Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se franknjejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste za vsakokrat.
Velja:
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvo „M i r a" v Celovcu,
Vetrinjsko ohmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Leto XXV.
Današnja številka obsega 6 strani in ima prilogo: „Slovenski Tehnik".
Vabilo
na slinil zaupiknr.
Odbor „Katoliško-politič-nega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem“ je imel v četrtek, dne 19. t. m., važno posvetovanje, na katerem se je razpravljalo o na-daljnem postopanju koroških Slovencev glede na nepričakovani nesrečni izid glasovanja o Koroški v odseku za volilno reformo. Odbor je bil soglasnega mnenja, da koroški Slovenci tega nečuvenega udarca ne morejo in ne smejo vtakniti v žep! Ker pa v tako važni zadevi odbor ne mara prevzemati odgovornosti za na-daljno postopanje, se sklicuje
shod zaupnikov
v Celovec
na dan sv. Ane, v četrtek, dne 26. julija t. L, popoldne ob pol treb v dvorani gostilne „Bucbenwald“.
Dnevni red:
Razgovor in sklepanje o daljnem postopanju v zadevi volilne reforme in zaradi ude-ležitve na tretjem slovenskem katoliškem shodu v Ljubljani.
Prosimo gg. zaupnike, kateri bodo itak dobili posebna vabila, zaradi važnosti obeh zadev gotove in polnoštevilne udeležbe.
Vsak naj prinese vabilo s seboj!
V Celovcu, 21. julija 1906.
Delo.
(Govoril v Kapli msgr. V. Podgorc.)
O starih Izraelcih vemo. da je vsakateri oče moral dati svoje sinove izučiti kako rokodelstvo. Zato so možje, kakor Savel, če tudi so bili sinovi najodličnejših rodbin, bili oh enem tudi rokodelci. In zgodovina nam pripoveduje, da je Izraelec vestno izpolnoval to dolžnost.
Vera starih Izraelcev se sijajno odlikuje od drugih verstev stare dobe tudi po svojem spoštovanju do dela: Že na prvih straneh sv. pisma čitamo besede: „Šest dni boš delal in opravljal svoja dela“ (II. Mojz. 20, 9), in zopet: „Bog je dal človeka v raj, da ga obdeluje1* (I. Mojz. 2, 15), in pozneje: „V potu svojega obraza boš si svoj kruh služil** (I. Mojz. 3, 19). „Od dela svojih rok boš živel: blagor ti, dobro ti pojde** (Ps. 127, 2), in zopet: „Ce kje vidiš delavnega moža, uvrsti ga med kralj e“ (Preg. 22, 29). Ali se da delavnost odločnejše dokazovati, ali se da delo lepše počastiti, kot je je častil Izraelec? Drugi narodi so zaničevali delo.
Krščansko dobo hočemo zdaj kar prezreti in stopiti v sedanjost. V sedanjosti prihaja prepad med delavci in nedelavci vedno globlji. In če tukaj govorimo o nedelavcih, razumemo s to besedo ljudi, ki zaničujejo ročno delo, telesno delo. Na eni strani se zbira gospoda, na drugi strani hlapci, in svet si misli, naj gospoda vedno le premišljuje, naj dela duševno, hlapec in delavec pa naj delata z rokami in mišljenje naj prepuščata študiranim stanovom. In vendar bi bilo potrebno, da tudi gospoda dela telesno, in ravno tako je delavcu treba, da se navadi nekoliko misliti! V sedanjih razmerah pa je drugače: gospod hlapca zaničuje, in hlapec zavida gospodi njen boljši položaj. Delo je le zdravo v združenju z mišljenjem, in mišljenje bo le zdravo, če ostane združeno z delom, in kjer se oboje loči, kazen ne bo izostala. Le-ta ločitev prihaja pogubna za obe strani: pogubna na eni strani za stanove, ki so se telesnemu delu odtegnili. Človek ni duh, človek ima svoje telo in le-to telo ni samo zato na svetu, da jé in pije: telo potrebuje naravnega gibanja, naravnega razvoja, in to gibanje naj mu daje delo. Velik del tiste nervozitete, za katero trpi toliko oli-kancev, prihaja od tod, da človek ni primerno rabil svoje telesne moči.
Zato je pametno, če se je zadnji čas začelo več govoriti o telovadbi na srednjih šolah, če ob nedeljah vidimo mlade meščane hiteti v planine: Na goro, na goro, na strme vrhé! Pisatelj Robert Owen je že opozarjal: Koliko skrbi, koliko študij se porabi, da se sestavi in spopolni umeten stroj, recimo stroj za tiskarno; a kako malo se skrbi za najbolj umetni stroj: za človeški život! Telovadba, hribolastvo pa nam dela ne bodeta nadomestila. Če naj rod duševnih delavcev okreva in naj ne propade popolnoma v neurastenijo, treba je vse življenje teh ljudi, kolikor mogoče, predrugačiti, in jim dati nazaj, kar je bila sreča staršem: telesno delo.
Očito je pa, da vlada med nami popolno zaničevanje telesnega dela. Dela le, kdor mora, kogar glad priganja, kdor je po svojem stanu k delu prisiljen. Moderno vzgojeni otrok ne ve več, da moramo v življenju kaj pretrpeti, kaj prenesti, se zatajevati, marveč misli, da je na svetu z namenom, kolikor mogoče sveta užiti! Tej mladini se zdi delo neka sila, neko trpljenje, ki ga nase vzame le prisiljeno. Manjka nam veselje do dela, ljubezen do dela, ki bi vse olajšala in pozlatila, to veselje je nekdaj izviralo iz živega krščanstva, zdaj pa v srcih krščanstvo umira in izginilo je tudi veselje do dela! Vsled tega si iščejo najbolj nadarjeni sinovi ljudstva poklicev, kjer ne bi bilo treba telesno delati, in temu, imenujemo ga uradniški stan, se je posrečilo priboriti si udobnosti, ki jih drugi stanovi nimajo. Stalno plačo, pokojnina za starost, oskrbljenje za vdove in otroke. Akoravno ta stan ni podoben duhovniškemu, vendar ne more
Štev. 29.
dajati naraščaja svojemu poklicu, ter neprestano odteguje delu najboljše moči. Mesta jemljejo kmetom sinove in hčere, to nam je dokaz, da človeški rod ne prospeva, kjer je popolnoma zapustil telesno delo.
Da so se olikane! odtujili delu, ima še druge slabe posledice. Človek ima dušo in telo, in pri izobrazbi naj bi se izobraževala telo in duša. A kaj pa je študiranje? Duh se takorekoč od telesa loči, le oko se upira v tisočere črke v knjigi, život pa se pozabi, in to fino izobrazbo začenjamo že pri nežni deci: najlepši pomladni čas življenja jih priklenemo na šolsko klop, obsodimo jih v mnogoletno ječo, ki bi nam morala biti neznosna, ko bi si je ne nalagali sami.
In vse to delamo z namenom: naj se kaj nauči, da mu ne bo treba telesno delati.
In posledica te enostranske izobrazbe je: vidimo mnogo neštudiranih ljudi, ki so zmožni pravilnejšega in jasnejšega mišljenja, kakor učeni gospodje!
Zlasti pa je ena posledica pogubna: duševna izobrazba sama ne ukroti strasti in ne privadi človeka dobremu, in tako pride, da se premnogi olikanci vdajajo užitku brez mere, da moralično popolnoma propadejo! Po pravici na-glaša socijologija, da ta moralična propalost prihaja od zaničevanja telesnega dela! Mi to dejstvo utemeljujemo z dvemi vzroki: odtujili so se veri in delu, in morebiti bi se tudi veri ne odtujili, ko bi bili ostali delavni. Saj je med vero in delavnostjo neka čudovita zveza: delavni človek ne bo sovražnik vere, in vera daje človeku veselje do dela!
Zato moremo spoznati, da intelektuelna izobrazba ljudstva še ne poblaži! Zato so tudi že v raznih deželah, v Skandinaviji, v Švici in v Ameriki, začeli družiti šolski pouk s poukom v rokodelstvu, zlasti v Novem Jorku so nastale take šole (Working mens Scbool).
In v tem oziru so nas menda prehiteli Japonci. V japonskih jetnišnicab se mladim kaznjencem daje posebno kočljivo, fino delo: izdelovanje emaila na bakrenih posodah. Tukaj morajo kaznjenci obračati ves pozor na fine predloge in to delo jim uredi zopet dušo, jih polagoma nravstveno povzdigne. Vsaj tudi nam ni neznano, kolike vrednosti je delo za kaznjence: delo jih pomiri, daje jim poguma, delo jih blaži, povzdigne; da, „če kje vidiš delavnega moža, uvrsti ga med kralje,“ lenoba pa je začetek vseh grehov. Neki znan pedagog (Pesta-lozzi) imenuje enostransko duševno izobrazbo „Schwindelgeist“ in „Verstandespest“.
Grki so pravili o orjaku Anteju, da je postal nepremagljiv, kakor hitro je prišel v do-tiko z zemljo; tak orjak je človek, če ostane zvest delu, tudi telesnemu in ne samo duševnemu delu.
Kakor moramo na eni strani intelektuelno delo združiti z rokodelstvom, tako moramo na drugi dati delavcem priložnosti, da se povzdignejo iz vsakdanjih skrbi, omogočiti jim moramo duševne izobrazbe. V svojih društvih se mora delavec poučiti o potrebah časa in v društvih najti moči, s katero bo polagoma dosegel, kar potrebuje.
Koroške novice.
Političen shod priredi „Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem** v nedeljo, dne 29. t. m., popoldne ob 3. uri v gostilni g. Leitgeba v Dobu. Poroča g. dež. poslanec Grafenauer.
Deželna vlada naznanja, da se v zadnjem času zelo širijo razglednice, na katerih je naslikan naš papirnati denar. Ker bi se mogla zgoditi s temi razglednicami kaka goljufija, naj občinstvo pazi, da ne bo opeharjeno. Take razglednice se smejo prodajati edino le v knjigo-tržnicah, in bi bili torej trafikantje in drugi prodajalci razglednic kaznovani, ako bi prodajali take razglednice.
Izpreinemba učnega načrta za gimnazije. Naučno ministrstvo je izdalo naredbo, po kateri se določuje, da se bo odslej v sedmem razreda poučevala lizika štiri ure na teden. V drugem polletju ste dve uri določeni za kemijo. Obenem je ministrstvo odpravilo grške šolske naloge (iz nemščine v grščino) v sedmem in osmem razredu ter jih nadomestilo s prevodi iz grščine v nemščino.
Na celovški gimnaziji je bilo ob koncu letošnjega šolskega leta 482 rednih dijakov in 5 privatistov. Po rojstnem kraju je bilo 32 Celov-čanov, 285 Korošcev, ostali razun dveh pa iz Avstro-Ogerske. Po narodnosti je bilo 84 Slovencev, (17'40/0), Nemcev 395, 1 Italijan in 1 Mažar. Po veri je 449 katolikov, 1 pravoslaven, 27 protestantov in 5 Židov. Odlikovancev je bilo 88, prvi red je dobilo 295, ponavljalni izpit 47, drugi red 28, tretji red 21, zaradi bolezni poznejši izpit 4. Šolnine se je vplačalo v celem letu 13'080 kron. — Slovenščina se je poučevala v 2 pripravljalnih tečajih (15 učencev) in 4 oddelkih (87 učencev, med temi 4 Nemci). Ustanov je imelo 50 učencev v skupnem znesku 9863 kron. Na zavodu je poučevalo 26 učnih moči, med temi samo dva Slovenca.
Matura ua celovški gimnaziji. Dne 5. t. m. se je začel ustmeni zrelostni izpit, katerega je delalo40 dijakov,med njimi devet Slovencev. Z odliko so napravili maturo štirje Slovenci, in sicer: Ivan Katnik iz Kožeka, Janez Koch iz Velikovca, Boštjan Schaubach iz Drašč pri Zilski Bistrici in France Wastl iz Lovank pri Dobrlivasi. Nemci imajo 2 odličnjaka, tako da je izmed Nemcev 6°/o odličnjakov, izmed Slovencev pa 44%. Pa naj še ^reče kdo, da smo Slovenci manjvreden narod! Šest jih je dobilo poskušnjo v jeseni (4 Nemci in 2 Slovenca), dva Nemca pa sta popolnoma pogorela.
Sklep šolskega leta na gimnaziji v Kranju. Koncem šolskega leta 1905/6 je bilo na Kranjski gimnaziji 336 dijakov in tri privatistinje. Po rojstnem kraju jih je bilo 27-)-3 (privatistinje) iz mesta Kranja, 269 s Kranjskega, 13 s Koroškega, 15 s Primorja, 10 s Štajarskega, 1 iz Nižje Avstrije in 1 iz Hercegovine. Po narodnosti jih je bilo 329-f-3 Slovencev, 6 Nemcev in 1 Čeh. Izdelalo jih je 44 z odliko, 210-|-3 jih je dobilo I. red, ponavljalnih izpitov je bilo dovoljenih 46, II. red je dobilo 23, III. red 12 učencev, eden radi bolezni ni mogel biti izprašan. Izmed Korošcev imajo trije odliko (Muri Adolf
I.	b, Muri Ignacij IV., Muri Frančišek VIL), 7 prvi red, dva smeta^ delati ponavljalni izpit, eden je dobil II. red. — Želeti bi bilo, da bi prihajalo vedno več dijakov s Koroškega na kranjsko gimnazijo, že z ozirom na to, da bi se vzgojili v narodnem duhu, da bi se izognili šikaniranju od strani nemškonacijonalnih profesorjev (kranjska gimnazija je prva in poleg novomeške edina gimnazija v Avstriji, ki ima samo slovenski učiteljski zbor), še bolj pa da se izognejo vednemu nagajanju in preganjanju nemškonacijonalnih sošolcev. Kakor kažejo jako častni uspehi v preteklem šolskem letu, tudi slovenski učni jezik koroškim dijakom ne dela preglavic, stroški so manjši kakor recimo v Beljaku ali Čelovcu, tudi društvo „Drava“ bi podpiralo gmotno to gibanje. Torej, koroški dijaki, pojdite na slovensko gimnazijo v Kranju!
Duhovniške in cerkvene stvari. Č. gg. duhovniki tinjske dekanije so sprejeli pri svoji konferenci v Dolini, dne 9. julija t. L, sledečo resolucijo: „V svesti si nadpastirskih opominov glede društva „prosta šola“, zavedajoči se odgovornosti v čuvanju, da pouk krščanskih otrok ne bo brez Kristusove vere, — in ker so vsi učitelji na Koroškem pristopili k društvu „prosta šola“, katero se vojskuje za to, da bo poučevanje v ljudskih šolah brez vpliva „vsake konfesije“, — in ker so na velikonočni torek v Beljaku zbrani učitelji zahtevali, da mora krščanski nauk ven iz ljudskih šol v deželi, — in ker učitelji še posebej ustanavljajo podružnice omenjenega, od vseh avstrijskih škofov in od papeža obsojenega društva, — in ker smo v katoliški deželi, kjer prebiva verno ljudstvo, — protestujemo najodločneje kot dušni pastirji in v imenu vernega ljudstva, katoliških staršev, da bi nepoklicani odločevali o potrebi ali nepotrebi Kristusove vere v šoli, in odločno zahtevamo, da poklicano učiteljsko nadzorstvo, ki je postavno poklicano čuvati nravno-verski značaj ljudsko-šolskega pouka, odvrne učitelje od omenjenega protipostav-nega in pohujšljivega ravnanja, ter jih opomni, da je ležeče v interesu dobre vzgoje, da so vzgojitelji otrok v složni ljubezni, kar pa je nemogoče, če učitelji obsojajo in odbijajo sodelovanje dušnih pastirjev, — in prosimo končno preč. kn.-škof. ordinarijat, da to resolucijo potrdi ter jo blagovoli predložiti c. kr. deželnemu šolskemu svetu.11 V Dolini, dne 9. julija 1906. (Slede podpisi vseh dušnih pastirjev tinjske dekanije.)
— Vsi duhovniki tinjske dekanije, zbrani na konferenci v Dolini, izjavljajo tem potom, da ne stopijo več v nobeno tako gostilno dekanije, kjer so samo protiverski časniki na razpolago, in poživljajo tudi čč. gg. sobrate, da takisto store.
Podpornemu društvu za slovenske dijake na Koroškem so letos pristopili: Kot ustanov-niki: sl. klub narodno-naprednih poslancev v deželnem zboru Kranjskem po g. Iv. Hribarju 100 K; slavna posojilnica v Celju 100; g. Iv. Hochmliller v Beljaku, 2.—4. obrok, 60. Kot redni člani: sl. občinski urad v Zakotu 10; g. prof. Bož. Štiftar v Kalugi 20; sl. posojilnica Žužemberk 20; gosp. Fr. Sadnikar, trgovec v Celovcu, 20; sl. posojilnica Maribor 30;v sl. slovenski klub v Celovcu 20; sl. posojilnica v Šmarju 60; sl. posojilnica in hranilnica v Trstu 50. Kot podporniki: g. Anton Kožič v Ljubljani 3; g. dr. Ožbe Ilavnik, avskul-tant v Celovcu, 2 (drugič); g. dr. Fr. Zbašnik v Ljubljani 5; g. Vek. Knafelc, revident v Beljaku, 3 (drugič); gosp. župnik Jože Fric v Dvoru 5; g. And. Oražem v Guštanju 2; g. prof. dr. Al. Cigoj v Celovcu 5 K. — V kratkem se vrši odborova seja in potem občni zbor z natančnim poročilom odborovim. Za letos je odbor razdelil 800 K kot brezobrestna posojila 9 dijakom. Bila je to samo kaplja na vroči kamen pri skrajni bedi našega dijaštva. Preostanek za prihodnje šolsko leto je neznaten. Radi tega vse rodoljube slovenske, koroške in izvenkoroške, iskreno prosimo, da prispevajo tudi to šolsko leto kaj našemu društvu. Vsaki vinar je tu važnega pomena za nas Korošce, katerim tako pomanjkuje posvetne inteligence.
Poroka. V sredo, dne 18. t. m., se je poročil v Ljubljani naš rojak in vrli narodnjak, g. dr. Vinko Hudelist, praktični zobozdravnik v Velikovcu, z gpdčno. Ano Julijo Soss-ovo iz Ljubljane. Poročil ju je g. Matija Perč, župnik na Dholici. Ženinu in nevesti, ki je tudi odločna Slovenka, naše najprisrčnejše častitke! Bilo srečno!
Spominjajte se šentjakobske šole!
Za narodno in gospodinjsko šolo v Št. Jakobu v Rožu so darovalk Šiler Herman v Skoči-dolu 3 krone. Nekdo iz Žoprač 1. Ivan Dolinar, kaplan v Dobrlivasi 10. Anton Godec, učitelj v Lembahu 4. Mih. Schmid, župnik v Solčavi 8. Upravništvo „Slovenca“ v Ljubljani 5. „Klepe-jeva družba" škocijanskih narodnih deklet po M. Picej 6. Jurij Šenk, Makek, na Jezerskem 40. Valentin Primožič, župnik v Glinjah, 50. Jernej Slemnik v Staremtrgu, zbirka ob zažiganju kresov sv. Cirila in Metoda 5’40. Ivan Hiter, uradnik mestne hranilnice v Ljubljani (zbirka) 13. Valentin Lakner in Poldej Karl 5. Petošolci II. državne gimnazije v Ljubljani 26. Nekdo iz Brez-nice, Št. Jakob 1. Štefan Bayer, župnik (zbirka tinjske dek. konference) 18. Franc Knez, Ferjane, v Št. Jakobu 25 kron. Skupaj 217-60 kron. Iskreno se zahvaljujoč za poslane darove zopet in zopet prosi še nadaljne podpore
M. Ražun, župnik v Št. Jakobu v Rožu.
Ledenice. Tudi pri nas smo napravili letos mi slovenski fantje Ciril in Metodov kres, ob katerem smo z velikim veseljem prepevali slovenske pesmi. Imenitno je bilo, kaka jeza je vsled tega vila naše nemškutarje. In ti kresovi so pa tudi pomenili, da si bomo zanaprej volili slovensko občinsko zastopstvo. Naj živi naš slovenski rod!
Klopice v šentiljski fari. (Ubogi kmet!) Ni pač velika naša vas. Po hribih imamo raztresene svoje njive in to, kar pridelamo, stane obilo dela in truda. In kako nam pomagajo naši posli? Pet hlapcev je bilo v celi vasi in vseh pet je izginilo ! Ravno pred sečo in žetvijo ! Hvali-sana Vrba nam vzame vse dekle in hlapce.
Melviče. (Kres sv. Cirila in Metoda.) Že davno ni bilo videti toliko veselih obrazov, kakor na večer 4. t. m. Ta večer se je izkazalo naše ljudstvo. Med pokanjem topičev je plapolal velik kres na hribu Jankovem v čast sv. Cirilu in Metodu. Vsi, stari, mladi, žene in možje, so sodelovali, da nam je bilo mogoče napraviti tak velikanski kres. Pa ni samo ogenj in pokanje topičev razveseljevalo množice ljudstva, temveč sta tudi dva narodna fanta preskrbela rakete. Videti je bilo v naši bližini še več kresov, kakor na Kozovcu, kjer so tudi spuščali rakete, in na več drugih vrhovih. Posebno so se skazale Borlje, kajti tam so goreli trije kresovi. Pri tej priliki, ko je bilo precejšnje število ljudstva zbranega pri ognju, je nastopil g. Jank z majhnim govorom, v katerem nam je razlagal, kaj sta bila sv. Ciril in Metod in zakaj jih mi Šlovenci spoštujemo in prižigamo v njuno čast kresove. G. Jank se je tudi vsem zahvalil, da jih je toliko prišlo; posebno zahvalo je pa izrazil tistim, kateri so darovali za stroške, ki so nastali vsled raket. Po
dokončanem govoru so se prepevale lepe slovanske pesmi, da so odmevale od vseh strani in opominjale, da se zbude še drugi, katere je tudi rodila slovenska mati in stanujejo med nami. Res se je vse lepo obneslo. Vse je poudarjalo, da se mora za prihodnje leto že prej skrbeti za vse, da se nabere potrebni denar, da bodemo mogli sv. Cirila in Metoda še sijajnejše počastiti. — Kaj pa pravijo naši „fortšritlarji“ k temu? Zdaj se še ni slišalo niti ene besedice. Samo toliko vemo, da so jo na ta dan potegnili iz vasi. Zdi se nam, da so zelo potrti in da se bodo šele s časom zavedli, kaj se je vse godilo. Njim pač smrdi vsaka slovenska beseda, in še bolj pa, če se slovenskim svetnikom v čast kaj napravi. Da jim vsaka slovenska beseda smrdi, lahko razvi-dimo iz tega, kar se je zgodilo, ko je občinski sluga pribil razglas deželnozborske volitve, seveda lepo slovensko tiskan, na zid gostilne „Stabentheiner“. Samo eno noč in dan je visel omenjeni razglas, potem ga je že dobil „ta pravi" v roke. A nemški plakat, vabilo „fajerbera", visi že črez tri tedne ravno na istem zidu. Fej! Sram naj bo tistega, kateri je raztrgal slovenski razglas, ki je tudi bil podpisan od deželnega predsednika. To so res „naprejbedaki“. Povemo jim pa, če bodo tako delali, da bodemo boj nadaljevali brezobzirno, in število njih odpadnikov se bo še bolj množilo, kakor se zdaj že množi!
Tretji izmed dveh fantov.
Podsinjavas. Krščansko socijalno pevsko in delavsko društvo priredi dne 22. t. m. ob pol štirih popoldne v Svečah pri Adamu javen shod s sodelovanjem tamburaškega društva „Strel“ iz Borovelj. Na sporedu je več poučnih govorov. O organizaciji govori g. B. Osana, delavec iz Celovca. Med odmorom in po končanem zborovanju je tamburanje in petje. — Ker je delokrog našega društva zelo obširen, pohitimo to pot, kakor še večkrat pozneje, v ponosne Sveče, kjer se nadejamo, da nas bodo naši stanovski tovariši, kmetje in delavci, v obilnem številu obiskali in tudi pristopili v naše društvo. Rojaki! Naš namen je lep in želje naše so edino le pomagati našemu ljudstvu do blagostanja. Da se pa to doseže, se je treba učiti in zopet učiti, ker le potom izobrazbe je mogoče priti do samostojnosti in blagostanja. Zavedamo se velike naloge delavskih društev. Iz tega se morata razviti dve stanovski organizaciji, in sicer delavsko strokovna in gospodarsko strokovna, ki boste sicer ločeni po stroki, vendar šle skupno ramo ob rami v boj za svoje pravice. Zato pa vsi, ki čutite z narodom in delavskimi sloji, pridite v naš krog, da izvojujemo narodu in delu čast in zmago. Sladko in blago je delati za ljudski blagor, ali življenje brez dela je — mrtvo. Odbor.
Spodnji Rož. Gosp. urednik ! Vsega so Slovenci krivi! Če v Kapli na Dravi staro ženko bolha vščipne, so krivi Slovenci, zakaj bolhi ne popipajo zobov! Če se nemškutarskemu čevljarju šilo zlomi ali si je zabode v roko, so krivi Slovenci, zakaj mu dajejo delo; če bi mu ne dali dela, bi se kaj takega ne moglo zgoditi ! Tako so bili krivi tudi zadnjo nedeljo Slovenci! Bil je shod slovenskih kat. delavskih društev v Kapli na Dravi in vse se je mirno in lepo vršilo. Vsa delavska društva so odšla še pred večerom: ostali so pa v gostilni nekateri tuji delavci, ki delajo pri novi železnici na Borovlje, in nekateri domačini. Pozno po noči so prišli v Kaplo fantje iz Svetnevasi, nevem, ali nalašč na pretep ali samo na zabavo ali morebiti na oboje. Okolu polnoči so se stepli s tujimi delavci in so menda tri izmed njih hudo ranili. Zdaj bodo svetinskim fantom slavo peli na Spodnjem Štajarskem, ker delavec, kateri je dobil najhujše rane, je iz Spodnje Štajarskega; slavo njim bodo peli celo v daljni Makedoniji, ker med delavci so tudi Makedonci in bodo gotovo doma pripovedovali, kako se znajo obnašati nekateri fantje iz Svetnevasi. In vsega tega so krivi Slovenci! Zakaj so se tako zgodaj razšli in niso čakali na svetinske razgrajače in se pustili mesto tujih delavcev pretepati in z noži prebadati! Tako so vsakega greha, katerega storijo naši nemškutarčki, Slovenci krivi. V Svetni-vasi so namreč z malimi izjemami naprednega duha, ali po naše nemškutarji. Vso zadevo zaradi pretepa ima zdaj sodnija v rokah.
Kapla v Rožu. (Razmere na novi železnici.) Žalostna novica mi je potisnila pero v roko. Zgodilo se je namreč na novi železniški postaji Svetnavas, ko je prinesla neka ženska neko pošiljate v, da jo je pustil uradnik na tisti svoj „Aufnahmeschein“ celi dve uri čakati, in sicer samo zato, ker ni razumela nemško. Najbolj značilno pa je, da je dobila ta „Auf-nahmeschein" celo uro po odhodu vlaka, s katerim je bila njena pošiljatev odposlana, in še takrat le na prošnjo neke železniške osebe. Ali niso to turške razmere? Vprašamo samo, kdo je železnico zidal? Ali je morda železnica last slav-
nih uradnikov na postaji Svetnavas? Če smo jo zidali, oziroma prispevali k zidanju mi koroški slovenski davkoplačevalci, imamo menda tudi pravico zahtevati, da se postopa z nami na naši zemlji, kakor se spodobi. Zahtevati pravim, kajti brezuspešnih prošenj smo že davno siti. Sicer pa prosimo vse slovenske višje kroge, da storijo primerne korake, da se naredi takim krivicam enkrat konec.
Št. Tomaž. Oslovski kašelj se je med šolarji tako zelo razširil, da so danes, dne 16. t. m., tukajšnjo šolo za en mesec zaprli.
Y Babnjivasi,iv tinjski fari, je pogorelo pohištvo p. d. pri Bužleju. Posestnik, gosp. Joža Lavre, gostilničar in ohč. odbornik, je znan vrl rodoljub. Škodo so cenili na 4850 kron. Zavarovan je za 3400 kron.
Slovenji Šmihel. G. Luka Ver še k, ki je živel tukaj v pokoju, in komur se morajo Šmi-helčani zahvaliti za vsakonedeljska opravila, se je preselil med prijaznejše ljudi v Št. Andraž na Jezerskem. Tamošnji verni Slovenci so ga s srčnim veseljem sprejeli, v Šmihelu pa ni bilo ne enega farana, da bi stisnil v slovo roko svojemu dušnemu pastirju---------- —
Iz Podjune. Zanimanje za ljudsko veselico, ki jo priredi akademično ferijalno društvo „Go-rotan“ v Šmihelu nad Pliberkom, je med narodnimi Slovenci veliko. Ker je čisti dobiček veselice, ki se priredi najbrže dne 5. avgusta, namenjen narodni in gospodinjski šoli v Št. Jakobu, je pričakovati zelo obilne udeležbe ne samo iz spodnje, temveč iz cele slovenske Koroške v želji, pospešiti ustanovitev narodne in gospodinjske šole v Št. Jakobu in v prepričanju, da se za en popoldan vsi složno in veselo zabavamo ter se zavemo svoje skupnosti in prave sloge v narodnem oziru. Spored sicer še ni natančno znan, toda prepričani smo, da bo poskrbljeno za mnogovrstno zabavo.
Telikovec. C. kr. deželna vlada je z odlokom od 12. rožnika volitev Jožefa Nag eie, pivovarja v Velikovcu, članom c. kr. okrajnega šolskega sveta velikovškega za dobo šest let potrdila.
Telikovec. Vsled naredbe c. kr. naučnega ministrstva imajo počitnice na ljudskih šolah zanaprej namesto samo šest tednov cela dva meseca trpeti. Ker se pa ta naredba ne dotika začetka prihodnjega šolskega leta, tedaj se bo letošnje šolsko leto štirinajst dni poprej sklenilo kakor druga leta. Tako n. pr. se začnejo na tukajšnji mestni ljudski šoli počitnice dne 31. julija t. L, na naši „Narodni šoli“ dne 14. avgusta t. 1. ; na drugih šolah pa dne 21. avgusta t. 1. Novo šolsko leto začne se pa kakor dozdaj, tedaj na nemški mestni šoli v Velikovcu dne 4. oktobra t. L, na naši „Narodni šoli“ dne 15. oktobra t. L, na drugih šolah pa dne 1. novembra tega leta.
Velikovec. Javno pohujšanje so dajali v nedeljo dne 1. t. m. ošabni mažarski bazarji med očitno božjo službo. Kadar so na prehodu skozi Velikovec, vedno kuhajo svojo menažo na cerkvenem trgu tik poleg cerkve. To seveda ni nič hudega. Toda kar se je zgodilo omenjenega dné, o tem ne moremo molčati. Pri tretji božji službi, ko so se pele inicije, so se vedli kuharji naravnost pohujšljivo, niti odkrili se niso. Pri prvem evangeliju je ravno došel oddelek bazarjev, in razven enega nobeden ni izkazal časti Najsvetejšemu. Isto se je godilo pri drugem evangeliju. Prišli so tako blizu, da so se ljudje morali umikati. Še lepše je bilo pri zadnjem evangeliju. Med tem ko se je dajal blagoslov, je kuhar drva cepil. Vsi ljudje so se pohujševali nad tem surovim in skrajno nedostojnim obnašanjem mažar-skih vojakov, ki so s takim svojim obnašanjem le pokazali, da se jih drži še mnogo azijatskega. So pač bratje Turkov, kakor se sami radi ponašajo s tem. Ali nimajo vojaki določenih predpisov, kako se jim je treba obnašati, kadar srečajo Najsvetejše? Če že sami nočejoizpolnovati dolžnosti napram Bogu, naj vsaj pohujšanja ne dajajo. Toda morebiti mislijo, da bodo Bogu tudi tako komandirali, kakor Avstrijcem? Potem jim le povemo, da ima Bog še daljše sablje, kakor so mažarske.
Telikovec. (Trije pogrebi zaporedoma.) Dne 4. t. m. je umrl Janez Majrič, katerega smo pokopali dne 6. t. m. Bajni je bil žandar in pozneje davkarski sluga. Pred šestimi leti je stopil v pokoj. Ko se je ustanovilo pri nas veteransko društvo, je bil on zastavonoša. Po zimi je začel bolehati in omenjenega dne je po velikih bolečinah izdihnil svojo blago dušo v 72. letu svoje starosti. Pogreb je bil eden najlepših, kar jih je videl Velikovec. Udeležilo se ga je veliko občinstva, zastopniki uradništva okrajnega glavarstva, sodnije in davkarije, ter domači, šentpeterski in šentštefanski veteranci. Ganljiv je bil prizor ob grobu, ko je načelnik
velikovškega veteranskega društva g. Haider z zastavo in običajnimi vojaškimi besedami izkazal rajnemu zadnjo čast. Vse je bilo lepo. Edino klepar Schneider, vodja pogrebcev, se ni mogel kakor po navadi, zdržati svojih surovosti. — Dne 7. t. m. smo spremljali k zadnjemu počitku sedlarja Antona Feichtnerja. — Dne 8. pa smo izročili materi zemlji gospo Berto Hus s a, rojeno Ober-steiner, ki je dosegla 72. let. Slednja je bila soproga g. dr. V. Hussa, c. kr. višjega okrajnega zdravnika. Pogreba se je udeležilo mnogo občinstva in razni zastopniki. N. p. v m. vs[ trije!
Za pobita okna „Narodne šole“ v Št. Rupertu pri Velikovcu sta darovala Joža Krvina v Bilčovsu 10 kron in Tavžaš v Selučah 1 krono. Hvala! Živeli nasledniki!
Iz velikovške okolice. „Mir‘ je v 26. številki priobčil poročilo o obravnavi, ki se je vršila pri velikovškem okrajnem sodišču zaradi razbitih oken na narodni šoli v Št. Rupertu pri Velikovcu. Zelo sem se začudil, ko sem videl, da dopisnik ni imenoval obtožencev s polnim imenom. In zato si ne morem kaj, da ne bi jaz, kateremu je cela zadeva znana, vsaj onega ne imenoval s polnim imenom, ki se je sam priznal za krivca s tem, daje pred obravnavo plačal razbita okna. To je bil pisar pri velikovškem okrajnem sodišču, neki S amer. Pri obravnavi je bil sicer oproščen, ali dejstvo, da je že prej plačal povzročeno škodo, jasno kaže, kje je treba iskati krivca. Naravnost čudno se nam pa zdi, da se je Sa-merju svota, ki jo je plačal za pobita okna pred obravnavo, pozneje, ko je bil „oproščen“, vrnila. Nisem škodoželjen, ali kar je res, je res, in mora na dan. Naj bi kak Slovenec pobil v najhujši pijanosti najmanjšo šipico pri kaki nemški hiši, bi ga naši hajlovci gonili toliko časa, da bi sedel v zaporu. In nič bi se ne ozirali na njegove družinske razmere, gledali bi le, da čim goto-vejše pride v luknjo. Pri nas pa taka obzirnost. „Mož je oženjen, ima otroke itd., mu ne smemo škodovati." Vraga, kdo se pa med našimi nasprotniki briga zato, ali smo mi oženjeni ali ne, ali imamo otroke itd. Brez usmiljenja mora v luknjo, če kaj zagreši, večkrat celo po nedolžnem, samo da si kak hajlovec ohladi svojo velenemško jezo nad ubogim „bindišarjem“. Mi naj pa prizanašamo. Vsi hajlovski listi bi bili polni slovenskih imen, ako bi storil kak Slovenec kaj enakega, Slovenci naj pa še celo imena onih zamolčimo, ki nam pobijajo okna. Ne, ne boš! Le na dan ž njimi! C. kr. preiskovalnega sodnika v Velikovcu bi pa opozorili na zgoraj omenjeno dejstvo, da se je škoda povrnila pred obravnavo, ali šele potem, ko se je uvedla proti dotičniku že preiskava. Res čudno, da sodnik tega dejstva ni kar nič upošteval. Edino pravilno bi bilo, da se postopanje obnovi in pravega krivca izroči pravici. Saj menda postave niso samo za Slovence, temveč tudi za Nemce !
Št. Rupert pri Velikovcu. God sv. Cirila in Metoda se je tudi letos pri nas zelo slovesno obhajal. Na predvečer so goreli v naši župniji trije kresovi v Orličivasi, pri Holcarju in v Mrzli-vodi, kjer so tudi rakete metali in v pozno noč mogočno s topiči streljali. Sploh se je cela naša okolica letos sosebno .po številnih kresovih odlikovala in pokazala svojo narodno zavest. Vrli šmartinski kmetje so zakurili tri kresove, eden je gorel tudi pri Jazbecu na Vodovnici. Želinjski narodnjaki so imeli tudi tri kresove, enega smo zapazili tudi ^ na Peci. Ravno tako so tudi v Šmartinu in Želinjah topiči grmeli. Bog živi naše vrle slovenske kmete! V naši župnijski cerkvi je bila na god sv. Cirila in Metoda sv. maša z blagoslovom, pri kateri so bili vsi otroci naše „Narodne šole" z zastavo navzoči. Končno so bili obdarovani s kruhom in medico.
Železna Kapla. Ko že vse napreduje, smo se tudi mi kapelski gorjanci začeli probujati. Na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda smo šli na 1600 metrov visoko Ojstro in tam smo zakurili lep kres in tudi topiči so se oglašali. Vse naše slovensko ljudstvo je bilo veselo. Tudi stari ljudje so se veselili tega dne in bi bili radi šli z nami, pa je bilo predaleč in previsoko. A mladeničev nas je bilo ogromno število. Lepo smo peli slovenske pesmi, da se je razlegalo po podjunski dolini in po naših gorah. Našteli smo pred dvemi leti v podjunski dolini samo 32 kresov, letos pa 71. Na drugo stran proti Štajarski in Kranjski so jih videli 30. Bili so na Peci, Olševi celo trije, Jezerskem vrhu itd., kamor je človek pogledal, vse se je svetilo. To je pač res dokaz, da se Slovenci zbujajo !
Dob pri Pliberku. V nedeljo, dne 15. julija, je volilo lovsko društvo občine Blato pri Likebu v Dobu svojega načelnika. Prvikrat je zmagala tudi pri tej stvari slovenska zavednost, Dozdaj je vladalo med našimi kmeti mnenje, da je za ta posel zmožen samo Nemec ali nemčur. Voljen je bil vrl narodnjak g. Tomaž Zdovc p. d. Zipelj
v Dobu. In prepričani smo, da bo vodil vse posle izvrstno. Slovenski kmetje! Zdaj, ko v vašem društvu ni nobenega izdajice, vrzite v društvu tudi nemški jezik proč. Programi naj se tiskajo v slovenskem jeziku in v slovenski tiskarni. Pokažite tudi tukaj, da v vaših žilah teče čista slovenska kri.
Ruda. Dne 4. julija zjutraj se je zgodila v Lipici velika nesreča. Tam podirajo sedaj fužinsko stavbo poleg Drave, kjer se je včasi pridno delalo. Pri ti priložnosti je padel star visok zid na dva delavca iz Vogrč. Enega, Gašpaija Sadjaka, je ubilo, drugemu pa je bila noga zlomljena. Neprevidnost je bila vzrok te nesreče.
Prevalje. Posestnik in trgovec z lesom, Jožef Plešivčnik na Lešah, je prodal svoje posestvo, ki ga je pred nekaj leti kupil od učitelja Mortl-na, domačinu Ulceju, ki je prišel pred kratkim iz južne Amerike v svojo domovino nazaj. G. Plešivčnik je pa kupil od g. M a di le takozvani „dvor“ v Guštanju za 60.000 kron. To premembo lahko z veseljem pozdravimo, ker pride spet eno najlepših posestev nazaj v slovenske roke.
Guštanj. Poročila se je gdč. L. Dobrounig, bivša učiteljica tukaj, zg.Aschenbrennerjem, uradnikom na fužinah.
Guštanj-Uršulska gora. Zdaj ko smo imeli krasne dneve, je marsikdo šel na kakšen izlet. Tako so tudi iz Guštanja dne 28. junija se napotili neki hajlovci na štiri ure oddaljeno Uršul-sko goro. Tam so se v neki uti, kakor pravijo, zabavali, in tudi kakor je tu navada, na gori svoj imenitni heul vpili. Dva šele komaj par let šole prosta fantalina, ki sta potomca pristnih slovenskih staršev, pa sta zaradi nemške šole v Guštanju postala popolnoma nemška janičarja, sta si seve v svoji napetosti hotela ogledati tudi knjigo za tujce. Ko jo pregledata, morata seve tudi napisati svoja čudapolna imena. Da bi se pa pokazala za trdna Nemca, sta iztuhtala nekaj zoper Slovence, kar je odgovarjalo njihovi ,,visoki" omiki. Bili so pa na gori tudi slovenski Štajarci iz Šoštanja in Slov. Gradca. Ko se vpišejo v knjigo, vidijo pobalinsko ravnanje. Vstali so takoj junaki in vprašali, kdo je to napravil. Ali naši „fortšritleiji“ so bili tiho in niso hoteli biti krivi. Tako je prišlo, da bi se bili od Šta-jarcev prav pošteno nalezli, pa ne vinca, ampak palice. Prišli so vsi prepadeni domov, in sedaj previdno molčijo. Tu se je pokazalo, kdo hujska. Naš narod ne, pristni Nemec gotovo tudi ne več, kakor da brani svoj narod, ali janičar nima naroda, vsiljuje se tja, kamor ne spada, in to je hujskarija. Slava vam, ki branite narod slovenski!
Izpod Uršulske gore. (Surovost g u-štanjskih nemčur j e v.) Bivši minister Gautsch se je nekdaj zelo laskavo izrazil o „bli-ščeči nemški kulturi"; a gotovo bi te besede preklical in zagrnil svoj obraz od srama, ako bi videl sad te „bliščeče nemške kulture", ki ga kažejo nekateri guštanjski nemčurji v Kotljah. Že poprej je neki guštanjski hajlovec (ime bi mogli navesti, ali za sedaj ga zamolčimo iz krščanske ljubezni) v gostilni pri Križanu „Slo-venskega Gospodarja", ki je bil lastnina gostilničarjeva, raztrgal, v kot vrgel in ga s pivom polil. Zadnjo nedeljo je zopet neki drugi guštanjski hajlovec v isti gostilni vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda z mize odstranil, vrgel na tla in jih je pohodil. Le-ta junaška čina „bliščeče nemške omike" sta kazni vredna, ker nista nič drugega nego zlobno poškodovanje tujega premoženja, in oba guštanjska junaka naj se zahvalita dobroti g. Vastlna in njegove gospe, da nista radi tega prestopka kaznovana. Za sedaj se jima je še prizaneslo, a drugikrat bode takim predrznim guštanjskim „farfelčem“ svoje mnenje o takih junaških činih povedal g. c. kr. sodnik v Pliberku. — Kaj bi se zgodilo Slovencu, ki bi v Guštanju isto storil? Naj so torej guštanjski hajlovci v Kotljah malo bolj previdni in pohlevni, ker ako našim narodnim fantom enkrat prav zavre kri, ne bo se guštanjskim nemščim „far-felčom" v Kotljah dobro godilo. Zato pozor! Ne izzivajte Slovencev, da se vam ne bo godilo kakor guštanjskim učiteljem in dvema guštanjskima smrkovcema na uršulski gori ! K o t e 1 j s k i f a n t.
Društveno gibanje.
Vabilo k shodu izobraževalnega društva v Št. Jakobu v Rožu. Vrši se v nedeljo, dne 22. julija, ob 4. uri popoldne v „Narodnem domu". Spored: Petje, tamburanje, govora in igra: Kukavica — modra ptica. Ustanovitev ljudske knjižnice.
Naznanilo. V nedeljo, dne 22. t. m., šentjakobska posojilnica ne uraduje. Načelstvo.
Dobrlavas. V nedeljo, dne 29. julija, popoldne po blagoslovu priredi izobraževalno društvo svoje mesečno zborovanje z raznovrstnimi predavanji v društvenih prostorih. Vstop imajo člani
in po članih vpeljani gostje. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Yabilo na 5. poučno zborovanje, katero priredi ,.Zadružna Zveza“ v Celju, registrovana zadruga z omejeno zavezo, sporazumno s pododborom za Koroško" v zmislu svojih pravil za koroške posojilnice, v sredo 25. julija 1906, ob
2.	uri popoldne v posojilniški dvorani gostilne pri „Orlu“ ,,Narodni dom“ v Velikovcu s sledečim sporedom: 1. Nagovor predsednika. 2. Kako urediti kontrolo o dolžnikih? 3. O enakomernem uradovanju in poslovanju. 4. Konstituiranje pododbora. 5. Slučajnosti. Z ozirom na veliko važnost predmetov, ki se bodo na tem zborovanju razpravljali, je pričakovati, da bode vsaka koroška slovenska posojilnica po več udih načelstva ali odposlancih zastopana,
Celje, dne 10. julija 1906.
„Zadružna Zveza v Celju":
Mihael V o š n j a k, predsednik.
Franjo Jošt, pisarniški ravnatelj.
Za koroški pododbor:
Valentin W e i s s, načelnik.
Dr. Valentin Janežič, Valentin Kri gl, Leopold Pristou, Matej Ražun.
Vabilo na XXI. redno veliko skupščino „Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani", ki se vrši v Logatcu, četrtek, dne 2. avgusta 1906. Spored: 1. Sv. maša ob 1I210. uri v župni cerkvi v Gorenjem Logatcu. 2. Zborovanje ob Vali- uri na vrtu, oziroma v salonu hotela „Kramar“ v Dolenjem Logatcu. 3. Prvomestnikov nagovor. 4. Tajnikovo poročilo. 5. Blagajnikovo poročilo. 6. Nadzorništva poročilo. 7. Volitev družbinega vodstva: a) 4 udov za upravilno dobo treh let. b) 1 uda za upravilno dobo dveh let. c) 1 uda za upravilno dobo enega leta. Po pravilih izstopijo letos naslednji udje družbinega vodstva: 1. Dr. Ivan Milan Hribar, 2. Ivan Murnik, 3. Dr. Iv. Svetina, 4. Andrej Zamejic. Med letom sta izstopila 1. Ivan Hribar in 2. Anton Žlogar. — 8. Volitev namestništva (5 članov). 9. Volitev razsodišča (5 članov). — Pristavek. — 1. Dne
2.	avgusta odhod iz Ljubljane ob 5. uri 32 minut zjutraj. 2. Po prihodu v Logatec ob 6. uri 30 minut, od Trsta sem ob 8. uri 20 minut zajutrek v Gorenjem Logatcu pri g. županu Lenassiju.
3.	Po zborovanju skupni obed v prostorih hotela ,,Kramar" v Dolenjem Logatcu ob 1. uri. Radi obeda se je udeležencem zglasiti do 31. julija v hotelu „Kramar“. Kuvert brez pijače stane 3 K.
4.	Po obedu razhod po Logatcu in okolici. Ob
5.	uri vrtna veselica v hotelu „Kramar“. 5. Odhod iz Logatca proti Ljubljani ob 10. uri 27 minut zvečer. Prihod v Ljubljano ob 11. uri 25 minut. Proti Trstu odhod ob 6. uri 33 minut oz. 9. uri 27 minut.
Odbor slov. kat. akad. društva „I)anica“ prosi, da se naslavljajo od 15. julija do 15. septembra t. 1. vsa pisma in vse pošiljatve na tč. predsednika: phil. Mirko Božič, Idrija, Kranjsko, ker vodi sam korespondenco.
Dopisi.
Iz Spodnjega Roža. (Slovensko ne znajo ali nočejo znati.) Nekega prijetnega dneva se namenim tudi jaz peljati po novi železnici gor do Bistrice. Vstopim na postaji na Žihpoljah, ali kako me je presenetilo, ko že od daleč vidim samo nemški napis „Maria Rain". Mislim si, kako pa to, saj je baje železniška uprava odločila dvojezične napise že od Celovca naprej! Ogledujem si bolj natančno postajo, in vidim vendar tudi nekaj slovenskega, namreč „Uhod“. No, sem si mislil, žihpoljski Slovenci se vendar ne smejo čisto prezreti. Zdaj se šele spomnim, kako se je celovški občinski svet zvijal in protestiral zoper dvojezične napise na postajah, in kako so „Fr. Stimmen" javkale in stokale zavoljo tega, da bi tudi Slovenec na domačih tleh videl svoj jezik, in se mogel z uradniki pogovoriti v svojem domačem jeziku. Nemški nacijo-nalci so strašili občine, da bodo občine zelo trpele na ugledu, če bodo na postajah dvojezični napisi, in Nemci ne bodo zaradi tega zahajali tja. Ravno tako so skušali ostrašiti železniško upravo. Železniška uprava se je vendarle malo zbala teh kričačev, in tako na postaji Vetrinj dala narediti samo nemške napise, in na Žihpoljah pri vhodu par slovenskih, da je tako vsaj nekoliko potolažila dajčnacelne. O žihpoljskih Slovencih si je pa mislila, ti bodo pa tudi tako zadovoljni, ker so prepohlevne duše, in tako je za čas vse poravnano. — Ko sem si postajo nekoliko ogledal in stvar premišljeval, bil je že čas, da si preskrbim vozni listek. Stopim k blagajni in zahtevam po slovensko: „Prosim do Bistrice III. razred!" Postaje-načelnik me ostro pogleda. Mislim si, nemara me hoče premeriti, če znam kaj nemški ali ne. Na to me vpraša: „Bis Feistritz?" Odgovorim mu, da prosim do
Bistrice. In tako sva se pobotala. Ne vem, ali res ne zna slovenski ali le ni hotel znati. — Kmalu pridrdra vlak od Celovca. Vsedem se in hitro smo bili pod Humberškim rebrom. Čudne misli so mi nehote rojile po glavi, ko sem zamišljen gledal skozi okno v prepad. Spodaj deroča Drava, nasipi čudno visoki, kaj, ko bi se v zelo deževnem vremenu začelo izpodpirati, tedaj Bog pomagaj! Črez pol ure bili smo na Bistrici. Na postajah „Svetnavas“ in na ,,Bistrici" vidim že dvojezične napise. Mislim si, tukaj mora pa že več Slovencev biti kot jih je onstran Drave, ali pa se železniška uprava ni tako zbala zamere pri ,,onih", kakor pri Žihpoljanih. Ko se na Bistrici nekoliko razvedrim in okrepčam, bil je čas, da odrinem. Ko pridem na postajo, zahtevam vozni listek slovensko. Neki mlad fantič, ki je stal pri blagajni, me osorno pogleda in mi reče: „Deutsch reden". Odgovorim mu: „niks deutsch", nakar me vpraša po nemško, kaj hočem. Odgovorim mu zopet slovensko, in tako šele s težavo dobim listek. Ko se proč obrnem, slišim, da sta se z drugim uradnikom začela meni posmehljivo rogati. No, si mislim, lepi uradniki so to, če si bodo ti gospodje tak špas privoščali, jim bo zmiraj na razpolago, ker zdaj je šele začetek. — Slovenski poslanci in druge merodajne osebe naj bi poskrbele, da se takim žalitvam temeljito od-pomore.	Spodnji Rožan.
Velikovec. (Ciril-Metodova slavnost), katero je naša „Narodna šola" v sredo dne 4. t. m. v proslavo godu slovanskih apostolov napravila, se je prav sijajno vršila. Udeležba je bila sicer bolj slaba, seveda ker je bil delavnik in se je deloma tudi že žetev začela, vendar je bilo navzočih kakih 150 udeležencev, med njimi deset duhovnikov in tudi nekaj posvetnih razumnikov. Posamezne točke slavnostnega sporeda so se, kakor vselej, izvajale prav izborno. Omenjam sosebno spevoigro „Letni čas", od katere sta se dva, namreč spomlad in poletje, predavala deloma s petjem, deloma v deklamacijah. Kosec in ža-njica sta v tej igri nastopila v krasnih oblekah. Glavno zanimanje je pa zavzel igrokaz v treh dejanjih „Kraljica po milosti Božji". Mlada kraljica (Rozalija Einspieler) je ravno prevzela vlado in je z veliko slovesnostjo v stolnici bila kronana. Vzgojena je res krščansko in ima tudi najboljšo voljo, poverjeno ji ljudstvo vladati po pravici in pravičnosti, ali slaba njena stran je njena ne ravno majhna prevzetnost. Vrnivši se od cerkvene slovesnosti v grad, zbere okrog sebe svoje dvorne gospe Berto (Neža Linhart), Matildo (Lizika Škof), Blanko (Lizika Lederer) in Vido (Micka Koch) k domači pobožnosti. Molijo skupaj Marijin slavospev „Moja duša poveličuje Gospoda", ali stavek „ki mogočne pahneš s trona" mlado kraljico spravi ob vso pamet. Tako jo ovi izrek razsrdi, da dà vkljub svarilu dvornih gospe ukaz, da se mora iz vseh svetopisemskih knjig, ki se nahajajo v njenem kraljestvu, ta stavek črtati, češ to ni mogoče, da bi Bog vladarje s trona pahnil. Mlada vladarica se spozabi celo tako daleč, da pusti staro prijateljico grofinjo Tatijano (Franca Šnabl), ker odločno graja kraljičino ošabnost, v verige ukleniti in v ječo vreči. Ali kmalu mora ošabna kraljica občutiti resničnost gornjega izreka iz Marijinega slavospeva in priznati, da je vsak vladar to, kar je le po milosti božji. Od slavnosti utrujena kraljica poda se, da se malo odpočije, v grajski vrt in zaspi ob priljubljeni klopici v hladni senci. Zdaj pride kraljičin angel varih (Leopoldina Kajžnik) spremljan od več majhnih angeljev in vzame speči kraljici vsa znamenja kraljeve časti, krono, kraljevi plašč in žezlo in ogrne kraljico s slabo, zelo okrpano cunjo. Nato se angel varih sam obleče v kraljičino obleko in postane kraljici popolnoma enak, tako da ga celo dvorne gospe imajo za kraljico. Ko se prava kraljica prebudi iz spanja, čudom se čudi, da je zgubila vso kraljevo obleko
in je ogrnjena v tako slabo cunjo. Glasno kliče dvorne gospe, one sicer prihitijo ali nobena je ne pozna, in ko pravi, da je kraljica, jo za noro razglasijo. Tudi že glad se pri kraljici oglaša in tako zahteva od dveh kmetskih deklic, Zefe (Micka Bruner) in Polonce (Micka Ravter) kruha. Ali deklice ji hočete kruha dati le pod tem pogojem, ako pred nji na kolena pade ter lepo prosi, kar kraljica končno tudi stori. Tako je bila ošabna kraljica dosti ponižana. Zdaj se ji prikaže angel varih v kraljičini opravi, se ji razodene, pove, da je bil od Boga poslan, da jo ponižuje in končno naroči, da nemudoma popravi storjene krivice. Prišedši nazaj v grad reši kraljica nemudoma angelu varhu dano obljubo, popravi glavno krivico, oprosti grofinjo Tatijano iz ječe in jo vpričo vseh dvornih gospe prosi odpuščenja. Vse skupaj h koncu nato zapoje pesem, ki proslavlja zgornji izrek Marijinega slavospeva in s tem lepa igra konča. Reči se mora, da so deklice jako dobro igrale, posebno je ugajal še nastop kmetskih deklic Zefe in Polonce, ki ste govorile v koroškem narečju. Ko so otroci še navdušeno zapeli Ferjančičev „Venec narodnih pesmi", so se udeleženci zopet razšli z vidnim zadovoljstvom nad tako lepo uspelo narodno slavnostjo.
Tisoči priznanj potrjujejo
da najboljše in najcenejše dobavlja
cerkvene paramente in oprave
neprekosno že 95 let stara tvrdka
Josip Neškudla
e. in kr. dvorni dobavitelj in tvorničar
Jabloné nad Orlici,, štev. 86, pošta istotam Češko.
Prosi se natančnega naslova.
Ilustrovani ceniki, proračuni, izberki poštnine prosto.
Gospodarske stvari.
Črtice o govedarstvu.
(Piše Pr. Dular.)
V tisti deželi je blagostanje doma. v kateri napreduje živinoreja in v kateri cvete poljedelstvo. (Dalje.)
Pri krmljenju goveje živine se ravnajte po sledečih navodilih:
1.	Molzne krave in počivajoče delavne vole nakrmite dvakrat na dan; delavne vole, mlada goveda in pitalno živino pa napasite trikrat vsak dan;, zadnje morete tudi štirikrat dnevno nakrmiti.
2.	Zelo vodena in sploh z vodo pripravljena krma se v želodcu hitreje prekuha in prebavi, kakor trda in suha, zategadel jo tudi večkrat pokladajte.
3.	Klajo polagajte dan za dnevom o natanko določenem času; t. j. ob isti uri in ob isti minuti. Natančnost in red pri krmljenju je velike važnosti zato, da živina dobro napreduje in da zdrava ostane.
4.	Vsako posamezno krmljenje razdelite vsaj na dva oddelka, t. j. pri vsakem krmljenju dajte živini dvojno klajo. Prvič pokladajte slabejše krmivo, a potem boljše. Dajte prvič n. pr. slame, potem pa sena, ali prvič poparjene rezanice, potem otrobov, zdroba in korenstva, nazadnje pa še sena.
5.	Pokladajte po mogočnosti enako klajo v enaki meri.
6.	Ne dajajte naenkrat preveč krme, temveč pokladajte rajši večkrat.
7.	Delavnim volom ne dajajte vodene klaje, a za molzne krave pa ona vrlo godi.
(Dalje sledi.)
K št. 5690—1906. Pozori Vojaško oslii*l»o val išče kupi za sledeče okraje								
Maribor		3910 m3 trdega		Obravnava se bode vršila pri c. in kr. vojaški oskrbovalni zalogi v				
Celje		956 „	„	O § 'I?		Mariboru		25.	=3 cEl,
Ptuj	O cB~	1094 „				S rCJ		lalega srpana ( 906, ob 10. uri poldne.
Ljubljana	8	1691 „	M d tSJ t»		Ljubljani		30.	
Trst	o3 M	5357 „	„			Trstu		31.	
Corica		2815 „	„	_o		Gorici		27.	
Celovec	za 1907/08	1000 „ mehkega			Celovcu		23.	P rH
Natančnejši pogoji se izvedb pri gori omenjenih zalogah, kjer se brezplačno dobijo tudi različni razglasi, v katerih je vse potrebno navedeno. Gradec, dné 8. julija 1906. C. in kr. upraviteljstvo 3. zbora.								

Kupujte narodni kolek!
Žitne cene
od 11. do 17. julija 1906.
Po uradnem poročilu deželne vlade z dne 18. julija. Cene so za 80 litrov (biren).
Žito in sočivje	Celovec		1 Beljak		Pliberk		^ St Vid	1?		Velikovec		Volšperk j !	1		Žel. Kapla	
	K	V	K	v	K	v	K | v	K	V	K	v	K	v	K	V
Pšenica .	_		1216		_			11:84				__			—	—	12 10	
	930		11 20		-	—	9 28	—	—	—	--	-	—	11Ì90	
Ječmen .	.					10	88			!							10 14	
Ajda . . .	915		12	80			-k	-						1014	
Oves . . .	7,08		7	04	—	—	7 12		—	—	—	—	—	7 31	
															
Pšeno. . .	16:80		17	28				-							
Turšiča . .	—	—	10	56	—	—	10 24	—	—	—	—	—	—	11	22
Grab .	.	.	—	-													
Leča . .	.															
Fižol, beli .	—	—		—	—	—		—		—	—	—	—	—	—
rdeči .						-									
Izvleček iz poljedelskih poročil. Dà, dà,
vročina! Če me'je kdo v preteklem vročem poletju vprašal: Kaj bi, posebno pri delu na polju, proti hudi žeji storil, tedaj sem mu priporočal, kar s tem vsem mojim bralcem priporočam; poizkusil je in se mi zahvalil za dober svet, ter se nadejam, da bode marsikateri bralec teh vrstic, čeprav samo v mislih, storil isto: ako poskusi sam. Vzemi, sem mu rekel, 1 liter vode, primešaj ji eno polno žlico, približno 15 do 20 gramov „Frankovega“ pridatka h kavi, katerega ima tvoja žena itak v kuhinji, in kuhaj to dobrih 5 minut, potem postavi ta prevretek na stran za 5 minut, da se sčisti, na to pa odliv prevretka postavi v klet, da se shladi (če ti bolje ugaja, lahko prideneš nekoliko sladkorja) in ga vzemi potem v steklenici s seboj na polje. — Najbolje je, če steklenico zagrebeš na kakem senčnatem prostoru, potem bode ta okrepčujoča pijača ostala dolgo časa hladna. Ako si žejen, popij precejšnji požirek tega mrzlega „Frankovega“ prevretka in čudil se bodeš, da te žeja ne bode zopet nadlegovala dolgo časa. „Frank“ torej ni samo najboljši pridatek h kavi, ker kot tak je itak splošno poznan, temuč tudi prav primerno sredstvo za žejo.
Lovske iraške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Peter Wernig,
c. kr. dvorni izdelovatelj orožja v Borovljah, Koroško« Ceniki brezplačno in poštnine prosto._
Jpgr* Absolutno zajamčeno pristno mašno vino
priporočal je ljubljanski knezoškofijski ordinarijat veleč, duhovščini za nakup pri kmetijsitem društvu (zadrugi) v Vipavi zato, ker je pod strogim nadzorstvom župnika-dekana v Vipavi. — Razpošilja se od 56 litrov naprej fino staro in novo namizno vino po 40 do 50 kron za 100 litrov loko kolodvor Postojna. — Vino je jako milega okusa, ker je napravljeno po novem francoskem načinu. — Večje množine se zaračunijo nekoliko ceneje. — V zalogi so tudi finejša sortirana vina, pinela po 50 K, stari beli burgundec po 60 K ter stara buteljska vina.
Zakonito zavarovano.
Vsako ponarejanje in ponatiskovanje kaznivo. itfSfgr Edino pravi je
Thierryjev balsam
le z zeleno znamko z nuno. Staroslaven neprekosljiv zoper motenje prebavljanja, krče v želodcu, koliko, prehlajerije (katar), prsne bolezni, influenco itd. itd.
Cena: 12 malih ali G dvoj natili steklenic ali 1 velika posebna steklenica s natent. zamaškom K 5.— franto.
Thierryjevo centifolijsko mazilo splošno znano kot „non plus ultra“
za vse še tako zastarele rane, vnetja, poškodbe, ture m uljesa vseh vrst. — Cena: 2 lončka K 360 franko razpošilja le proti predplači ali povzetju
Lekarnar A. Thierry y Pregradi pri Rogaški Slatini.
Knjižico s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko.
Dobiva se skoro v vseh lekarnah in medicinalnih drogerijah.
Tiskarna družbe sv. Mohorja
se vljudno priporoča za natiskovanje vizitnic pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah.
: 3CCiCiCCa3<	noooooot joooooot :
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Dunajska cesta 19 — v Mediatovi hiši v pritličju — Dunajska cesta 19
sprejema:
1.	zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi;
2.	zavarovanja zvonov proti poškodbi.
Pojasnila daje in sprejema ponudbe ravnateljstvo zavaroval niee ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
Postaja c. kr. drž. železnice, 1'U ure od Ljubljane. Prekrasna gorska • ^ lega, popolnoma zavetno, milo podplaninsko podnebje. Vse vodno
Edina domača zavarovalnica! — „Svoji k svojim!“
: SJOCJOOOO« ÌOQOQO&l XWOOOOt MOO00GC
7 vi 1 i
■ ^	1	V 1 A A	zdravljenje (sistem Priessnitzev, Winternitzev in Kneippov)
solnčne kopeli, ogljikovokisle in elektriške kopeli, zdravljenje s suhim vročim zrakom,
masaža, zdravilna gimnastika in elektroterapija; plavalni basin, senčnat zdraviliški park, izvrstna restavracija. Za nervoznost in za notranje bolezni tudi za okrepčanja po-
trcbnva,!;eev zdrSmSemSut've^Sah^110' Kopališče Kamnik na Kranjskem.
Zmerne cene.	Do oktobra odprto.	Prospekte pošilja zastonj
dr. Rudolf Wackenreiter
zdravniški vodja in zakupnik kopališča.
----V'-7	’ O',!-- --
vodno lečišče
Vinske in sadne stiskalnice
z dvojnim stiskalom ,,Herkules“ za ročno obrat.
II	stiskalnice
za velik pritisek in velike učinke.
Hlini za sadje in grozdje. Obiralniki.
Povsem urejene raoštarne, stalne in za prevažanje. Stiskalnice za pridelovanje sadnih in jagodnih sokov. Sušilnice za sadje in zelenjad, sadni inpilniki in rezalniki. Saiuodelujoec patentorane nosne in vozne brizgalnice za vinograde, sadje, drevje, hmelj, grenkuljico „Sypkonia“. Pluge za vinograde
izdelujejo in prodajajo z garancijo kot posebnost v najnovejši sestavi
—	" Pii. Majfarth & Comp.
tovarne poljedelskih strojev, livarne In parne kovarne
Himaj, H./l, Taborstrasse št, 71.
Odlikovani z nad 560 zlatimi, srebrnimi kolajnami itd.
Obširni ceniki zastonj. — Zastopniki in prekupci se iščejo. *£0;
/'.XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXjN
‘ želodčne kapljice (z varstveno znamko sv. Marka). x
500 let je stara lekarna, v kateri se izdelujejo po izkušenem zdravniškem receptu želodčne kapljice (z varstveno znamko sv. Marka). Te želodčne kapljice, ki so izgotovljene po receptu, ki ga mi je dal zdravnik na razpolago, so se izborno obnesle zavzdrževanje zdravja, ker je dokazano, da je
Izpis iz skoraj vsak dan mi
nervoznost, bledičnost, nespečnost, migrena, glavobol vedno le posledica slabe prebave, in vsled tega pomanjkljive tvoritve krvi. Kapljice izborno učinkujejo pri prehladi želodca, želodčni slabosti, slabi prebavi in ž njo zvezanem telesnem zaporu in breztečnosti.
Postavno zavarovano.
prostovoljno priposlanih zalivalnih pisem:
Z Vašimi želodčnimi kapljicami sem zelo zadovoljen, ker so ozdravile mojo hčer dolgoletne bledičnosti. Prosim,' pošljite mi za 8 kron še 2 tacata. ^ Z odličnim sposto- X vanjem HENRIK KUBRICHT, krajevni sodnik v Radenburgu. —- Vaše želodčne kapljice f\ so moji ženi čudovito pomagale proti želodčni bolezni. Pošljite mi zopet 12 stekleničic. JOSIP SCHNEIDER, hišni posestnik na Dunaju, Videnška glavna cesta.	v/
Želodčne kapljice se pošiljajo:	w
1 tucat za K 4-—, 3 tucati za K ll'—, 5 tucatov za K IT-—,	X
franko zavoj prosta pošiljka, ako se znesek prej vpošlje ali po poštnem povzetju. Razpošilja edino le mestna /\ lekarna v Zagrebu. Markov trg št. 6, poleg cerkve sv. Marka.	V/
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV

Tovarna za kmetijske stroje.
Kdor potrebuje kak kmetijski stroj, naj se obrne naravnost na tovarno
Konrada Prosch-a,
v Celovcu. Allargasse štev. 19.
nasproti c. kr. kmetijske družbe,
kjer se dobijo najnovejše mlatilnice, slamoreznice, gepeljni in razni dragi za kmetijstvo potrebni stroji ter tudi taki SPflF” vodovodi,	ki
— sami vodo gonijo iz globoko ležečih stu-dencev na zemljišča, katerim vode primanjkuje. (Glej podobo na levi strani.)
___Cenilce pošilja, zastonj.
Xeenaka mera.
Odraslim je poletje bajen čas: Priroda deli poleti najbogatejše darove, milijonom delavnih ljudi pa donaša težko pričakovanega dopusta, odpočitka, potrebnega za zbiranje novih moči za težki boj za obstanek, ki je dandanes vedno težji in ki zmerom več zahteva od duha in telesa. Z drugačno mero pa deli poletje dari najmlajšemu delu človeštva, novorojenčkom, dojencem, osebito pa podaja tistim otrokom, ki morajo biti brez materinega mleka, poletje le nevarnosti
in bolezni. Driska razsaja pri takih otrokih in umrljivost bi bila velikanska, če bi zdravniki poslednji čas ne imeli pri rokah zdravila, ki se vsestransko dobro obnaša in ki ga s polnim uspehom rabijo proti vsem onim boleznim, ki se lotevajo tistih otrok, ki nimajo materinega mleka. To je pa Kufeke-jeva otroška moka, prav izboren pomoček proti vsem poleti se pojavljajočim želodčnim in črevesnim boleznim dojencev in majhnih otrok. Ta moka, dodana kravjemu mleku, dela mleko v otrokovem želodcu lažje prebavno, zmanjša vretje v želodcu ter bolezenskim kalem vseh vrst,
kar je prav važno, daje s tem le slabo podlago. Zaradi enakega obsega redilnih snovi, kakor jih ima materino mleko, je Kufeke-jeva otroška moka izvrsten izdelek, ki osobito tudi bistveno pospešuje tvoritev mišic in kosti v otrokovem telesn. Kufeke-jeve otroške moke, ki jo zapisuje na tisoče zdravnikov, bi ne smelo manjkati v nobeni hiši, ker mladi materi bistveno olajšuje težko skrb racijonalne prehrane nje majhnega ljubljenčka in si jo zaradi razmeroma nizke cene tudi povsod lahko nabavijo.
pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta ZAGREBA.
Ista zavaruje na Štajarskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih c e u a h.
Vsa pojasnila daje:
glavni zastop „CR0ATIE“ v Celovcu
Valentin Jug, benediktinski trg št. 4.
Zastopniki se iščejo po vseh večjih krajih Koroške.
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo
CROATIA
Popolno orodje zn orodniškega kovača
proda Šim en Kramer, orodniški kovač na Ricinju št. 15, pošta Velikovec.
Lepo posestvo "^fjj
se proda z dobrim novim zidanim gospodarskim | poslopjem, ki obsega 20 oralov njiv, 6 oralov travnika, 9 oralov pašnika in 39 oralov lepega gozda, domač mlin in kovačnico. Kupna cena je 14.000 kron. Več pove Anton Kbhel p. d. Kbhel v Št. Lovrencu, župnija Št. Peter na Vašinjah, pošta Velikovec na Koroškem.
HV" Več učencev *’9f
sprejme v uk pri dobri oskrbi
Gašper Krasnik,
kleparski mojster v Celovcu, na starem trgu št. 10.
V župnišču na slovenskem Koroškem se takoj ali pozneje sprejme v službo
katera se razume tudi na gospodinjstvo; kje — pove upravništvo „Mira“.

je var?tvena ceres-jcdilno mast (iz kokosovih
orehov)
ceres-sadne šoke.
Gospodinja, ki hoče skrbeti za zdravje svojih, rabi ceres-jedilno mast pri praženju, pečenju in kuhi ter postavi kot pijačo ceres-sadne šoke na mizo.
Tvornioa liranil ,,Ceres“, Aussig.
Izdelovanje je pod kemično kontrolo po c. kr. ministrstvu notranjih zadev potrjenega preiskovalnega zavoda za živila,
“'	Dunaj, IX., Špitalska ulica 13.
Kupci ceres-jedilne masti imajo pravico, blago v izvirnem zavoju dati brez stroškov preiskati v tem zavodu.	:


m
v*
n
f Rastlinski liker in rastlinska grenčica
91
JELEN"
1.
afet
sta sestavljena iz najzdravilnejših planinskih rastlin, podpirata in pospešujeta prebavo, krepita želodec in ž njim celo človeško telo ter sta vsled teh svojih odličnih lastnosti najboljša izdelka
te vrste.	-------
Edini izdelovatelj :
Anton Jelence v Idriji,
imetelj rastlinske destilacije JELEN".
,[giii
4


:k ¥
4
i





Podružnica L Akcijski kapital K 2,000.000. Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Prodaja srečk proti mesečnim odplačilom. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.	ljubljanske kreditne ban WGT Kolodvorska cesta št. 27. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti knrzni izgubi. Vinkuluje in devlnkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkaso menic. — Borzna naročila,	ke v Celovcu Centrala v Ljubljani. — Podružnica v Spljetu. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dné vloge do dné vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami.
		
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Josip Stergar. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.