razmere. Ljudstvu, ako js organizirano, ni treba prositi, pač pa zahteva« ti; tudi ml ako amo organizirani, lahko nekaj zahtevamo, vsaj tisto, kar smo upravičeni. Kjer so organizacije, tam je napredek. Ogromni državni sistem sloni na organizacijah. Ko je romal človek v malih skupinah po džunglah Azije, si je še na primitiven način skušal izboljšati reamare. Ni bil posa* »mik, bils js skupina, ki se jé podala na lov nad divjega tigta Načrt lova je gotovo bilo skupno posvetovsnje. Ako se je pósret ¿11 lov, je bilo skupao radova* nje. In če se je pripetilo, da jé bU član skupine raztrgan od zveri, je bila zopet Skupina, ki je tugovala. Iz malih skupin so nastali rodovi, iz rodov narodi In iz narodov državs. Obstanek Vláde je bil način vladanja. Ako so manj* še Skupine zahtevale spremembe, ao morali državniki gledati, da so jih dali, če je bilo potrebne na aplošno korist. Take so bile sssmere še v začetku človeške družbe In so ie danes. Pésames» niki ali skupine possmeznlkot sprožijo potrebne Ideje na sejkh društev, klubov in drugih socl-jalnih ustanov. Ako je Meja dobra, najde odmev ter postane aplnšna diskusija, končno postane sakon, del ustave, po kateri Se vlada ljudstvo, n. pr. ženska volilna pravica, je nastala na ta aa*ln. Ideja je postala potreba, aprsjele so jo socljalns uitano-ve, le te «o pritiskale na zattop-nike zakonodajnih zbornic, kateri ao jih končno sprejeli kot zakon. ■V nasprotnem slučaju se porodijo ravno tako slsbe ideje kot dobre. Škodljive ideje velikokrat postanejo Vfcdlogi In če ljudstvo pravočasno ne zavzame akcij« in protestira proti takim predlogam, predlogi postanejo velikokrat škodljivi zakoni. Ta-ko je na primer bila predloga ta registriranje tujcev v zadnjem kongresu. Nastopile ao proti rSShe organizacije Hrom Ame-rlke In poirečllo se jfm je, da ao aaitrle stvar v kali, drugače bi ee krti) čet easkopravnosU, demokracije Take so razmere, ki vladajo malone po širnem svetu Nsrsvnost Je sačrtana pot napredku tiste sile. ki koraks zanesljivo svojo pot In vHI delo spopolnjevanja. Ljudstvo v aaah je v veliko alučajlh lahko v napotje vee« vtfPtfe dočlm c ionizirano ob vsaki priliki more potisniti vea naprej, če ne več samo ta korak. Tudi Slovencem je pot i ebna «h ¡ jalas orgaalsadj* v raime ršh. ki Jih živimo v Mhmeaoti. SloNenikl žlvelj, ki je kompaktno naseljen po mestih Železnega okrotja. je pOHtttim vedno Izkoriščan, kar ne bi amelo biti, ker živimo v demokftflčni državi in kot člani nafoda porojenega iz vseh narodov. Zato je treba ■pregledati. Rabimo prosvete, ds il izboljšamo rszmere in rs-bimo organizacije, da nas ščiti SMS izkortSčevanjem na političnem polju. Stoletja suženjstva so minila. Slovan ne sme biti več suženj, Slovan naj bo prost, enakovreden med vredni-mi. ¡i '"i Mv "r I Kakšna naj t>i bila organizacija, ki jo rabimo Slovenci. Ali naj bo psMtičnS? «■■ "Slovenci smo odJočevalni faktor ob času volitev/' odmeva med nami že vrsto let. Ce odločujemo, zakaj pač ne odločimo. Resnica je, da mi odločujemo, a drugi določijo tako, da nam vedno kamen osta ne. V splošnem kot akupina sami zase, Slovenci aa čisto* poH tičnl poti ae morem* nikamor* treba je podlage, ne sme biti pa podlaga politična, dokler ni pri poznana nobena politična stran ka. f Ameriška jutfdklovanika zveča ne naoee funkcionirati na politični podlagi. "Mpney Rulei the Worid." Denar vddi politične kampanje, to ¿¿"pokazale zadnje primarne volitve v raznih državah Unije.' ^ Kakšni so cilji A. 1. Z. ? Skoro bi rekel, da Je A. J. Z. brez ciljev in smotra; to je pokazala prvo leto obstanka. Razumljive je, da*teka organizacija ne more obstajati sli eksistirati dolgo, z razloga, ker ne nudi tega, kar ljudstvo zahteva ali potrebuje. Pravila, ki so bila sprejeta zadajo Jesen ns konvea ciji A. J. Z., govorijo*o izobrazbi. Taka ao tudi načela, koncem konca pa preidejo popolnoma na politično stran. Kaj amo. dosegli na političnem polju, vidimo danes. Ako bi ss držali načela, bi nekaj dosegli. Vsaj začetek bi bil atorjen, da bi seli malo potrudil Isvrševalni odbon V lokalni klub po teh pravilih ne pride manj 4ot 30 krajevnih uradnikov • petimi predsedniki» Kaj so dosegli ti odbori, se ds popisati s okrogle številko brez enice. - Krivda seveda ne pade na odbore, ker sploh nieo in&eli pojma, kako iA kje naj začnejo la i čem. Ako bi Isvrševalni odbor pod vzel korak sa razne publikacije v slovenskih listih, kaj je namen in smoteir; imela bi organizacija več življenja. Toda odbor se je držal pravil, ker pravila nič takega ne nalagajo izvrše-valnemu odboru. Pod okoliščinami kot je A. J. Z., bi moral iz vrievalnl odbor isdati navodila krajevnim klubom, aranžirati bi tudi moral predavanja. Tako bi bila organizacija viobraževal-ns. ¿jpi jt r «K »' A Ako je orgsalsacija kot je A-merlška jugoalovanaka zveza izobraževalna, mora v reanid tudi nekaj storiti, da pokaže svoje Stališče. Ce hočemo izobra-ževalao organizacijo, So moramo kulUvirati, zakfcj široko Je polje in treba je trdfga dela, dela kot ga oppravljaM organizacije v Chicagu In Clevelajidu, kjer imajo Slovenci svoje šote, kulturne klube, predavanja itd. Po njih vzgledu moramo delaU tudi mi, ako hočemo napredovati. Treba je nam ustanavljsU, pod- Krati in vzpodbujsti kulturne obe, pevske, dramatične in izobraževalne. Val ti so pot do izobrazbe, ianjo bodoč splradjs estetlčno ču človeka nad Je tudi dri la. Saj jel sa Izbolj-Petje ja ia-HNHte je ki po\/diguje I bitji. Tako socljalns So-Shakespeare v enem njegovih del "Ves svet je oder in vsi ljadje so Igralci". Cemu se pa< učimo Iz preteklosti. če il ne Is bolšujemo bodočnosti? Zraven pridejo ie predavanja o soeijalnlh problemih, državljanstvu, lasno« t i. zgodovini. higijeni Ltd. sko hi ne-bilo mogoče dobiti áí*. ki »o «motne aloveniitaa. naj se vrte predavanja v angini nI. Vsak. kdor ae san ima. ko gotovo poeetil predavanje, naj ae i vrti v angleščini ali pa v alo-veaščlni. Zveza bi mogla izdajati tudi informac^e člartitvu, kaj je delavakl odškodninski zakon države Minneaote ali aranžirati predavanje ar ta namen. Velikokrat ie godi krivica slovenskim delavcem radi tega, ker niso pravilno informirani o takih stvareh. ^ Tako je moje mnenje o izobraževalni organizaciji, zakaj taka načela imajo druge organizacije ki delajo na kultur nem polju. Takim načelom kot jih - imajo druge izobraževslne organizacije se mora podvreči tudi Ameriška jugoslovanska zveza, da ji bo obitanek zagotovljen. Zato pa mora biti or ganizaclja izobraževalna, ne ime pa biti politična. Politično nismo zreli, politično nas izi gravajo. Kot izobraževalna or ganizaclja naj bi aiužila pred vsem priseljencem v kolikor se tiče izobraževalnih s vrh. Kot tska more seznsniti tudi tu rojene Slovence z našim kulturnim in socljalnim življenjem. Ma-lokje je šolstvo toliko razvito kot je v železnem okrožju, kot tako nudi sinovom Slovenskim staršev srednješolsko in celo višješolsko naobrazbo, kot takim je oprta pot v javnost afne riškega življenja. Zato je potrebno, da poznajo našo zgodovino in literaturo, saj so sinovi Jugoslovanov, pa nas tsko mslo poznajo. Ameriška jugoslovinska zveza kot izobraževalna or ganizaclja more alužiti ko sredstvo spoznavanja med priseljenci* in tu rojenimi Slovenci. Dne 29. avgusta se vrši kon vencijs A. J. Z. v Eljju. Na zsdnji konvenciji ns Evelethu je bil krik pesimiitov, "nikamor ne moremo", dočim je bilo vpitje optimistov, "vie lahko dosežemo, ne ds bi kaj zgubili". Skeptiki so pa govorili, da je organizacija "mrtvo rojeno dete". 29. avgusta naj se pokaže, če v resnici moremo k^j doseči sli ničesar. Rabimoiorganizacijo, da deluje za splošno korist ljud itvs, taka organizacija je potrebna in tudi more eksiitirati, ne more pa ekiistirati organiza cija, ki živi ssmo po jrienu. — I. Tauzell. ,'. - 8vojčas sem čital v ljubljen ikem dnevniku "Jutru" članek o napredovanju Slovencev v Amc riki, zlasti pa o napredku S. N. P. J. Tako sem bil vesel tega napredka, da sem takoj pisal ns centralo S. N. P. J. ter čaatital. Nikdar nisem mislil, da bi seme, ki smo ga sejali takrat Slovenci, imelo tako lep uapeh. Pomagal sem namreč pri uitanovftvi dru štva v W!l!ocku ter pomagal pri rsspečanju knjig v Broughton, Pa. Nasprotnikov smo imeli takrat toliko med ljudmi, da je bila groza. Kot 19-leten mladenič aem bil vedno zaeramovan, starejši Slovenci so me imenovali "smrkovea" ln nekoč bi jo bil celo dejanski skupil, ker sem preveč samozavestno nastopal ca načela S. N. P. J. Tu krat mioimeii v Willooku društvo iv. Barbare in hrvaike za-jedniee, čeprav ni bilo nobenega Hrvata tam. Ia prav Slovenci prt tej zajednici ao me najbolj napadali. Kljub temu sem zbral okrog S0 mož in imeli smo društvo, katero se je s pomočjo resnih prireditev lepo razvijalo. Kako se eedai rasvijs, mi ni znano; upam, da dobro. ♦ Prejel aem od g. Stonlča za delovanje lepo darilo — zlat prstan z znakom S. N. P. J., ki mi je pa bU v vojni ukraden In mi je jako hudo zanj.' V VVillocku aem bil med leti 1801 do 1907. Kdaj amo ravno ustanovili društvo, ne vem, ml-ilim, pa da v letu 190S. Spominjam ae tudi g. Kdnda, ki je hodil po Iiaaelbinah In nabiral naročnike za liat "Glas 8vobo-de". fpdl sam aem delal po Pennl kot nabiralec naroČiHkov skozi mesec dni ln'J|i pridobil okoli 200. Tsko smo delali takrat ln zdaj. kot čitam. pa imate tam tolik 9speh i sigipiasljfcb; ki smo jo tedaj gradili. * Nikdar nit*m mislil, da be S. N. P. J. kdaj tako močna in tako upoštevana, ker je lm. !a toliko nasprotnikov te pri roj nt X .1 Saj no samo tej organizaciji tudi naprednim ia-sopleom se hoMI naselljaki pristriči alt življenja. Zbirali j smo po centih za tiskovni sklad Glaaa Svobode, da je lažje klu-! boval klerikalni kliki Rojaki,' tudi tu v domovini iaiamo hud boj z duhovniško jkliko. Kimci so povsod enaki: ramo za njih bisago jim je, če potem človek tudi ne hodi v cerkev. Glavno je, da prispevaš in hvalili te bodo raz leče. da si dober kristjan. Drugače pa so razmere pri nas miseme. Železniški uradnik sem in imam tako malo plačo, da se ne morem pošteno Živeti, pa tudi lakote u-mreti ne. In ravno ko to pišem, so nam zopet utrgali od pleše. Pravijo, da so storili takd radi naravnih katastrof v Bački, pa to je le pretveza. Ne rečem, da ljudatvo ni potrebno, ampak dej stvo je, da so v prvi vrsti krivi ministri, ki se brigajo samo za medsebojno politično nasprotovanje, namesto da bi se tudi za ljudstvo in v tem oziru za jezove, ki Bi omilili poplavo. Gabiti se mora človeku, ko čita tukajšnje časopisje, v katerem ni drugega kakor medsebojno blatenje strank. Pozdravljam v duhu vse nekdanje žnance v Willocku, Pa., strica Ivana, bratranca Franka Novaka v Millstonu, Wis. Želim vsem sreče v tujini; najbrž nobeden več ne pride na stara leta pod domači Jcrov. S. N. P. J., ti pa se razširjaj dalje in dalje do neskončnosti. Člani, imejte zaupanje v vaše voditelje tako kot imo ga imeli mi takrat. Le v složnosti, bratskem zaupanju in odkritosrčnosti je moč. Ne poslušajte kriti kov in ne verjemite jim, ki hočejo razdorov med vami. Zdrav-stvujte! Vaš nekdanji — Mi klavec iz Willocku. »TiK ... " I- , -- Mesto vabi delavce, da pomaga jo prijeti davčne SOBOTA, 21. AVGUSTA. 4 ■BBMMHMHHBSÉaÉMaM ČUDEN SVET. Chicago. — F. P.l — "Drži te tatu!" je klic mestnega od bora v Cfiicagu z namenom, da dobi vse davke plačane, da bodo krili izdatke mestne administracije. V pismu, ki ga je pisal mestni pissr Chikaški delavski fedreaclji in drugim organizsci jam, prosi vse. da pomagajo u-jeti in naznaniti tiste velike da v koplačevalce, KI so se izog nili dsvkom, da se bo moglo plačati izdatke za šole, parke in druge ljudske ustanove, ki potrebujejo denar za vzdrževanje. Resolucija pa ne pove, pa tudi pismo ne, da so to predvsem ti sti veliki bosje, jci v resnici vla dsjo mesto,' ki se izognejo davkom. Namesto, da bi v pismu imenovali te prevarante z imenom, pa se previdno izogibajo tegs primika. Tudi župan De-ver ne rabi takih imen, gač se ogiblje ter rabi samo lepe besede, ker ve, da so tisti dsvčni doierji same "višje" oaebe, katerih se, ne sme imenoviti i pravim imenom, da se jim ne zameri. Resolucijs pravi, "da ae je pee višala vrednost zaslužkom ter da je poskočila vrednost posestvom in stavbam, ki pa niso obdavčene. Medtem pa so obdavčeni mali poaeatniki in lastniki malih stanovanj, lastniki nebotičnikov so pa Is vzeti." Da, velike ribe pustijo, msle ps ujs-mejo. V glavnem delu mesta ne plačajo lastniki niti polovice davkov, ki bi jih morali. Pa tudi ni pričakovati kaj boljšega, dokler bodo sedeli v mestnem odboru zastopniki velebizniaa. Boj za enakomerno in pravično uravnavo .davkov se nadaljuje, posebno pa vodijo ta bo j Tika* ka učiteljska federacija, Zveza gasilcev in ps Ameriške delavska federacija, ki ae tndi že vee *lje. Drugi dogodek. Veliko tekstilno podjetje Uovi Angliji rabi požvepljenje-10 ricinovo olje. Kupuje ga po 15 centov galona 6d neke tvrd te. Ravno to olje je ponudila seka tvrdka po UVfe cfentov galona na prodaj. Kemičar korpo-racije proglasil olje za dobro. Agent je prišel k priganjaču, ki izvrši zadnje delo na blagu. Pri-Kanjač mu je pa rekel: "Jaz rabim to in to olje po 15 centov galona, ker mi, družba plača od vsakega soda deset dolarjev. Tukaj je moj naslov od mojega stanovanja in moja telefonska številka. Pridite na moj dom." Izračunilo se je, da velika kor. poracija izgubi vsako leto v$č ko dva miljona dolarjev od svojega čistega dobička zaradi korupcije. Vsa industrija boleha na te bolezni. Razna olja in druga «redstva, ki jih industrija potrebuje, so sleparska v ceni, namenu in procesu. Res je, da na ta način indu »trija izgubi milijone, ker se dajo nekateri uradniki podkupiti Ta korupcija se seveda lahko od Pravi, ako tako žele oni, ki na-čelujejo kompanijam. Ta odkritja govsW tekstilni delavci upravičeni do višje mezde, kot jo prejemajo. - DELAVEC V SALI ODKRIL VAŽEN PROCE& SljajM napredek delavske banke Banka železniških strojevodij v ' Clevelandu otvarja podružnice. • Premožen jf je naraslo na $47,000,000. Cleveland, Ohio. — Dolgo časa je vzelo, predno je organizirano in zavedno delavstvo prišlo do spoznanja, da mu v boju pro- t Jla ob norveSki obali. zacija ti sedanjemu kapitalist unemu^ sitemu najbolje služijo ista o- hteve, da se -naj Powerja areti- ko bodo delavci vodili banke. Tu-1 ra,in kf\nuje: Power .panJe ,v I" " ^>»1«« delavce v sredin ^loon,- .n nekem intervjuvu namignil, da son. ♦rrekstnne neiavce v arwu di mnogi delavci so nekako naibrte ^ijcsj« iamenjala nioatlantiških državah in Novi dvomljivo majali z glavo, ker si J« najDrze policija zamenjam niso v svoji kratkovidnosti 1 drUg0 krSt°' 1 ki je bila prazna. V četrtek pa je slednjič prišla resnica na dan in cela zagonetna skrivnost je pojasnjena. "Dailjr brže mogli predstavljati, da bi tjile banke — ki so ja iznajdba kapitalistov — lahko tudi najboljše orožje delavstva proti Ita ZGODBA O NAJDBI KITtHK NERJKVEGA TRUPLA Vse skupaj Je bilo uprizorjeno kot reklama za neki film. London. — Angleška javnost je pred kratkim z največjo pozornostjo čitala poročila o najdbi trupla lorda Kitchenerja, ki jc našel smrt v morskih valovih, ko se je neka angleška napivst» abson tovori i slabih ¿asih Počaai nastaja depresija. — Delo v industriji pejenjuje. ~ Izgleda na boljše čase ni proti koncu leta.: - ■PHP Chicago, III. — Jeaen se bliža križarka)U Babsonova štatiatična organi-produkciji je podala rožja, ki se jih je do sedaj ta-djiično posluževal kapitalizem, n tako so začeli delavci organizirati se tudi na gospodarskem polju, ustanavljati so začeli kooperativne zadruge, stavbiAska n posojilna društva, in pred nekaj leti tudi banke. — Kapitalisti so se ošabno smejali, češ, kako bodo delavci vodili banke. Tu- nikar Frank Power je sporočil svojo izjavo za bodočnost. Pro-angležki javnosti, da je našel na dukcija ae počaai znižuje in za- EVEZNI URADNIK RAZGALJEN ROT PONKVF.RJK-VALRC. Davčni uradnik Selbmann, ne« k dan ji urednik nemškega dnevnika, aretiran. Norveškem truplo Kitchenerja ter da ga jo pripeljal seboj V Pariz. Ko so oblasti krsto od-| prle, /io ugotovile, da je prazna. H Javnost se je razburila, ker| ion meni, v mesecih av-oktobur lah- je'smtrfdaTda"jo* jf Power ^ I pobili ^vc^ kolikor jlh tegnil za nos, in slišale so se za-1 bodo poželeli in za rjijo mezdo Chicago. — Edward Selbmann je bil v avoji mladosti častnik nekega pruskega gardnefea polka. Pred kakimi tridesetimi leti je prišel v Amerflco ter se Je posvetil časnikarstvu. Bil Je ured nik nemlkega dnevnika "Illinois aade bodo I Staata-Zeltung", kasneje pa je vo pro-1 postal tudi lzdajktelj tega Usta. dal Vsled vOjhe In z njo združenega sovraštva proti Nemcem Je Setb-msnn mnogo trpel. Pustil je čas* nlkarstvo In šel v zvezno službo, _ in sicer v oddelku sa notranje Ozonsko pomanjkai»}e delal M*STÄÄ hteve za povišanjegjnezd ai Bahaono odbite, se glasi rokovanje. Baba bodo podjetniki \ gust, september i«v je najbrže policija zamenjala njeatlantlšklh državah Angliji so še odpuščali v mesecu juliju. Avtomotivna industrija teriaj opisuje," pravi Bab- bila $l,0W letno a radi svoje ze soaj f . i prldnogtl ln točnosti je naglo na- predoval, tako da Je zadnje čase — po' osmih letih svesne službe — dobival 14,000 letno. je pokazala veliko večje popuščanje kot lani ob tem času. Ilezde še niao pričeli zniževati i delavstva proti aa- o»**vnu»», JC „..«raniuirani noizkusi Se danes .e dobijo Sketch" Je namrei v pomleljek m^delavstvom neverni Toma-Ipriobčil izjavo fasnikarja Sin i , _ . k, mnola.|vtrll najt) rte nao fia,wwi ti, ampak teh je z vsakim dnem »letona Oatcsa k bro po^bne- < * • £ J „,„ j b„ v ,voJrtn urtdu „anj. kakor Ka*e v.aki na- ^ » -dno bo«!««, » fe kaj lahko «am ter jo je izvedel skupno s padalo. izvojevanje povišanja daljnji napredek delavskih bank. -Najboljši primer, doseže banka, ki je v delavskih rokah, je tukajšnja Brotherhood Cooperative National banka, ki Te dni pa K> slučajno prišli na sled neki netočnosti v njegovih ¿leer vzorno vodenih knjigah za | Uvedena je bila preiskava, ki je mezde ugotovila, da Je Sklbmann pone-veril najbrže nad $12,000. V mmm MÉM burila. Krivde ni tajil. Dvakrat Powerjem. Gates pravi, da Je bit namen _______ „ cele stvari ta. da se naredi ktr je last bratovščine železniških najbolj obširna mogoča reklama strojevodij. Organizirani stro- za film "Kako je bil Kitchener carpender lii Ta film je bil izgotov-novembra meseca 1921 irt Je bil takrat zasebno predvajAa pred sestro lorda Kitchenerja lš več člani angleške gosposkelln joa Bo* SS, Praak I i«IM IU-5 ». 1, JbkMton ntjr. ltt.1 r. I lux 104. Grass, KkSs. je poskušal končati življenje, 80r0dniri ¿ENfc ,UMORJpi-| nato pa je naglo potegnil revol- IDEJO lOTO. jevodje so ustanovili svoja prvo banko leta 1920. Danes zfiala I-movina njih podjetij približno sedeminštlrideset milijoni dolarjev- v zaporu rala ge radi dVoJriegani zagovarjati ver, nafetavll ga ns prsa ln pri tlsnll petblina, a k ereči se nI sprožilo. Selbmanna, ki Je star «4 let, so izpustili pod jamstvom na prosto. Njegovi prijhteljl so ves Čas pri njemu ter skrbno pazijo, UitaMVÜMi a tfrti» 1 tH>4 GLAVNI STAN. 1C87-SS SO. LAWNDALg AVE, CHICAGO, ItUNMf Izvrševalni odbor: I __________• UPRAVNI OUSKK: Priši. 111. POROTNI ODSEKI John Guriuk, pruduudnlh, 414 W. IUy Si., Sprimfl strabunu, Pu-5 Tuny Srhraial. R. P, D. Na. PeSba). Box 11, Park Hlll. P».; Anion Šular, «0LNIŠK1 ODSEKi PREDNJE OKROŽJI:: nis« N»v«k. pruduudaik, HIT S» S. uwadsu Ave.. Ckleato, III. ' VERODNQ OK ROŽ JE I Jouuph Zorko, R. P. D. I, Bbx lUfWuut Pa.; Anlun A Ur« m, U4S E. Tttk St.. CluvulanS, OMa. SAPA DNO OKROSJKi Jseob Ita Ink H. R. I, Raa IS. IMttakur«. Kaas.. SS Jagusspadi Frank Klaa. Bui MS. Cklakolai, Minn., sa suv. sap.t Juha Gu* lok. Bu* 144. Ruck Spring«. Wye. Nadaorni odbor: frank Ss|e, prudaednlk, IMf W. Nik St.. Ckluafo, III. I t*«tlk iuk. S40S St. Ctatr Avu., ftovulsnd. Oklui Alburt llr«M, 44S Hi Mllvauhuu, Wis. v ' , , i «. a l ^ ! Združitveni odbori Wank VWmsr. prtduudnlk. TIM W. S3rd St„ H. atrtua Park Avt., C hica«». III. t IVur U««k«l, SS51 ^°POEOR!—Kur««pondunf» s slavnimi odborniki, ki dulajo v (fovea» lik au v ril t«ku1«i Vsa IMSMA. ki M nsaslolo n« po«lu ki. prudaudnlk«. ar Matovoi Mi- •udnliivo S. N. P. K M8T4» So. Uwndnlu A v«.. CkUato, III. VSE EADEVE BOLNIŠKE PODPORE SE NASLOVEi šive S. H. P. i.. M«T-5» So. Unndsls A v«.. (hk««o. ni. DENARNE POŠ1UATVE IN STVARI, ki se U4o|o «i. odbora ki Judoutu %»Mu ae aaaluvui T«jnlitvo S. N. P. J« M8T4S So. Una-dale AvOh fhlrau.vlll. ' Are«, III. i Aha a ' ■- ¿ , .lutbovanja ope«»l ^med »jim. ^ ^¡J v ta film ielphiji, Bir-I Power, »o sprevideli, da ne i ¿t.,' da sul pHhrtnll najmanj desei ipolisii, San rejo napraviti nobenega dobiiUjl^n^Oginjg'^JJ tpllko kot j. poneverii. Selbr , Tacomi in|ie f Uma na. kak P^^ffiSf^^fc«!!? bil mlwTeiovik, ki«« dwarda W. ter deželi ne razbobnajo Širom dežele. In tako sta imenovana dva časnikarska poročevalca izmislila sli pila v Floridi kakTh trideset' ti-l tisto zgodbo o nsjdbi Kityhener-soč akrov zemlje nedaleč od Sa- jevega trupla ter v resnid zbu- rasote, Florida, kjer je zgradila dlla pozornost cele Anglije Rl mesto Venice ter potom svoje | tudi ostalega sveta zemljiške družbe prodaja tamoš-njo zemljo svojim gemii občinstvu, oderuških cenah vada pri kapitalističnih ških podjetjih. Dosedaj je bilo prodano za en milijon dolarjev zemlje. |Jf» A ■ • 'J, Bratovščina je lastoVala svojo banko v svojem lastnem poslopju tudi v New Yorku. Ko je pa nedavno prodala poslopje, je pro- denetkrat Selbmann niti kvartal, niti čezmerno pil tti še !ubicô~'mrs. I kadil nI. fcivel Je precej skromno ln še nI brTgal za dm|tJ kot sa otroke farmi blizu New N. J., pastorja jrev Halla in njegovo ^IÄm- u obtožena I ivojl dvsvhčert ln njune JitÄ:. Hall,I Zena mo Je pred leti umrta. žena umorjenega pastorja, ki se Hoovfrjtv pomožni tajnik Je ss bo tudi morala zagovarjati pred veleporoto, a je sedaj na pro- ■VSE EADEVE V EVKZI Z RLAGAJNIŠKIMI POSU naaluv: BUz«|nlitva S. N. P. J., M&7-M So. Uwadalo A v«., Vae prSolbu slede pu*lursn|s V «I l»vr*evalnem odbori «o Frank Eo|«a. predaodnlku nadaomei«, 414 Ll Vol prilivi na fl. porotni od«ok «o W. Hay SI /kvÄ'^tlsslloni lodoote, na) m St., Sprfcaifleld, lil. lo dresi spisi, nasasnlls 41 So. Uwadalo Avu« Ckicaio. IU. ud kuro, ilgar aaslav b ««orsj. '!i j c vrgel v svojega sode-îav. a kos sira, ki pa je slučajno i > t v jino rečeno, k sreči — padel v neko posodo, kjer potom «•lektrolir« proizvajajo bakrene P'otte, a katerimi potem odti-•kujujo tiste plošče, ki Jih vi ra na avojem gramofonu. Kakrene plošče so precej meh-kp >n «e hitro obrabijo. Tistega dr»' ps so z začudenjem ugoto-da jf bilo par plošč izredno trtnfh. Seveda so takoj stvar «ačeli preiskovati in najprej «otovill. v kateri posodi so bile ^otfe izdelana, nakar so poslali vioree kisline v tisti pooodl v »•T.tfno preiskavo. Kemična ^Ukava Je pokazala, da ao i % t -ti raztopini pričujoče or-»•«"Ve «novi Kmalu nato so tudi izvedeli, kako Je tisti IU-j«n«ki delavec vrgel sir v raz-^Pino ln s tem dal povod važ-tonu odkritju, na podlagi kate- njlh elevelandske banke V par dneh bo otvorjena v ______________ ____še mnogo drugega doka- ^ M BÄÄtrt »amo visoke možno vaši lasje siveti, je to znams-1 žilnega mateHjala, ki ga nij dt( kot dejstvo za visokp doj)U V par dneh *Usne esike preneh^MÎI potwtonim pri tem bls^e, ki Je prÄn Clevelandu še ena ^ružnicain W « ^ .»X .lišanju spravljati v javnost. ¿^ki, ampak tudi kot za potem po potrebi v mestu in dru god nadaljnje podružnice. O. T. proizvajati Navadno prenehajo s tem svp- Csrpender, ki Je član neke\ mgo velikemu domačemu trgu banke jim delom, ker eo slabo hranje- WÂ|utféetaW borzne firme, je feter! nudi proizvodna debelo II uciwiii, — —' ------------- . Pogost vzrok jc tudi nezn- an In miren, on pravi, da, "ne glede na nizko f T Ä Ä ÎÂ ^ ÄttVoSt^l 7¿dn¿.t evropeJÄega d^r ja ívX^X^^S: 2. Tudl to je posledica stavke, oba obtožba v zaporo. Steven J in nizkih n^^ U^Jm Î «ni« dosedanjega flnanč- ki so jo aapovedale lasne osllee. Je gladil brke In se smehljal. g * "ÄnjT^^^ Hazlili je samo ta, da celi« »el Konec ^hodnega ^Iša- 'íñl prenehaj'o Izdelovatl samo barv-1 n ja je prišel bolj naglo, kot as ^ vsemu ^rganiziranemu Osnovi, temveč da sploh ukine- Jt pričSkovSlk - V7* _ I in voa svoie delo, tudi Izdelavo mmr0i dom ne tem šjučaju Je naj- kator Simpson V «etrtak depol vb. alaba mrehrana. Sno nrndstavll Ša nar prič ter di delavstvu po svetu London. — Neki francoski potniški aeroplan. ki Je oskrboval reden potniški promet med Anglijo ln Francijo preko kanala, je v sredo vsled goate megle priletel na tla blizu Aldingtona. V aeroplanu je bilo rasen pilota in strojnika trinajst potnikov. UblU aU bila en Amerikanec in en Italijan, ranjenih pa Je bilo V oziroma A- merikank. Konvencija v ladljaai. Vlaceonse, Ind. — (F. P.) — Delavska federacija za Indiano bo obdržavala svojo letno konvencijo v Viennes. 26. avguaU rega so takoj zboljšali izdelovanja fonografsklh plošč, ki Je sedaj znatno cenejši. imajo Um nižji sUndard žlvljp-nja-ampak inteligentnost ln pa prjlaaodenje ameriškega podjet-njtsjje napravilo prostor za meriške Izdelke, ki pa obljublja Jo biti še večji/' ^ Skupna vrednost ameriškega izvoza za Izdelane predmjas as Jc iJt GaČravP¿j^TSWlS'»ilí ispw">BB n¿ pieebnol v letu 19254S. » jem .veda, ds lasne .lice SÄ^^ p0tnrl€' ^ „ aI oLàj^mtTrsdi ki so ti ¡«množiu iz štirih In pol 3. Znanstven^ so tok^ll, I da pr^ milUona^ 42 milijonov dolar- | __Jas. Tudi v Amerikanec obit. 7 ranjenih večkrtt kriva slaba prehrana. I dne predstavil Se par prič ter da pri zračni nesreči v Angttji. Mafiranje kože na glavi in vsa- bo zaslišanje končano šele opol- _ .a^Jia™ " ka druga stvar, ki pospešuje dne. Toda «mpson je postavil pevjM Jil1^1 krvni tok po koži f»a glavi, vča-| na priševahie klop samo ene prl-| tu 1921, M2 na »l,J»7 bili tako drzni, kakor sU mlada bandlta brata Leeter ln Forest Oonce. Prvi ^s star II, drugI pa 14 let. V topi delu dežele st» zadnje dni Izvršila celo vrsto skrsjno drznih topov in «ta doslej še Vednornšla številnim zasledovalnim čeUm. Za njima je bilo poslanih celo par aeropla-nov, oboroženifh i bombami, ki povzročajo solze. Ampak doslej sU še vedno na prosUm ln dobesedno norčujeU is oblasti • Nedavpo sU bila aretirana v Garden Cityju, Kansas, kjer sU oropala neko garažo. Z revolver ji ps sU «1 priborila pot na pro-i to ter sU jo odkrurlla v Colo-rado. Tn odkar sU tu, ita Izvršila že celo vrsto skrsjno drznih ropov. Lotlls sU se celo nekegs šerifa, kateremu sU pobrals orožje Ur se odpeljala dalje v njegovem avtomobilu. V, malem letovišču Jlye sU napravila Uko zmedo ln Uko terorfklrala leto-viščarje, da eo mnogi kratko-malo prekiniti počitnice ter od-potovel! na evoje domove, fterlf Je l močno četo oborožen nih prostovoljcev zasletloval mlada bandlU in ko Je mislil, da jih Ima te v pesteh v neki kotlini, sta v ukradenem avtomobilu pridrvela «koši Ry* Ur ljudstvu kot kaka paglavco kazala Jeslke ter brila noreš, nična bratca #U pred kratkim potegnila Iz , neke koloradske poboljševslnlce ter sU nato začela pravo banditsko življenje. Obsdva sta oborožena od pet do glsve In obl In socialne razmere, tisk, Izob-ršzbo In mladino, finance, Idfav-stvo, zunanje odnolaje fh pa iru-ska tolmačenja4 ameriških prob- HmI. ^ . omenjena nova uzUnova tega liberalnega dijaškega klub«, aa člkaški univerzi Jo obdršavaktr glavnem prošlo leto o evoluciji, ker je bilo to nje le precej na vrhu nega daytonske|s||H T?*. . SLOVENCI V WAUKB0AN(J, vsied POSOBt Na stanovanje In hrane le sprejme štiri Slovanes pri deven ski družini y Wat Za nadaljna pojasnila U; John Dobro vol joa« oskrbnika v Slov. narod, doma, na Mth St., Weukegan, lil. (Adv.) ,UÄ da ao živalski predniki človek. I '¡.^ u celih 12« poraščeni z lažmi pootkm takh J^^^J^1^ ' *X>do ml^rni vozovi zaS12 ■ikakarna prinjr opice. Clo^ krat ne Htpnsiiu na^rweto. 1A 4IS j» vek polagoma zgublja svoje lase Vzrok Je mogoče aošnja obleke kajti človek trebuje več radi obleka ne po-1 dlake v IIiSPM vac ^kiyyi^uiu ^ razne industrije pa se pred mrasom. ^a^Jjf^ munlclj«ki>m j ^ ^iJSlTSiiBia 1» od- stoikov, farmarokl stroji za 3US kov; razni svtomobilal deli SU odstotkov ter druga maši« ka pa nam pove, Sa so bili lasje] James, petnajst milj od PorU- daso ns glavi mnogo *IJ v uporabi kot na kateremkoli drugem delu Uleaa. Obleke se bila tenajden* mnogo prej kot klobuki. Torej j« razumljivo, zakaj 1*4* na glavi še niso tako temeljito izginili kakor Hrugrxl po Ulesu. se bo Uls Ij segla rfka WLM naročnino. Naročnina sa so prepričana, dai i /•l bitka, kadar bo 1 r' s tka. Je v »trUk zveCar zletelo v zrak pdalopje, v ibiif.no ano patron sa revolverja tili, ki jo Je strela, ni ran Jon ne ubit ' fa vstttsnski pevišek v as» j bitka, kadar | lee po njih. ^Ilj S rteacUnovnl u«aj e aodebnl Ru alji aa MudMil univerzi. Chicago, u!/—(Fed. Presa.)— Dijaški llboršinl klub Je pravkar zaključil svoj desetdnevni tečaj na čikašk! univerzi, ki Je oUtojal iz predavanj o sodobni JtusiJi. Ta noV kurz Je povzročil veliko ranimés je mod zunanjo m bilo Dhbližno eno mllUardo riškom izvozu smatra Klein, da puWIko, da sci prišli podušat ta jr bilo priMltno eno mmjaroo ^^ ^ M VMjrKi predavanja. Pradmati, ki so Jih Pri «kanioriii ki io t najbrže raščajočo količino slrovln li) obdolovail predavatelji. kaUrl so Pri akaploziji. ki Jo ^ ^^^ za 1 bili skoro " turistične izdatke itd. I Rusiji, so vključili industrijalne Naročnino lahke pon Jete no naslov i vrnk ttPROS SSSTf. CRICAOO» Al BfRT STETZ CO IÍHP.sm. Si PV...IK N J SO&OTA, 21. AVGUSTA. NA PRODAJ JE dobro idoča grocerijska trgovina v bližini več i h tovarn in je na ado dobrem prostoru. Prodaja m vse u gotov denar in nič na knjigo in se iztrži okrog $600 tedensko.. Prodamo vsied bolezni. Mora biti prodano sa gotov denar za nizko ceno $2800 in sicer najkasneje do 1. septembra 1926. Oglasite ae osebno pri lsatniku: 1984 S. Rscine A ve., Chicago, 111.—(Ad v.) DA SKUHAJ) DOBRO Pl- yo, pifii po nase PRODUKTE. NESMISEL VERE V BOGA Clsmenceau ima med svojimi eseji fin opis is domišljije, kako tuguje narava, ko sliši novjpo o smrti Pana, grškega boga narave. Bog narave in človeka končno umira. > Liberalni duhovnik je rekel/da bogovi umirajo, toda Bog ostane. To je drug slačsj ponavljanja irsz. Bog tega pridigarja — jako liberalno tolmačenje krščanskega boga — umira rsvnotako kakor umirajo vas dinastije bogov, ki so vladale pred njim. Pesnik Wstson, ki je sočutno videl, da izginja krščanski bog, si je izmislil svojegs bogs — ne-poznanega bogs. Ts naj ostane! O vaškem novem bogu so rekli, da ostane, pa vsak je šel v pozabljenje. Poleg tega izginja še vera v boga kakoršno-koli Vrste. To je zaključek v dosledno zgodovinskih besedah in do tega je prišlo v zadnjih sto letih. Pa niti narava niti ¿lovek ne žalujeta H bogovi. Ljudje iz vseh delov sveta so mi Že rekli, da so p* prečitemJu mojih knjig izgubi!! vero v koga in vsak Izmed njih mi jo še rokel, da jo vesel, ko se je iznebil iluzij o bogu. Milijoni po naših mestih izključujejo toga iz ovojih življenj In misli, in to store s tako lahkim Srcem, da niti vodo ne, če verujejo v njegov obstoj aH nO. Nikdar ne mislijo na boga. Žalovanje kstaada je, to jo res. Toda to žalovanje je ssmo pri duhovščini in pri verskih pisatelji*. Ni moja naloga ugotavljati, koliko dtihovšdina sama veruje v boga, keterega smrt objofcujd. VeMka večina duhovnikov izključno no veruje. Poštami duhovnik angličanake cerkve mi je odločno zagotavljal» da je velik dol duhovnikov na Angleškem agnostikov. Isto Jo z rimsko cerkvijo in z vsemi drugimi cerkvami. ' Venda^ duhovščina is čisto razumljivega vzroka objokuje, da ponehava vera v boga. Toda nih{e ae ne briga za njene solze, če ne podajo vzroka zanje. Ko prldigrib, da bo^ostala na ave-tu tema in zmešnjava, da bo vse življenje postalo boj kakor v gls-dijstorskr areni In da otroci in žensko ujb bodo več varni na co-sti, prsvdobro vedo, da se lažejo. Današnja -brezverska doba je veliko boljša sa ženske in otroke kjfeor katerakoli druga doba, podobno pa b<#ša kot krščanska 'loba, katere je sedaj konec. Pred kratkim je neki apolog sa boga iikel, da ne samo obnašanje, tm življenje bo postalo slsbo in brezbarvno, da ne bo določnosti, ne bo zakonov, če vera v boga' preneha. Nobenega smotra A« bo v človeškem življenju, bfes pomena bo obstoj. Znan nam je if vrste pesimizem še fsta dni, kb je čudaški umetnik Lov T^etoj prvi pisal o njem. To so ttfazi vtisov bo-lehnoga «Dietnika. Pravite, da bo obstoj bres pomena. Kako pomilova*Jt sa filozofije! Kdo drugi se briga? A» potrebujete pomen v vesoljstvu, če hočete biti Iskra* ln polteni v svojih poslih in modri in uljudni v svoji hiši? Ni ga ottja, ne smotra v Življenju, pravita. >lo je krasno ln lepo, kajneda, v dneh do de- Konstruktivni zaključek po rasgal jenje In AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsegu 682 strani, trdovezana, vredna svoje cene, stane....$5.00 Slovensko-Angleška Slovnica selo poučna in lahko razumljiva knjiga za nieoje angleščine, s dodatkom raznih koristnih Informacij, stane samo..............—-------...$2.00 Zakon Biogenezije—tolmači naravno zakone ln splošni razvoj, knjiga iz katere ssmorete črpati mnogo naukov sa telesno in duševno dobro. ............».........................0 i .50 Pater Malaventura—V Kabaretu—zanimiva povest iz življenja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, izvrstno s po polnjena a Olikami......................................$1.50 Zajedale!—resnična povest in prava Ilustracija doslej skri tega dela življenja slovenskih delavcev v AmeriU.4i.75 Jlmmie Higgine—krasna povest, ki jo je spisal sloviti amerišU pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan Mokk .................................... m ...................................... o l .00 Zapisnik 8. redne konvencije S. N. P. J„ 262 strani mehko vezana, stane samo.m....................... .»••....••«»........«...•*...'...50c KNJIGE KNJIŽEVNE MATICE SE DOBE pri naših društvenih tajnikih in drugih zastopnikih, namreč dosedaj jih imajo v prodaji poleg društvenih ; tajnikov tudfc W. William «tor, 6404 St Oair Ave^ Oevelan* Ohio. Anton Jankovfch, 1171 Norwood Cleveland, Ohio. Anton Bokal, 727 E. 15714 Street, Cleveland, Ohio...... John Križaančič, 18111 Bonlngton Ave., West Park, Ohio. Andrew Vidrich, R. P. D. f, Box 108, Johnstown, Pa. John Risuc, 6666 RuaoeU St, Detroit, Mkh. Prank Staler, 18706 St Aubin, Dotait, Mich. <101 «epsHsr Atsam CI 1 išsaj. O. Največja svetovni, zaloga perja in pernic Mi v/odajamo vsak vrst pravo gosje perje in pernic«, pravilno oči- ftljV^ Mi imamo ealo VTJaL —par je< osmukano __perja in prave par- 4 AH Rsipoiilja- M Wry no r TU kraja v f|HMAmeriki. Vsere po- IHHVrà iljemo sastonj na — ^ ^^ ^ ^^ \ najstarejši tvrdki perja in go-1 tovo bodete aadovoijni. Dept. S. 'W- v Ali pa pišite ponje na : p m KNJIŽEVNA MATICA 8L N. P. J, 2667 Sow Lawndale Ave. Chicago. DL POSLUŽITE SE KAMPANJE ZA NOVE ČLANE PRIDOBITE SI LEPO NAGRADO! SVETNIK V Spisal Agita Pqtftol» * "Sla moj," je rekla Njegova Svetost, "ne-kstere izmed teh reči jo še pred dolgim časom Gospod izrekel tudi v mojem srcu. %Ti, Bog te blagoslovi, se meniš edinole z Gospodom samim; jas se meram meniti tudi s ljudmi, ki jih Je Gospod postavil okoli mene, da s njimi vla- < dam v ljubezni ln modrosti; in predvsem moram meriti svoje skleps in svoje ukaze ob različnih «možnostih, ob različni duševnosti toliko milijonov ljudi. Jas sem bore šolski učitelj, U ims mod sedemdesetimi učenci dvajset manj nego srednjih, štiridesst srednjih ln ssmo deset j dobrih. Učitelj ne mora voditi šole sa teh doaot dobrih ln jas no morem voditi cerkve samo zato in u One, ki so tebi podobni. Glej, na primer: Kristus je plačal davek drtavi in jas, ne kot nsdpaatir, temvač kot moščaa, bi rade volje, plačal svoj davek svestob* Um v oni palači, k! ai prej videl njene luči, ako se ne bi bal, da tako užalim svojih šestdeset učencev, ds izgubim tudi Is eno izmed njihovih duš, ki so samo dre-gocene kakor druge. In to bi so zgodilo, če bi jas dal «brisati nekatere knjige s indeksa, če bi bil v šteti kolegij poklicaj nekatere ljudi, kj Imajo sloves, da niso strogo pravoverni, če bi v slučaju, da izbruhne kužne bolezen, ex ab-rupto (nenadoma) šol po Rimu In oblakoval bolnišnice." "Ah, Svetost!" Je vsldiknil Benedetto, "od-pustite ml, toda nI gotovo, da so te duše, ki so se radi takih vsrokov pripravljene opotlkati nad Kriotovlm namestnikom, tudi v resnici rešijo, po drugi strani pa je gotovo, da bi pridobili tpllko drugih dnš, ki Jih ne pridobite!" '.'In potem," Jo nadaljeval papeš, kakor bi ne bU slišal, "star sem in truden, ksrdinali ne vedo, kog« ao poataviU na to ntsto, nisem ¿paral. Tudi bolan eem, razna znamenja mi pravijo, da bom moral skoro stopiti pred svojega Sodnkia. Čutim, sin moj, ds si dobrega duha. toda Gospod no more od ubogega človeka, kot arm jas, zahtevati stvari, ki hal ti govoriš o njih. atveri. ki Jim na bi bil koa niti mlad trden nadpaatir. Vendar nekaj atvari je takih, ds jih z Njegovo pomočjo tudi jas lahko dovršim ; če ne velikih atvari, pa vsaj druge. Kar ae tiče velikih atvari, proalmo Gospoda, da vzbudi mol«, ki jih bo vedel izvršiti o svojem času. in mota, ki bo vedel pomagsti pri njih tzvrševsnju. Sin moj, če začnem Jss nocoj preobrata t i Vatikan ter ga nanovo zldsti. kje najdem potem Rafsels, ki ga naj poslika? In kje tudi le tegale Ivana 7 Ne pravim ps, ds ne atorim ničeear." Benedetto, Je že hotel odgovoriti. Nadpaatir mu ni dal, morebiti ker se ni hotel natančneje izraziti, ne prilike ne čaaa, aUvil mu Je telo po všeč no vprašanje. o 'Ti posnaš Selvo." Je rekel. "Takole pri-vatno. kakšen človek Je T" "Pravičnik Je." ae je Benedetto podvizal odgovoriti. "Velik pravičnik. Njegove knjig« •o bila ovajene kongregarijl indekse: Mor«, biti ao v njih nekatera dnna mnenja, v oetalem pa nI primere med topl<> in globoko vernoatjo Relvovlh knjig In mnlim. klavrnim formalli-mom drugih kajlg. ki romajo bolj nego evangelij po rekah duhovščin,. Sveti oče, Selvo v s obsodba W pomenila udarec najbolj itvim. naj-bolj življenja gmotnim energijam katoličan-etra. Cerkev trpi na tisoč« bedastih aekotU- mika» knjige, koledarje, Če5kem, ti^kbflfem, ang- TBA POJASNILA DAJJB SODSTVO TISKARNE 8. N- P. J. PRINTERYÜ »67-69 South Lawndilê Arwoe, CHc*o, m. t' nliffMiiii %i| •.''-v «t ' . " ' ■ H» SE DOBE NA' ŽELJO TUDI VHA USTMENA POJASNILA staviti naisto mesto druge zves-de in promikamo se čes morje življenja laftjo. /saupnejše, In bolj gladim tete čoln. To niso frase, to je življenje. Nismo še edini pH tej novi pot*, vendar čudežno aamedojemo. Ko 00 »porarurnemo U^bodo človeški davnih be#ov in ko boampopol-noma odpravili vsako botye službo, ki je poftjrala velika boga-•tVa človeškega rodu skoti ti-sočletjs m bomo vso službo po-svetlli človeku aamemu, takrat bo zemlja Kot travnik spomladi 1n solnce ko sijalo na več človeških sra kakor Jih je kdaj