Poštnina plačana v gotovini
Leto XIII. — Štev. 7.	V Ljubljani, 17. februarja 1957
CENA IZVODU 10 DIN

gaBBHiB
liMSil
Izdaja Tiskovni svet »Polet« — Ureja uredniški odbor — odgovorni urednik Prešern Igor — Rokopisov ne vr'čamo — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« * Ljubljani — Uredništvo In sprava » Ljubljani — Uredništvo! l.ikozarjeva nL 12, uprava: Cankarjeva 4. (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave 69-KB-2-Z-84 — Telefoni: uprava 21-281, uredništvo! 31-694 (ot) nedeljah tudi 31-193 ln 30-27«) — CclOlelpa polletna 200 din.
naročnina
lilEllIBillii
400 din, polletna
Tekma za pokal evropskih nogometnih prvakov
Crvena zvezda še ni
zanesljiv polfinalist
Beograd, 17. februarja 1957. Zjutraj je bilo v Beogradu turobno, oblačno vreme, toda proti Doldnevu je sonce s svojimi žarki obsijalo mesto in letošnja nogometna »premiera«, srečanje med bolgarskim in jugoslovanskim državnim prvakom, je dobila svoj pravi okras.
Na stadionu Crvene zvezde, fci je bil napolnjen do zadnjega kotička, je vladalo mrzlično razburjenje. Gledalci so že pred začetko-m tekme s številnimi trobentami, zvonci im ragiljami dajali prizvok današnjemu srečanju z željo: »Hočemo zmago!« Vse to je doseglo svoj višek, ko je privedel elegantni sodnik Pieri s svojima pomočnikoma obe moštvi Ca igrišče.
Crv. zvezda : CDNA 3:1 (2:0)
C DNA: Najdanov, Rakarov, dr. Kovačev, Božkov, Manolov, Stojanov,
Milanov, Dimitrov, Panajotov, Kolev, Jake v.
Crvena zvezda: Beara, Stankovič, Zekovič, Mitič, Spajič, Tasič, V. Popovič, Sekularne, Toplak, Kostič, Rudinski.
Gledalcev 38.000, strelci: Kostič v 7. i,n 25. min, in V. Popovič v T>. minuti za Crvemo zvezdo in Ja ne v v 87. mJiin. za CONA.
BUREN ZAČETEK
Zvezda je .takoj začela s silovitim napadom. Kmalu za tem je bil ves stadion na nogah, Zekovič je streljali prosti strel, žogo je dobil Kostič in se sam pojavil pred vratarjem Najdanovom. Sodnik pa je zažvižgal offslide. Gledalci so se le za kratek čas pomirili. Že v 7. minuti, so domači prišli v vodstvo. Mitič je sijajno .podal žogo Rudin.skemu, ta jo je vodi.l do kotne linije in podal Kostiču, ta je iz kota vratarjevega
prostora poslal žogo v mrežo 1:0. Igralci Zvezde burno vzpodbujani od gledalcev so izvajali močan pritisk, igra je potekala v glavnem na polovici Bolgarov, Sele v 12. minuti je Beara z uspešnim padcem pod noge posredoval. Žoga je odletela * 1
Piše Kes Mile
med fotoreporterje, Bolgari so začeli igrati defenzivno. V prednjih vrstah sta edino Kolev in Milanov, hi pa so- ju domači dobro čuvali. Toda o’b svojih redkih napadih so pokazali s hitro in enostavno igro svojo popolno nogometno zrelost.
PRIZNANJE SODNIKU
Hitri tempo igre j.e dal mnogo dela glavnemu sodniku, toda ta odlični .gost iz Italije je s svojim si ja j-(Nadaljevan je na 8. strani)
Neborbeni Teran je danes osvojil na turnirju deseterice komaj 5 mesto
Mulej v Italiji
m 21 nesti
V petek se je pričelo v italijanskem kraju Madonna di Campigllo veliko toadnarodno tekmovanje v alpskem smučanju, imenovano Tre-Tre. Skupno je sodelovalo 43 tekmovalcev iz 7 držav, med njimi tudi Jugoslovani. Kot prva disciplina je bil na sporedu veleslalom Ca 2330 m dolgi progi s 500 m višinske razlike in 54 vratci. Kot je bilo pričakovati, so se najbolj uveljavili Avstrijci, čeprav niso nastopili z najboljšimi tekmovalci. Jugoslovani so se tokrat plasirali v drugi polovici. Rezultati veleslaloma: 1. Zimmermann (Avstr) 2:45.4, 2. Bozon (Fr) 2:45.8, 3. Mark (Avstr) 2:47.0, 4. Hillbrand (Avstr) 2:48.4, 5. Ca-ety (Sv) 2:48.5, 6. Mtllantl (it) 2:49.2, 24. Mulej (J) 2:59.2, 27. Lukane (J) 3:01.2, 35. Dornik (J) 3:04.8, Janc je bil diskvalificiran, Kunšlfi pa je odstopil. Včeraj se je tekmovanje nadaljevalo g speci-
alnim slalomom. V prvi vožnji sl je francoski tekmovalec Bozon zagotovil dovolj veliko prednost, ki mu je potem zadostovala za končno zmago. Jugoslovani se tokrat niso preveč Izkazali. Rezultati slaloma: 1. Bozon (Fr) 1:57.7, 2. Milianti (It) 1:58.9, 3. Hillbrand (Avstr) 1:39.3, 4. Mark (Avstr) 2:00.0, 5. Zimmermann (Avstr) 2:00.8, 8. Perillat (Fr) 2:01.7.
V Uadonnl di Campiglio je bilo danes končano tekmovanje Trc-tre. V smuku na 3920 m dolgi progi z višinsko razliko 1500 m je zmagal Avstrijec Toni Mark v času 2:36.9 pred svojim rojakom Hillbrandom in Italijanom Milianiijem. V kombinaciji je zmagal Mark prod Hillbrandom.
Smučarske tekme za »Pokal Kongsberg«
lili pniie Avstrijcev
Med mladinci zmagal Jemec — Zidar na 16. mestu
Posebno poročilo za »Polet« po telefonu od Albina Roglja
Zeli a m See. SZ. febr. V spominu nam je lanskoletno tekmovanje za trofejo Kongsberg, ki je bilo zelo razburljivo. Polda Janez je s svojim zanesljivim skokom omogočil jugoslovanskemu moštvu prvo mesto in s tem tudi prehodni pokal. Veliko je bilo takrat govora o vrednosti posameznih ekip, vendar lahko rečemo samo to, da je bilo naše moštvo solidna celota in zato mu je tudi prvo mesto zasluženo pripadalo. Letos pa je bilo vendarle nekoliko drugače. Priprave za to tekmovanje so sicer bile, toda še zdaleč ne takšne, da bi Jugoslovani lahko solidneje
Skupščina Veslaške zveze Slovenije
Tudi v vrstah veslačev je vedus več mladine
Ljubljana, 17. februarja. Kaže, da se prvi uspehi lanskega ob evropskega prvenstva v veslanju že kažejo. Tako so vsaj ugotovili na današnji skupščine Veslaške zveze Slovenije. Gre namreč za to, da so se vrste veslačev občutno pomladile. Število elanov se sicer ni povečalo, sestav pa se je bistveno izpremenil. To pa je lepa garancija za nadaljnji razvoj veslanja v Sloveniji.
neuspehu trpel ugled šlaviije Število prireditev

Skupščine so se poleg res številnih delegatov udeležili tudi predsednik VZS tov. Boris Kocijančič,
zastopnik VZ^ tov.
Devernja
Dobrota.
predstavnik ŠŽS tov.
Predsednik VZS Kocjančič je v svojem poročilu med drugim dejal: »Čeprav je bila večina članov Zveze lani vezama na delo v organizacijskem komiteju za evropsko prvenstvo, je bilo delo v klubih normalno. Da je bilo evropsko prvenstvo v prednosti, je razumljivo, saj bi
vse
.	.	v prt
sezoni je bilo prav rekordno,
enem pa smo Slovenci prvič dol_____
predstavnike na evropskem prvenstvu.«
Med najuspešnejše prireditve pa lahko štejemo tudi tečaj za trenerje v Izoli, ki je dal 28 novih strokovnjakov, več kot potrebnih za veslanje v Sloveniji. Tov. Ropret, ki je vodil tečaj, je bil mnen ja, da je bil to najuspešnejši tečaj v Jugoslaviji. Že v preteklem leta so se pokazali tudi prvi uspehi tega tečaja. Za vse to pa gre zasluga predvsem trener-(Nadaljevanje na 2. strani)
Ekipno žensko prvenstvo LRS v kegljanju
GRADIS PRVAK
Jsdsednik Veslaške zveze Siove-
niJe tovariš Boris Kocjančič med referatom na skupščini
Kranj, 17. februarja. V okviru moštvenega ženskega prvenstva v kegljanju je bilo danes v' Kranju na štiristeznem kegljišču Triglava odigrano tretje in zadnje kolo. Že po prvem kolu je bilo videti, da so najresnejše kandidatinje za prvo mesto zastopnice »Gradisa«. Danes so to le še potrdile in s 271 keglji prednosti zmagale pred mariborskim Branikom. Nekoliko so razočarale kegljavke Triglava, ki so se uvrstile, šele na tretje mesto.
Na vseh treh nastopih je bila najboljša Erjavčeva, ki je podrla 1215 kegljev. Tudi na današnjem tekmovanju je bil najboljši »Gradis«, vendair samo 4 keglje pred Branikom.
Rezultati: 1. »Gradis« 2210 (Erjavec 414,
Gorjan 342, Smerajc 383, Satler 333, Pirc 381, Klemenčič 357),	2.	Branik	2206, 3.	Triglav
2166, 4. Ljubljana 1913. Končni vrstni red:
1. Gradis 6739,	2.	Branik	6468, 3.	Triglav
6389, 4. Ljubljana 5870.
Mladinci — Ljubljana : Dinamo
ŽNK Ljubljana je pripravil za prihodnji teden ljubiteljem nogometa zanimiv spored. V četrtek, 21. t. m. bo ob 14. uri ligaško moštvo igralo proti trboveljskemu Rudarju, prihodnjo nedeljo,	24.	t. m.	pa bodo	domači
mladinci nastopili proti mladinski enajstorici zagrebškega Dinama. Ta tekma bo ob 15. uri, obe pa na stadionu v šiški.
posegli v borbo za najboljše mesto. V Avstriji, kjer je bilo letošnje tekmovanje, so se domači skakalci temeljito pripravljali in poslali v borbo kar štiri moštva. O samem tekmovanju nam je naš skakalec Birne Rogelj poslal posebno poročilo in med drugim razložil, kako so bili pripravljeni prav avstrijski tekmovalci, ki so že na prejšnjih pomembnejših mednarodnih prireditvah dosegli zares odlične rezultate. Spomnimo se samo Habersatterja, ki je odnesel najvišjo lavoriko na znani švicarski turneji iu s tem potrdil naše ugotovitve o pripravah avstrijskih skakalcev.
VELIKA BORBA MED AVSTRIJCI
Ob izredno lepem vremenu, toda ob maloštevilnem občinstvu, se je razvila na 90 m skakalnici v Zeli am See ogorčena borba za prvo mesto. Kdo so bili favoriti? Večina je bila prepričana, da bo zmagal domačin Leo-dolter Otto, ki ga poznamo že z naših skakalnic, saj jo prav on lani skušal odtrgati našemu Poldi najvišjo lavoriko. Drugi so bili spet mnenja, da bo Habersatter, »švicarski junak«, zanesljivo odpravil svoje tekmece. Nekaj pa je bilo tudi tistih, ki so bili popolnoma prepričani v zmago skakalca Bolkarta. Zmagalo je mnenje prvih, namreč Lcodolter je z lepimi daljavami in Se lepšim slogom zanesljivo zmagal. In kakšen je bil ostali vrstni red? Do 6. mesta so se zvrstiti Avstrijci, le da se je zvrstil na 3. mesto izkušeni nemški skakalec Bolkart.
KAKO JE BILO Z JUGOSLOVANI?
Naši skakalci so bili tudi tokrat precej pesimistično razpoloženi, že pred odhodom
v Avstrijo. Zanimivo je dejstvo, da so dobili potna dovoljenja šele dve uri pred odhodom in temu primerno je bilo tudi njihovo laz-položenje. Vedno se ponavljajo iste napake in zato se ne smemo nič čudili, če so konec koncev tudi rezultati takšni. Sicer pa moramo priznati, da kljub dokaj solidnim pogojem, ki jih imajo naši skakalci, ne moremo doseči tisto mednarodno raven, ki smo jo med leti že imeli. Tudi to tekmovanje za trofejo Kongsberg potrjuje te ugotovitve. Avstrijci so bili v popolni premoči, kar tudi potrjuje končna razvrstitev posameznih moštev. Naj povemo samo to, da so se do 4. mesta zvrstili kar tri avstrijska moštva!
Na treningu so naši skakalci pokazali solidno znanje, toda kaj pomaga če so bili nasprotniki boljši. Dejansko je pokazal svojo zmogljivost le Krznarič, ki je povsem opravičil svoje mesto v naši reprezentanci. Reči moramo, da smo od posameznikov več pričakovali. Škoda, da niso Zidar, Rogelj in Oman prav na tekmi pokazali vsaj tisto f-orrao kot prejšnji dan na treningu. Daljave so bile krajše in zato se tudi niso mogli potegovati za boljša mesta. Vseh tekmovalcev je bilo na startu 37, toda nastopili niso nekateri posamezniki tujih držav, ki bi sjcer lahko znatno spremenili končni vrstni red. Ob zaključku tekme je zvezni kapetan tov. Šramel Bogo izjavil:
»Ce bi naši fantje skakali tako kot prejšnji dan na treningu, potem bi bil tudi plasma ugodnejši. Prav gotovo bomo morali našim najboljšim skakalcem posvetiti veliko večjo
(Nadaljevanje na 8. strani)
Namiznoteniški turnir desetorice
KERN neporažen
Ljubljana, 17. febr. V klasični glm-naziji je bilo včeraj in danes tekmovanje desetih najboljših namiznoteniških igralcev Slovenije. Tekmovalci so bili določeni po trenutnem stanju na jakostni lestvici, ki jo vodi NTZS. Ker nista nastopila Kocjan in Petrovič, sta prišla v poštev Česen in Strumbl. Predvideno je bilo tudi podobno tekmovanje za ženske, ki pa je bilo odpovedano In bo na sporedu 3. marca.
Tekmovanje je tokrat že četrtič organiziral NTK Odred ln je zmagovalec prvič ostal neporažen. Ljubljančanu Kernu je namreč uspelo premagati vseh 9 nasprotnikov In je s tem vrsti uspehov pridružil še precej pomembnega. Na lestvici NTZS je trenutno na tretjem mestu in je današnji uspeh potrdil njegovo solidno formo. Tomažič in 'Teran, ki sta na lestvici pred Kernom, sta se morala danes zadovoljiti s slabšimi mesti. Tomažiča so premagali Mrgole, Kern
in Podobnik In je zato zasedel šele tretje mesto. Teran, ki je danes igral zelo neborbeno, pa je pristal celo na 5. mestu. Premagali so, ga Tigertnan, Kern, Podobnik in Tomažič. Malo pa je manjkalo, da ga ni premagal tudi Stana.
Zelo dobro je na tem turnirju zaigral tudi Podobnik, saj je zasedel 2, mesto In ga je premagal le Kern, Tiger-manu je najprej kazalo precej slabo.
V zadnjih igrah pa se je dosegel 4, mesto.
popravil in je
Kern (L) Podobnik (O) Tomažič (L) Tigerman (0) Teran (T) Zezlina (T) Mrgole (L) Stana (J) Česen (T) Strumbl (J)
27:6
24:11
23:12
21:14
19:18
16:17
16:25
10:24
19:24
7:24
ZUPAN OTON ie umrl
V petek opoldne je neozdravljiva bolezen Iztrgala lz naše sredine zibanega mednarodnega telovadca. In vaditelja Zupana Otona.
Po prvi svetovni vojni je pričel telovaditi pri Sokolu I. na Taboru In se kmalu uvrstil tned takratne telovadne prvake Derganca, Primožiča, Štuklja in druge. Leta 1924 je bil prvič izbran med deseterico najboljših telovadcev in odpotoval na olimpiado v Pariz. Po vrnitvi je naglo napredoval, posebno dobro je obvladal vaje na drogu in bradlji. Leta 1926 je postal član državne reprezentance, ki je tekmovala na VIL mednarodni tekmi v Lyonu ln dosegla n. mesto. Zlasti kot dober atlet — bil je odličen metalec kladiva — je mnogo pripomogel vrsti k tako Izvrstnemu uspehu. Ko Je prenehal tekmovati, se je posvetil vzgoji mladine in vstopil v prednjači zbor domačega društva, sodeloval pa Je vrsto let kot član zveznega tehničnega odbora. Zadnja leta pred vojno se Je vključil v gibanje mladih, levičarsko usmerjenih Sokolov na Taboru, in bil med okupacijo kot član OF interniran v Daehavu. Po
vrnitvi iz internacije je takoj prijel za delo in se vključil v množične organizacije. Po prvih letih dela na obnovi se Je zopet vrnil v telovadnico in pričel pomagati pri vzgoji mladine, najprej v domačem društvu »partizan« Bežigrad, zadnja leta pa je kot prednjak »Partizana« Slovenije vzgajal mladino v vajah na orodju. Vodil je leta in leta tečaje v Mozirju, v Ljubljani, po okrajnih zvezah, obiskoval društva in mlade telovadce, jih navduševal in vadil. Lani je obiskal okoli 120 društev in tisočem mladih telovadcev utešil željo po napredku. Povsod so ga radi Imeli, ker je bil požrtvovalen in ni štedll moči. Kot vodnik Je bil med najboljšimi. Naša partizanska mladina ga bo težko pogrešala.
Pokojni Oton Je bil resnicoljuben, odkritosrčen tovariš, vselej vedre volje. Te svoje lastnosti Je pri vzgoji mladine prenašal na telovadce in tako vzgojil v številnih društvih mnogo mladih vaditeljev in telovadcev. Požrtvovalnega tovariša, vzgojitelja, tekmovalca in prednjaka Otona bomo za vselej ohranili v najlepšem spominu.
'Anketa »Poleta« o Visoki šoli za telesno vzgojo
»Z zanimanjem prebiram zadnji čas n >Poletu< anketo o Visoki šoli za telesno vzgojo, še sanjalo se mi ni, da bom tudi sam poterjan za mnenje o tem vprašanju. Resnici na ljubo moram namreč povedati, da zadnji čas, od kar sem moral trikrat pre-vreči okrog 500 anketnih dijaških odgovorov, jih preštevati in izpisovati, nekam sovražim ankete.< Dobro, a tu ne gre za premetavanje anketnih listov, temveč le za to, da kot pedagog poveš svojo misel k temu vprašanju<, sem dobil v odgovor, ko sem se branil te naloge. — Pravi Bom pa povedal to svoje mnenje, a vendar zelo se jezim sam nase, da sem tako dolgo odlašal s tem, ker ne vem, kaj še lahko k vsemu že povedanemu kot dokajšnji *homo novust na tem področju povem novega, ko so o tem vprašanju že govorili strokovnjaki pred menoj, ki se s pedagoškim in strokovnim delom na tem področju že dlje časa ukvarjajoJ
Prav v muki so se premetavale zadnji čas misli v meni okrog tega vprašanja. Tehtal sem jih in vsako opazoval z vseh strani. S tistim znanim podcenjevalnim • nasmehom (ki
Lep napredek
Plenum Odbojkarske zveze Slovenije
sabBčev Branika RODzveze morajo skrbeti
za razširitev odbojke
bl^o^Lltvo^kUe vdjato bkra- ni^oIenu^OdLikf^e^zvez? Slo- !^-P,ri obe,h odbojkarskih organi-L miJuSŽSSSVo (SSShlT	SŠŠZsl	poročilo j« podal tov.iii
Dchazali lep napredek in kaže. da leč nJe d£sega tistega Šterik igrtl- Č? nSsl £lubl .lgr?J° P^več .šablon-bodo a m eh na republiškem prven- cev> 1 •	' ■	- --
. v j.	ii- 3 v. vv,, 'ki se dejansko z odbojko
stviu mladincev prihodnjo nede jo v ukvarjajo v vseh letnih časih.
L'ubira n: glavno besedo. Rezultati: mladinci (81 Masten 7 zmag. 0 porazov, Vogrinc 6 (1). Frarngeš 5 (2), vsi Branik — mladinke (51 B e lo-
ško, kar ni nič drugega kakor posledica pasivnosti trenerjev in vaditeljev. Boleča točka je ženska od-Iz poročila sekretarja tovariša bojka, ki vse bolj nazaduje. Tu bo Šinkovca je bilo slišati več stvari treba nekaj ukreniti, sicer se nam
plaveč 4 (0>), Drofenik 3 (1), Kranjec posameznih podzvez. Prav gotovo je 2 (2) vse Branik.	Primorska podzveza s sedežem v
Črnomelj ska gimnazija prvak v odbojki
na račun hvale in graje pri delu lahko pripeti najhujše zlo. V razpravi je bilo slišati več mnenj o razvoju slovenske odbojke. Predstavnik »Partizana« Slovenije tova-
Kopru veliko storila za nadaljnji razvoj te panoge na Primorskem, toda kakor smo kasneje slišali od delegata tovariša Omladiča, bo po-
ri,š Vrstovšek je pohvalil delo OZS in poudaril, da je med obema organizacijama najboljše sodelovanje.
Črnomelj, l?. febr. v petek jc bil zaklju-, trebilo, da bo OZS bolj pomagala s Tehtne besede pa smo slišali iz ust ,	,	- -■»>--=»	*	- ,J — tem, da bo poslala svoje trenerje predsednika OZS tovariša Kajfeža.
Čen dvodnevni odbojkarski turnir, ki ga vsako leto organizira domače partizansko društvo
občinskega praznika in prvega zasedanja S N OS v Črnomlju. Najboljše je l/ilo moštvo gimnazije, sledijo »Partizan*, Svoboda, letalci in garnizon JLA.	Moljk
na teren in -da bodo n cikate ra naj-pod pokroviteljstvom ObLO v čast boljša društva odigrala več proipa----------a --------------------gantforih tekem .na tem področju
Polfinalne strelske tekme za »Zlato puščico«
Umek na poS pola
niška komisi ja se nikakor ni mogla
ali ne. Umek je streljal namreč s puško, ki jo je sam prikrojil in sestavil iz različnih modelov. Pr opozicij e tega seveda ne dolb.čajo, prav tako .pa tudi ne prepovedujejo Glavni sodnik Sedej Dušan je končno le odločil, da so Um eku rezultat priznali.
Tehnični rezultati:	1. Umek (B.
Ivanuš) 281 krogov, od 300 možnih, 2. Planinc (Diopter) 279, 3. Mikolič (Diojpter) 279, 4. Kastelic Joža (Olimpija) 277,-5 Ma rn (T. Tomšič) 277.
Ljubljano, 17. febr. Včeraj in danes je organiziral Strelski odbor Ljubljana polfinalno tekmovanje za »Zllaio puščico«. V sindikalni dvorani tobačne dvorane, ki so jo preuredili v sobno strelišče, se je razvrstilo v tem času 362 strelcev.
Z obvezno 15-mi,nuino zamudo je pričela v soboto popoldne prva skupina prožiti svoje zračne puške.
25 strelcev je streljalo v vsaki skupini. Množica gledalcev, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, si je bi.la edina v tem, da bo prvaka spoznala že ta dan. V soboto so namreč streljali vsi glavni favoriti.
Vrbinc. Jež, Planinc. Jere, Letonja III.. ki so se zagrizli v polurno borbo. 30 minut ie imel vsak časa, da izstreli 30 strelov, poleg poizkusnih.
Torej mamj kot ena minuta za streh Ni to malo za živce strelca, ki ga mimo tega vznemirjajo še nedisciplini raini gledalci. Toda vsa krivda mi na gledalcih. Organizatorji so namreč postavili v soboto pregrado
med strelce in tarče. Nujna posle- ________________ ___________ ____,__r.._ ______
dica je bila, da je bil skoro^vsak reprezentanca Beograda v male^ rokometu.
V	finalni tekmi je povsem zasluženo premagala reprezentanco Zagreba s 13:9 (3:4).
V	borbi za tretje mesto pa je reprezentanca
odločiti, ali maj mu rezultat prizna litetnejši klubi morajo odigrati več
propagandnih tekem, klubi in društva pa morajo biti boljši agitatorji kot so bili doslej.
Košarka v Kranju
Kranj, 17. februar ja. Danes sta bili v Kranju odigrani 2 prijateljski košarkarski tekmi med A in B moštvoma Triglava in TT5 iz Kranja. V srečanju B-moštev je zmagalo moštvo Triglava s 37:25 (18:16). V drugem srečanju pa je Triglav A premagal šolsko ekipo 40:21 (18:9).
Zaslužena zmaga Beograjčanov
Zagreb, 17. februarja. Na dvodnevnem turnirju mest je zasluženo osvojila prvo mesto
tekmovalec nehote pohojen od asistenta republike. Tako je Planinca le njegova dolgoletna rutina izvlekla iz težkega položaja, saj je njegov rezultat 279 krogov vsekakor zelo dober. Kmalu za njim ga je sko.ro prehitel mladi Nikolič z istim rezultatom. Kastelčeva pa je s svojim rezultatom 277 krogom zagrenila razpoloženje marsikateremu moškemu tekmovalcu, saj si ie tako pridobila potni list za finale
Drugi dan je bilo na strelišču precej bolj mirno. Posebnih presenečenj (ni bilo. Edino Umek Karlo, kii je streljal popoldne, je vznemirjal ljudi in seveda tudi glavnega favorita Planinca. 'V pol ure je izstrelil Umek serijo 30 strelov im se je s svojim rezultatom 281 krogov odločno uvrstil m a prvo mesto. Toda sod-
Reprezeutauea Novega Sada jc osvojila 5. mesto in premagala reprezentanco Skopja z visokim rezultatom 24:7 (11:3).
V tekmah v soboto je reprezentanca Ljubljane igrala prvo tekmo, s Skopljem 9:9 (3:3). Skopljenci so izenačili šele v zadnjih sekun-
Sarajeva v enakovredni igri premagala repre- dah jgre Da w vi(ie!i> kakšna je bila razlika
zentanco Ljubljane s 17:13 (10:7). Igralci iz Ljubljane so bili skoraj do konca enakovredni nasprotnik in se imajo Sarajevčani zahvaliti samo odlični igri vratarja, ki je omogočil, da so dobili prednost 4 gola. Za Ljubljančane so bili tokrat uspešni: Papež in Čretnik po štirikrat, Haber trikrat in Sever ter Zevnik.
Gorenjski strelci za »Zlato puščico«
Kranj, 17. februarja. Danes je bilo v Kranju polfinalno strelsko tekmovanje za »Zlato puščico«. Tekmovanja se je udeležilo 125 tekmovalcev iz 25 družin. Nastopile so tudi ženske, ki pa so tekmovale v moški konkurenci. — Rezultati: 1. Černe (Kovinar - Kranj) 283, 2. Kožuh (Prešeren - Naklo) 277, 3. Otrin (Triglav) 275. Najboljša članica Bertoncljeva iz Tržiča je dosegla 263 krogov.
v golih v korist Ljubljane povemo, da je Ljubljana vse do konca vodila z 9:4. Za Ljubljano so bili uspešni: Papež petkrat, Čretnik dvakrat in Sever ter Haber. V durgi tekmi proti reprezentanci Beograda je Ljubljana tesno izgubila 6:7 (3:6). To je bila tudi najboljša igra Ljubljančanov. Njihov finiš pa je začel nekoliko prckasno. Če bi bila tekma samo nekaj minut daljša, bi lahko doživeli največje presenečenje turnirja. Za Ljubljano so dosegli gole: Čretnik 3, Papež 2 in Zevnik.
Po prikazani igri je zvezni kapetan Snoj Ivan sestavil dve reprezentanci Jugoslavije, ki bosta nastopili v četrtek v Zagrebu na »Turnirju narodov«. Od slovenskih igralcev je prišel v belo moštvo Jugoslavije Papež, član Odreda.	Zlatar
V Lausanni je danes hokejska reprezentanca Italije premagala izbrane švicarske hokejiste z 2:0.
je značilen za določen del inteligence pri nas, kadar je prisiljena poslušati ali govoriti o telesni vzgoji in športu!) sem »tako slučajno« pač sondiral to pomembno vprašanje naše kulture tu in tam. In slišal sem, po pravici povedano, mnogo pikrih in podcenjevalnih na račun tega prizadevanja okrog Visoke šole za telesno vzgojo. Vendar med vsem tem slišanim gradivom nisem mogel najti nobenega drugega argumenta, ki bi ga resni ljudje
Piše prof. Pediček Franc
postavljali proti temu, da bi Študij telesne vzgoje naj dobil tudi pri nas univerzitetni rang, kot tega: telesna vzgoja nima in imeti ne more svoje teorije, torej tudi ne more imeti lastne najvišje študijske institucije.
Iz tega »proti-argumenta« se mi lušči predvsem eno načelno vprašanje: ali >r odi jot neke nove teorije oziroma znanstvena področja učenjaki iz svojih glav, ali pa jih rodi ljudska, življenjska praksa.
Da ne učenjaki »iz svojih glav«, temveč ljudsko življenje, praksa, je, upamo, na dlani vsem napredno mislečim ljudem! — In zdaj: katera ljudska dejavnost ima na primer pri nas med mladino in odraslimi večji obseg, večji vitalni ambient, kot prav telesna vzgoja oziroma šport. Ali je torej smotrno to najbolj množično ljudsko dejavnost še naprej oropavati najvišje študijske institucije, ki bi jo proučevala, iskala njene zakonitosti, svarila na osnovi dognanih raziskav pred napačnimi stremljenji in jo vodila k boljšim družbenim ciljem! Ali ni pravzaprav že zadnji čas — ne pa, kot nekateri »modro« pripominjajo, preuranjeno — da tej najbolj množični ljudski dejavnosti posvetimo tudi vso teoretično skrb, kajti le tako lahko upamo, da nam bo postal ta spontan ljudski telesnovzgojni in športni elan v večjo družbeno dobrobit in v prenekatero manjšo jezo.
Če še danes res nimamo tako visoko razvite teorije o tej obliki vzgoje in ljudske dejavnosti, ki bi že na celi črti upravičevala »kvalitativni skok« v univerzitetno obliko tovrstnega Študija — kot nekateri radi kritično pripominjajo v razgovorih na to temo — je vzrok za to le v tem, da smo ji doslej posvečali premalo vsesplošne skrbi in ji nudili premalo ugodnih materialnih pogojev za večji
razvoj. Teorija je namreč subjektivna kvaliteta, ki nujno potrebuje določen »materialni substrat«, in ta je: lastna najvišja Študijska institucijaI
Sicer pa, ali nismo res malce čudni pri tem argumentiranju! Z glasbo, igralstvom ali likovnostjo se pri nas ukvarja neprimerno manjši del mladine in ljudstva sploh, pa smo že razmeroma zgodaj uvideli, da je za njihov uspešen nadaljnji razvoj in uspešno njihovo pedagoško posredovanje mladini in ljudstvu nujno potrebna najvišja študijska ustanova, le pri telesni vzgoji oziroma športu, ki pa ima pravo vseljudsko zaledje, se nam zdi, da »bi bilo malu čudno«, če bi Univerza sprejela pod svojo streho tudi to pri nas res eno naj mlajših teoretičnih področij. Ali niso tu vmes še vedno v veliki meri staromodni predsodki o večvrednosti zgolj duhovne in manjvrednosti Človekove telesne kulture in vzgoje!
Pa dobro, recimo, da je naše dosedanje teoretično delo na tem področju res že vse takšno, da nas ne upravičuje povsem v tej zahtevi po Visoki šoli za telesno vzgojo. Če bi že to bile res, bi si s čakanjem na čas, ko bo ta teorija že dovolj razvita, prav nič ne pomagali za bodočnost, kvečjemu še, da bi začeli izgubljati prej ali slej tisto, do česar smo doslej na tem področju že prišli. Toda to tudi res ni, še povrhu! Zakaj si upamo to trditi? Zato, ker nimajo drugod po svetu študijskih programov na podobnih visokih šolah nič bistveno obširnejših. Včasih še celo lažje in ožje. Tako lahko beremo v seznamih predavanj na primer ameriških univerz, kjer je ta študij (»Pkysical Education«) zelo spoštovan in ima že lepo tradicijo, v bistvu ista predavanja, vendar brez kurza fiziologije, pedagogike in psihologije. Ali smo torej res mi tako zelo zadaj s temi rečmi! Pač, nekoliko zadaj smo v praktičnih oblikah tega vzgojnega dela, v teoriji smo pa brez dvoma na podobni ravni, glede načelnih pojmovanj tega udejstvovanja mladine in ljudstva pa brez dvoma daleč spredaj.
Recimo, da smo vsaj za iskreno misleče ljudi le nekoliko sprejemljivo odgovorili na prvi in skoraj edino resnejši »protiargument« glede ustanovitve Visoke šole za telesno vzgojo pri nas. Ker nasprotniki tega prizadevanja ne vedo navesti kakšnega drugega tehnejšega razloga, zakaj bi se jim zdela ustanovitev te šole prenagljena, pa skušajmo mi najti nekaj »proargumentov«.
(Konec prihodnjič)
Govoril je o kadrih, še posebej pa o vaditeljih, ki bi morali svojo nalogo boljše Ojpraviti kot jo opravija-Šlovenije. Primanjkuje nam še ved- jo. Primanjkuje nam onih vadite-no trenerjev in sodnikov in boriti ljev, ki bi znali na podeželju po kaše moramo za kvalitetnejši nara- zati samo osnove odbojke, medtem
ko bi popolnejši trenerji morali v klubih z bogato tradicijo posvečati vso pozornost mladincem in ženskemu naraščaju. Ustanovitev podzvez je po mnenju tovariša Kajfeža poroštvo za nadaljnji razvoj slovenske odbojke. Gre za decentralizacijo tekmovanj in podzveze so dolžne skrbeti za razširitev odbojke po ustanovah, sindikatih itd. Naši kva-
M v vrstah veslačev vedno več mladine
(Nadaljevanje s 1. strani)
jema ing.. Gaspariju in Hočevarju ter tečajnikom iz Izole. S tem pa je tradicija veslanja v Sloveniji postala že tolikšna, da ie že s tem zagotovljen nadaljnji napredek.
Tov. Kocjančič je v svojem poročilu govoril tudii o pogojih za razvoj veslanja v Sloveniji, iki se v zadnjem letu niso spremenili. Materialna o sinov a je zelo slaba. Razen VK Savica sicer imajo vsi klubi svoje hangarje, vendar je plovni park že zelo zastarel. Kaže pa, da bo prav letošnje leto glede tega prineslo precejšnje izboljšanje. V Splitu bodo osnovali centralno delavnico za izdelovanje športnih čolnov, k! jo bo vzdrževala IBM in tako bodo klubi dobili čolne le za ceno cedrovine. To utegne sicer zelo slabo stanje plovnega parka zelo izboljšati.
Glede upravljanja športnih objektov pa je tov. Kocjančič dejal, da je šport družbeno potrebna dejavnost, ki jo drnžlia priznava in mora zati> zagotoviti sredstva za vzdrževanje. Upa im o, da bodo tako tudi veslaški klubi dobivali izdatnejšo pomoč kot doslej.
Kot smo že omenili, pa je prav gotovo na j veselejša ugotovitev, da so veslači v zadnjem času vključili r svoje vrste veliko število mladine.
K temu je pripomoglo evropsko prvenstvo, ki je vzbudilo zanimanje. Treba pa bo te nove člane priučiti k večji disciplini in jih prepričati, da so sredstva, ki so potrebna za veslanje, potrebna velike skrbi. Delo v klubih naj ne bo intenzivno le 14 dni pred kakim tekmovanjem, ampak vse leto. Čas je že, da slovenske ekipe stopijo iz vrst gledalcev tudi na največjih prireditvah.
Na skupščini je podal poročilo tudi sekretar Organizacijskega komiteja za evropsko prvenstvo tov. Benedik. Na ženskem evropskem prvenstvu je nastopilo 15 držav s 148 tekmovalkami, na moškem pa 21 držav s 563 tekmovalci. To ie doslej rekordna udeležba tekmovalcev in ekip na evropskih prvenstvih. ‘Ves material z evropskega prvenstva bo lire j en v posebnem arhivu in bo služil organizatorjem bodočih velikih prireditev pri nas, saj bodo v m jem našli vse potrebne podatke, kako je treba organizirati tako veliko prireditev kot je evropsko prvenstvo v veslanju.
Ob zaključku je bil izvoljen nov upravni odbor, kateremu bo še na-dalje predsedoval tov. Boris Kocijančič. Zbrani delegati so novoizvoljenemu predsedniku zaželeli čim-nreišn j e okreva n ie po prestani bolezni.	MG
Ljubljana, 17. februarja. Ime športnega društva »Svoboda« postaja iz dneva v dan bolj znano naši javnosti. Številna poročila na današnjem občnem zboru so izčrpno prikazala problematiko društva. Ena največjih nalog v preteklem letu je bila gradnja športnega parka, ki je pritegnila skoraj ves upravni aparat društva talko, da je bila večkrat zanemarjena športna plat delovanja. Toda naj večje delo je opravljeno in danes je šoprtni park »Svobode« v ponos ne samo društvu in občini Vic, ki ga je prevzela v svoje upravljanje, temveč tudi vsej Ljubljani.
Kljub temu, da je gradnja v marsičem otežkočala normalno društveno delo, pa so tudi posamezni klubi dosegli lepe športne uspehe. Tu je predvsem treba omeniti košarkarje in rokometašice ter pionirje in pionirke rokometnega kluba, ki so dosegle vidne uspehe v republiškem merilu. Tudi atleti so zelo napredovali in se je mladinec Solare-vič celo uspešno uveljavil v držav-
Veliki uspehi Svobode
ni mladinski reprezentanci- Nogometni klub se je predvsem notranje učvrstil, proti koncu sezone pa se je pod vodstvom novega trenerja tovariša Fileja dvignila tudi kvalitetna raven moštva.
Y razpravi je bilo več tehtnih izvajanj, med katerimi zasluži gotovo največ pozornosti predlog predsednika občinskega sindikalnega sveta tovariša Emeršiča, ki je predlagal, da bi dalo društvo enega svojega člana v sind. svet in to z nalogo, da koordinira sodelovanje s sindikalnimi podružnicami in organizira športne aktive v posameznih podjetjih. Na ta način bo društvo lahko največ prispevalo k razširitvi športa med delavstvom.
Tudi za naslednje leto si je društvo zastavilo velike načrte, med katerimi zavzemajo vidno mesto gradnja društvenih prostorov, brez katerih si nadaljnjega dela skoraj ne moremo misliti. Novemu odboru ho predsedoval tovariš Jože Martinčič.	M. V.
Kadri rešujejo položaj
Kadri rešujejo položaj — to je geslo, iki ga poznamo že leta in leta in je še datnes veljavno za v,se organizacije. To so spoznali tudi nedavno v partizanskem društvu Log pod Mangartom. Temu društvu je, kakor mnogim drugim, priman ikovalo stro-kovnjaikov-vaditeljcv. Do nedavnega je v društvu delala načelnica tov. Štrukljeva, ki je bila edina vodnica ,in je vodila celo moške oddelke. Pred kratkim je bila službeno premeščena v drug kraj Sedaj je društvo ostalo na cedilu in mladinci kar sami telovadijo, kakor pač vedo in znajo. Torej, spet dokaz več, da lircz. vodnikov organizacija ne bo napredovala tako kot si želimo.
Že fef
h?e% uiitelša
V Bovcu že vrsto let deluje skromno partizansko društvo, ki se mora borati z najrazličnejšimi težavami. Predvsem je društvo težilo pomanjkanje strokovnjakov, vendar so lani ta problem za silo rešili. V tečaj Okrajne zveze »Partizane v Zalo-ščah so poleti poslali dva tečajnika, ki sta sedaj krepko poprijela za delo. Precej težav pa društvu še povzroča vadba ženskih oddelkov, kajti starši imajo v tem kraju še precej čuden odnos do telovadbe in se jim menda zdi zelo »pregrešno«, če mlada dekleta telovadijo ali goje šport v kratkih hlačkah. Velika težava pa je tudi v tem, da na bovški nižji gimnaziji že vrsto let sploh nimajo učitelja oziroma profesorja telesne vzgoje. Menda ravnateljici gimnazije ni dosti do tega, če se mladina z zdravo telesno vadbo utrjuje ali Pa ne, talko da človek dobi vtis, da bi ta predmet najraje črtala ilz učnega načrta.
E OMMif
I/ B&&qvmu sa nadihati
Borovnica, ki je nekdaj slovela po velikanskem viaduktu, se po osvoboditvi razvija v dobro urejeno naselje z dokajšnjo obrtno in industrijsko dejavnostjo. V vasi je že pred voj,no stal telovadni dom, ki pa je bil med vojno močno prizadet in poškodovan po okupatorju. Mladima zato ,po osvoboditvi ni imela dostojne strehe, pod katero bi se sestala ob prostem času Pred leti se je začelo obračat: na boljše. S pomočjo »Partizana« Slovenije je bilo zgrajeno novo ostrešje, popravljena okna in vrata, -vstavljena vsa stekla in prostori prebeljeni. Mladina je začela telovaditi, prirejati gledališke Igre in vse je kazalo, da bo šlo kot »po maslu«. Nekaj časa je resnično tudi bilo tako. Čez noč pa je telovadni dom postal »stavba brez gospodarja«. Kdorkoli se je spomnil, je v domu prirejat sestanke, veselice, predstave, zborovanja itd., ne da bi pomislil na mladii.no in svoje otroke, da ne morejo uporabljati za krepitev zdravja telovadnice, če so tla zablatena, popljuvana in polita s pijačo, stene stalno dekorirane, okna zopet brez stekel, vrata pokvarjena in brez kljuk in ključev, stranišča neuporabna in dvorana polna klopi in miz Že itak slaba leseina tla so zaradi tega popolnoma propadla i,n postala neuporabna za telovadne namene.
Oskrbnica doma se za čiščenje in oskrbovanje prostorov ni nič brigala. pač tpa je k zanemarjenosti še p rt« n oval a. Pod garderobo je gojila prašiče in zajce, perutnina pa je onečejala dohodno stopnišče in dvo-
r
V
SEZNAM NAGRAD
za planiški natečaj
1.	moško kolo »Touring«, dar tovarne »ROG« v Ljubljani — vrednost din 36.000.
2.	3 m kamgarna za moško obleko, dar tovarne Majšperk — vrednost din 18.600.
3.	šotor za dve osebi, dar podjetja »Planica-Sport« — vrednost din 15.000.
4.	12 m platna »Vesna« za rjuhe (5 rjuh), dar tovarne Šempeter v Savinjski dolini — vrednost din 9.000.
5.	mizica za radio ali televizijski aparat, dar tovarne »SORA« v Medvodah — vrednost (lin 6.000.
6.	1 par športnih čevljev, dar tovarne »Peko« v Tržiču — vrednost din 6.900.
7.	6 m blaga za športne srajce, dar tovarne »Vigonka« v Mariboru — vrednost din 6.000.
8.	1 smučarski pulover, dar podjetja »Slovenija-sport« v Ljubljani — vrednost din 6,000.
9.	1 vetrni jopič, dar podjetja »Planica-Sport« v Ljubljani
—	vrednost din 5.000.
10.	1 vetrni jopič, dar podjetja »Planica-Sport« v Ljubljani
—	vrednost din 5.000.
11.	1 usnjena aktovka, dar tovarne usnja v Kamniku — vrednost din 5.C90.
12.	1 par lepljenih smuči »Bloke« z robniki, dar tovarne »Elan« v Begunjah — vrednost din 5.000.
13.	2 m športnega twed volnenega blaga za športni suknjič, dar tovarne »Volna« v Laškem — vrednost din 5.000.
14.	1 par smuči, dar podjetja »Planica-Sport« v Ljubljani —
—	vrednost din 4.C00.
15.	1 kvalitetni nahrbtnik, dar trgovskega podjetja »Moda« v Kranju — vrednost din 4.000.
16.	1 smučarske hlače, dar podjetja »Slovenija-Sport« v Ljubljani — vrednost din 5.500.
17.	2,5 m blaga za vetrni jopič, dar tovarne »Induplati« iz Jarš — vrednost din 3.090.
18.	2,5 ni blaga za vetrni jopič, dar tovarne »Induplati« iz Jarš — vrednost din 3.000.
19.	3 frotirne brisače, dar Tkalnice v Otoeah — vrednost din 3.000.
20.	3 frotirne brisače, dar Tkalnice v Oločali — vrednost din 3.080.
21.	2 kampi. »Kandahar« vezi s čeljustmi, dar tovarne »Plamen« iz Krope — vrednost din 2.609.
22.	1 par smuči, dar podjetja »Planica-Sport« iz Ljubljane — vrednost din 2.089.
23.	1 sanke, dar podjetja »Planica-Sport« iz Ljubljane —
vrednost din 2.980.
24.	1 črna slikana vaza, dar Steklarne v Hrastniku — vrednost din 2.009.
25.	5 kg terpentinovega mila in 5 kg pralnega praška »Oven«, dar tovarne mila »Oven« iz Kranja — vrednost din 2.000.
26.	1 garnitura rilčastih podlog za sedeže, dar tovarne fiica v Mengšu — vrednost din 1.600.
27.	t garnitura filcastih podlog za sedeže, dar tovarne fiica v Mengšu — vrednost din 1.600.
28.	1 garnitura filcastih podlog za sedeže, dar tovarne fiica v Mengšu — vrednost din 1.600.
29.	1 plašč in 1 zračnica za kolo, dar tovarne »Sava« v Kranju — vrednost din 1.200.
30.	1 plašč in 1 zračnica za kolo, dar tovarne »Sava« v Kranju — vrednost din 1.200.
31.	1 plašč in 1 zračnica za kolo, dar podjetja »Astra« iz Ljubljane — vrednost din 1.200.
32.	1 plašč in 1 zračnica za kolo, dar podjetja »Astra« iz Ljubljane — vrednost din 1.200.
33.	1 stekleni servis po želji, dar Steklarne v Hrastniku — vrednost din 1.000.
34.	1 turistovska škatla za nahrbtnik, dar podjetja »Oprema« v Kranju — vrednost din 800.
35.	1 hlebec, trapistovskega sira, dar Mlekarne v Čirčah pri Kranju — vrednost din 750.

rišča. kjer se je stalno bohotil velikanski kup gnoja in druge nesnage. Oskrbnici: je ugajalo stanovanje, ©skrbništvo je bila le pretveza, da je prišla do brezplačnih ugodnosti. Takratna društvena uprava je bila brez moči zoper navedene nevšečnosti. ker ni našla podpore pri krajevnih faktorjih.
K sreči pa so se našli v najkri-tič-nejšem času odločni iu dela voljni ljudje, mladi ljudje, ki so z velikim razumevanjem sprejeli navodila iz vodstva Okrajne zveze »Partizan« Ljubljana in čez noč upostavili red v telovadnem domu. Občinski ljudski odbor, krajevne organizacije in sindikalni odbori so novo pobudo podprli moralno in gmotno. Prejšnjo oskrbnico so takoj zamenjali z novo, ki kaže, da bo dobro skrbela za telovadni dom in da bo mladima dobila v njej tovarišico, ki bo držala prenovljene prostore in telovadnico v največji čistoči Republiška im okrajna zveza »Partizan« so k zbranim sredstvom primaknila znaten znesek, ki bo omogočil, da bo mladina imela sodobno urejeno telovadnico s prožnim podom in parketom. Z delom mn obnovi doma so že začeli in se že dela bližajo h koncu. Odstranili so stari pod in oder! ker ie bil okužen po hišni gobi. Zazidali so nepotrebne odprtine, izolirali telovadnico zoper vlago, uredili električno napeljavo, shrambo za telovadno orodje, postavili galerijo za starše in dvoje peči ter s pila ni rali obe dvorišči ob stavbi. Vse stene so obložili s parketnimi ploščami.
Veliko prostovoljnih ur so žrtvovali pripadniki »Partizana« v želji, da bi čimpreje imeli dvorano, v kateri se bodo telesno in kulturno krepili in h /kateri ureditvi so prispevale tudi njihove delovne roke. Zato bodo znaili prenovljen dom tudi varovati i-n negovati Prvi korak do novega življenja v telovadnem domu je storjen. Treba pa bo še precej naporov, da bo dom čez ča,s obnovljen tako. da bo postal resnično dom telesno in moralno močnih ljudi, prežetih s prostovoljno disciplino za ustvarjanje socialistične družbe. Vzori vlečejo — vzornike posnemamo! Zato naj se v telovad-
Stanko Lorger —
častni član »Partizana« v Šmarju
Naš znani atlet Lorger Stanko že več let živi v Šmarju pri jelšah. Ko je pred dnevi imelo domače društvo »Partizan« svojo redno skupščino, so povabili na njo tudi svo-jega rojaka Stanka Lorgerja, kjer ga je članstvo imenovalo zaradi njegovih velikih zaslug pri afirmaciji jugoslovanskega športa v mednarodnem merilu za svojega prvega častnega člana po osvoboditvi. Ob tem imenovanju je bil Lorger, ki velja za skromnega atleta, vidno presenečen nad pozornostjo ljudi, s katerimi živi zadnja leta. Na skuipščini je zbrani mladini spregovoril-o vtisih z olimpijskih iger in obljubil svojo pomoč pri delu »Partizana« v Šmarju.
Podpora 12.090 din »mrknila« ...
V 'Vipavi imajo skromno, vendar marljivo partizansko društvo. V društvu redno vadijo vsi oddelki, razen članov. Žal pa se društvo ne more pohvaliti, da hi uživalo kdove kakš-
no naklonjenost lokalnih organov oblasti im množičnih organizacij. L#;,ni je občina vnesla v proračun za pomoč društvu »Partizan« — vsegj 12.099 dinarjev! Toda še ta zares skromni znesek je menda nekje »mrknil« — v društvu ga vsaj doslej še niso bili deležni.
Lorger kar naprej predava
Zadnje dni Stanko Lorger mnogo potuje. Iz vseh krajev dobiva vabila za predavanja o svojih vtisih v Melbournu. Tako je pred dnevi napravil skok v Velenje, nato je predaval v Celju delavcem v Cinkarni, ta teden pa je obiskal prebivalce v Dravogradu. In že so tu še druga povabila: Šoštanj, I. gimnazija v Celju, Konjice, Trbovlje, Radeče, Laško, Rogaška Slatina. »Kako ti gre na predavanjih?« sem ga povprašal. »Povsod z zanimanjem poslušajo. Najbolj bom pa zadovoljen, če bodo ta predavanja prispevala k nadaljnjemu razvoju atletike na našem podeželju. Opazil sem, da je mladina navdušena za ta šport, manjka le ljudi, ki .bi z njo delali!«
Okrajna športna zveza tudi v Gorici
nem domu čelih, ki čast.
vzgaja so njej v
mladino po tna-veliko korist in
Peter Zmaj
Končno so tudi športniki na Goriškem dobili tako težko pričakovani forum — Okrajno športno zvezo. To je tisto organizacijsko telo. ki naj bi povezalo športnike Idrije, Tolmina, Nove Gorice m druigih krajev. Ustanovna skupščina je obenem tudi rojstvo in začetek nove dbbe v gor iškem športu!
O samih formalnostih tega zbora ne bi govorili. Vsekakor je bila najizanimiveiša. diskusija, v katero so posegli skopo vsi delegati. Prav teh pa ni bilo malo, saj so bili zbrani zastopniki 28 društev in klubov! Iznesenih je bilo precej pomembnih predlogov. Tako je predstavnik Tolminske opozoril na razvoj atletike, ki naj Bi bila osnovno delo vsega športa; žal pa se ista zaenkrat goji samo v »Partizanu«! Prav tako so si bili vsi edini g tem, da je edino pravilno, da se športna stava ponovno uvede. Ena izmed nalog, pred katerimi stoji novi odbor Zveze, bo nedvomno tesno sodelovanje s »Partizanom«, kakor tudi z aktivi društva profesorjev in učiteljev telesne vzgoje. Tudi na I. Festival telesne kulture v Ljubljani niso pozabili in nameravajo v mesecu maju kar najbolje nastopati na tej doslej največji športni prireditve! Ne gre tudi pre-
zreti pomembnega predloga, ki ga . bo Skupščina predložila Športni zvezi Slovenije, ki se glasi takole: »Predlagamo! da se od vseli alkoholnih pijač odvaja poseben davek v korist športnih Organizacij.« Skratka, nalog in dela, pred katerim stoji novi odbor, je več kot preveč, in bo imel upravni odbor s predsednikom Oblakom, podpredsednikom tir. Tasspttijem in tajnikom Križanom res polne roke dela.
Težave z bencinom
Na Švedskem so omejili porabo bencina iu eden. od ukrepov je tudi prepoved uporabe privatnih motornih vozil ob sobotah in nedeljah. Olimpijski zmagovalec v smučarskem teku Sixten Jernberg je s svojini avtom DKW prišel na mednarodne smučarske tekme v Oslu. Jernberg je zmagal, se zopet vsedel v svoj voz, toda na meji je bilo veselja konec. Bila je še nedelja in inož je moral iz avtomobila ven in naprej s taksijem v Limedfors V ponedeljek zjutraj je zopet vzel taksi, se odpeljal v obmejni kraj, zopet zametijal vozil' in se odpeljal domov. To so torej neprijetne posledice s-ueške pustolovščine — tudi z.a nevtralce.
mmww< mumJEmsmm
Svetovni rekorder ConnoHy prihodnji petek v Ljubljani
J
Ena najbolj dramatičnih borb XVI. olimpijskih iger v Melbournu se je bližala koncu. Najboljši metalci kladiva vsega sveta so delali zadnje obrate v krogu za jekleno rešetko. Kdo bo odnesel domov olimpijsko zlato? Ali svetovni rekorder Harold Connolly iz Amerike ali pa najbolj stalni metalec že nekaj let nazaj, Rus Mihail Krivo-nosov? V vodstvu je Harold s komaj 16 cm prednosti. Bore malo pri 63 m, toda dovolj z.a zmago, kajti Rusu se tudi z zadnjim metom ne posreči izboljšati rezultata. »Zmagali so boljši živci. Mihail je sicer boljši, toda v odločilnem trenutku ni bil dovolj zbran.« To je bil komentar zelo objektivnega Connoi-lyja po tekmovanju.
Ljubljančani bodo imeli čez nekaj dni priložnost videti enega od olimpijskih zmagovalcev iz Melbourna. Na svoji turneji po Jugoslaviji se bo tudi v Ljubljani predstavil najboljši metalec kladiva na svetu, Harold Vincent Connolly. Prav je, da se nekoliko natančneje seznanimo z našim gostom, ki je pravzaprav pravi čudež. Ne morda zato, ker meče 7.25 kg težko kroglo obešeno na jekleni žici 68.54 m dale , ampak zato, ker jo meče tako daleč kljub temu, da je invalid. Mož ima namreč levo roko za 9 cm krajšo od desne. Kot otrok si je večkrat zlomil roko, ki se mu po številnih prelomih ni hotela več dobro zaceliti in tako mu je nazadnje ostala toliko krajša. Na univerzi se je takoj uvrstil med metalce in kladivo je bilo njegova najljubša disciplina. Nihče ni verjel, da bo lahko ob svoji hibi kaj posebnega dosegel. Fant pa je imel železno voljo in treniral je iz dneva v dan in leta 1953 se je prvič pojavil na tekmovanju. Prvi rezultat se je glasil 48.87m, kar ni bilo
slabo za začetnika. Že leto dni kasneje je bil rekorder ZDA in leta 1955 je kar sedemkrat izboljšal svoj osebni in s tem tudi ameriški rekord. Višek je dosegel seveda v olimpijskem letu, ko je že zapisal svoje ime tudi v listo svetovnih rekorderjev. Krivonosov mu je re-
iz Somervilla, kjer je bil rojen 1. avgusta 193-1. Meri 183 cm in tehta nekaj nad 100 kg. Fant je irskega porekla, v prostem času, ko ni pri svojih učencih ali kladivu, se posveča slikarstvu.
V petek popoldne ob 15. uri pa boste, lahko na stadionu Odreda ob
Trije najboljši metalci kladiva na svetu: Krivonosov (na levi), Connol!y (v sredini) in Samacvetov .
kor d zopet odvzel, toda Harold mu ni ostal dolžan in je dvoboj na daljavo odločil v svojo korist. Nazadnje pa je še v Melbournu obračunal z vsemi najboljšimi na svetu.
Connollv je trdno prepričan, da bo dosegel 70 m. Ne ve sicer, če bo prvi na tej znamki, toda doseči jo namerava vsekakor. Razvoj njegovih rezultatov je potekal takole: 1953 — 54.17, 1954 — 59.60, 1955 — 63.88 in 1956 — 68.54 m.
Še nekaj osebnih podatkov. Con-nolly je po, poklicu učitelj, doma
Titovi cesti videli olimpijskega zmagovalca Connellyja »pri delu«, ko bo najboljšim slovenskim metalcem kladiva in trenerjem pokazal svoj trening in način metanja. Zvečer bo predaval in pokazal nekaj atletskih filmov.
mam
V PLANICI PRED 22 LETI
Prav lep dan v mg,rcu je bil, ko smo se odpeljali zgodaj zjutraj s posebnim vlakoth v Planico. Na ljubljanskem kolodvoru se je nabralo dijaške mladane in drugih smučarjev. Tedaj sem bil šestošolec in se dobro spominjam, da je vladalo za Planico silno zanimanje. Prav nič čudnega, saj je leto dni poprej ves svet prisluhnil dogodkom v Planici! Zato so hiteli v Planico vsi: tisti, ki so prejšnje leto na lastne oči gledali čudežno letenje po zraku 80 in celo 90 metrov daleč, in tudi oni, ki ,takrat tega niso videli, pa sedaj niso hoteli zamudili priložnosti.
Nekaj tednov pred prireditvijo je vse govorilo o skokih in že tedaj so mnogi majali z glavami, češ da ni več daleč čas, ko bodo ljudje ob tem brezglavem početju leteli po zraku v daljavo 100 ali še več metrov. Ob tem je treba vedeti, da takrat ljudje niso vedeli kaj dosti o tehniki skakanja, saj si večina nikakor ni mogla predstavljati, kako to gre. Zanimalo pa se je tedaj za skoke vendarle staro In mlado. Tiste čase je bilo pri nas smučanje že močno razvito, saj je bilo ob nedeljah, na primer v ljubljanski okolici, ha smučeh neprimerno več ljMi, kakor danes. Kajpak oprema ni bila taka, pa tudi pe tehnika krmarjenja. Smučarji so vneto drsali po smučinah in se vljudno pozdravljali »smuk«, kadar so se srečavali. Prav zares, Ljubljansko polje je bilo proti Podutiku, Šentvidu in Mednem preprežen'0 s smučinami. Na Toškem čelu, na Golem brdu in posebno v Zlebeh pa se je smučarjev kar trlo.
Ker sem bil tačas nemalo navdušen smučar, me je hudo imelo, da bi videl skoke v Planici. Zataknilo pa se je pri denarju. Četrtinska voznina v Planico In nazaj je znašala z dijaško vstopnino vred pet in trideset dinarjev. Toda nitkar misliti, da je bila to zelo majhna vsota. Za dijaka namreč, ki ni imel od doma posebne podpore, je bil to občutno visok znesek in jaz ga tudi imel nisem. V veliki stiski sem bil, zares! A sem vendar uganil pravo. Obrnil sem se na teto, naj bi mi »posodila« tiste tri kovače. Teta je pokazala nepričakovano razumevanje in dobil sem jih... Zmerom se bom spominjal, kako mi je naročala, naj dobro gledam, da bom vedel kaj povedati, kako gre »ta nezaslišana reč«, in še mi je naročila, naj ne hodim preblizu.
Tako sem tedaj videl skoke, da lastnim očem nisem mogel verjeti. Če se prav spominjam, so bili skoki dopoldne, medtem ko smo se popoldne smučali in sončili. Ljubljenec gledalcev med množico domačih in
Utrinki z
Tinček Mulej tokrat res ni imel sreče. Prva dva dneva na letošnjem državnem prvenstvu sta mu prinesla le dve tretji mesti. Toda zadnji dan je bil na sporedu smuk. ki Tinetu že od nekdaj prav posebno »leži«. Vse je kazalo, da je Tine vsaj v tej disciplini sklenil osvojiti prvo mesto. Toda gledalci so zaman čakali, kdaj se bo Mulej pojavil na progi. Kaj se je pravzaprav z njim zgodilo? Že od starta je pognal izredno ostro, takoj prešel v nizek počep, da bi povečal hitrost in prišel, čim hitreje čez malo vzpetino, na kateri so bila postavljena vratca. Toda na startu smo presenečeni opazili, da Tinček vozi v napačno smer. V zadnjem trenutku je. sicer hotel zaviti, toda bilo je že prepozno. Ko smo ga kasneje vprašali, kako se je to pravzaprav zgodilo, je Tine razložil, da je zaradi zmanjšanja zračnega odpora šel v globok počep, pri tem pa sklonil še glavo, tako da je pred seboj videl le konice smuči. Ko je zagledal vratca, je bilo seveda že prepozno ...
Janez Stele je bil na Jahorini od vseli tekmovalcev še najbolj popularen. Vsi ga poznajo, saj je vso letošnjo zimo vadil in treniral smučarje Bill in Črne gore. Po dveh lovorikah v veleslalomu in slalomu je pri zadnjem žrebanju za smuk že tretjič izvlekel isto številko kakor v 'slalomu in veleslalomu — namreč številko 6. Pregovor pravi, da gre v tretje rado. Toda niti startna številka 6, niti Janeževa volja nista zadostovali. Tik pred ciljem je Janko padel in tretja »zlata« je splavala po vodi...
*
Vsi naslovi mladinskih državnih prvakov so letos odšli na Koroško
LETO XIII.
Štev. 7 Stran 4
tgjih tekmovalcev je bil naš Albin Novšak, ki je dosčgel nov državni rekord, vtem ko šla vzbudila največ pozornosti In navdušenja Norvežan Raidat Andersen in Poljak Stanislav Marusarsz. Andersen je bil posebno postaven. Obleten je bil v temnomoder kroj z napisom »Raidar« na prsih. Skakal je daleč in lepo, tako da mu nihče ni mogel odvzeti prvega mesta, Tudi plavblasi Poljak se je poganjal globoko na doskočišče In, če se prav spominjam, je bil drugi. Značilen za njegov slog je bil globok nagib in smučke so mu neprestano nihale s krivinami navzgor, medlem ko je med letom krilil z rokami.
Tisto leto je tekmovalo tudi večje število Čehov in njihov tekmovalec Vrana je povzročil poseben pripetljaj, morda edinstven v zgodovini skokov na velikih skakalnicah. Po zvočniku je bil napovedan njegov skok in videli smo, ko se je pojavil na mostu. Tedaj sta šinili obe smučki v zrak, vsaka na svojo stran, medtem ko je tekmovalec sključen In vrteč se lete! dokaj daleč po zraku, padel na dokočišče in se valil vse do dna. Ljudem je zastal dih, toda nesrečni skakalec je bil kmalu na nogah in se ni dosti poškodoval. Težja nezgoda se je primerila zaradi smuči. Videl sem natanko, kako je ena od smučk udarila med gledalce pod menoj — ugnezdil sem se namreč na največji bukvi ob doskočišču.
Na mednarodnem novinarskem smučarskem prvenstvu je bilo precej bučno. Toda v Kranjski gori smo zasledili tudi nekaj »mirnejših« skupin, ki niso vzbujale »mednarodne« pozornosti. Brez tekmovanja,, brez sodnikov na cilju in brez kontrol ob progi so se spuščali po snežni strmini udeleženci dveh tečajev, za vaditelje smučanja v planinskih enotah JLA pod vodstvom polkovnika Šviglja in osnovnošolski učitelji. čeprav tihi, so pritegnili' pozornost tudi med udeleženci novinarskega prvenstva.
Tov. Vinko Knol. vodja tečaja za učitelje me je povabil med svoje tečajnike. Naj si malo ogledam, kako so prizadevni in koliko so v nekaj dneh dela že pridobili, je dejal.
Jnhorine
in štajersko in ne na Gorenjsko, kot je bilo doslej v navadi. Krista in Drago Fanedl iz Raven ter Lebe Branko iz Maribora so letos pobrali vsa prva mesta med mladinci in mladinkami. Razveseljiva ugotovitev in obenem lepo priznanje smučarskim delavcem teh krajev.
Vse kaže, da nekateri klubi ne posvečajo dovolj pozornosti mladini. Naša najmočnejša alpska kluba,. tržiški Ljubelj in ljubljanska Enotnost, nista poslala letos na Ja-iiorino niti enega mladinca ali mladinke I
In še nekaj o organizaciji. Pripravi prog in merjenju časov ne moremo ničesar očitati. S" pomočjo JLA je organizatorjem uspelo dobro urediti vse proge, razen terena za ciljem v smuku, kjer je prišlo do težjih padcev. Prvič je pri nas ekipa švicarske tovarne »Lon-gines« merila čase z najmodernejšimi aparaturami, ki so seveda delovale brezhibno. Oporekamo pa lahko kontrolam pri slalomu, da niso svoje naloge opravile brezhibno. Zato je bilo nekaj primerov, ki niso bili pravilno rešeni. Najbolj mučen vtis pa so zapustili moderni hoteli, ki so na žalost skorajda prazni, razen tega pa je bila postrežba v njih nekulturna, cene pa pretirano visoke.
*
Naj za zaključek dodamo še to, da kljulb razpisu zmagovalci v trojni kombinaciji še danes niso znani. Prav tako Smučarska zveza Jugoslavije ni poskrbela za nagradne plakete v kombinaciji, čeprav jih je razpisala. Smučarska zveza BiH je sicer obljubila, da bodo rezultate izračunali naknadno, pa tudi delegat SZJ je obljubil, da bodo zmagovalci kombinacije prejeli plakete pozneje. 'Torej, bolje ikad, nego niikad.
Senčar Dušan
Pozneje smo zvedeli, da je nekomu zlomila nekaj reber in„ odpeljali so ga z rešilnim avtomobilom. Tako je bil žrtvovan gledalec na račun skakalca, ki je ostal nepoškodovan. Skakalec Vrana pa tisti dan vendarle ni več skakal. Od tistih dob, pravijo, imajo starterji pri smučarskih skokih še to hvalevredno dolžnost, da vsakemu tekmovalcu pregledajo vezi, prečno ga spuste v globino.
Vse popoldne in še proti večeru so se zgrinjali smučarji proti železniški postaji. Preden je odpeljal naš vlak, smo se še pošteno okopali. Pravkar sem predeval sveže napravljeno kepo z roke v roko, gledajoč, kako bi jo koristneje uporabil, pa prileti profesorici za vrat imenitna kepa. Zasmejal sem se na ves glas, ona pa se je ozrla vame, rekoč: »To ste bili vi!« In posledice? Prav koristne: vse leto sem se učil nemščino, kakor nikoli poprej, profesorica je bila namreč zelo stroga ...
In še to. V vlaku se je peljal z nami čisto sam skromen fant. Iznenada so se začeli sošolci drenjati okoli njega. Po vrsti so mu dajali v roke vsakovrstne papirje, on pa je potrpežljivo delil avtograme in se smehljal. Tudi jaz sem mu pomolil, kar sem pač imel pri roki, in še danes imam doma shranjeno dijaško knjižico s podpisom Albina Novšaka, tedanjega junaka Planice.
Marjan Jeločnik
Srečali smo se s starimi znanci, s tov, Jeiločn,ikoni im Uršičem, ki sta inštruktorja v tem . tečaju. Njihov »glavni stan« je v gostoljubnem »Domu Janeza Porente«, kjer so na stanovanju in hrami. Postrežba? Takšna, da ni treba posebej govoriti — prav izvrstna, so se pohvalili. In sicer? Prijeten mir, saj nihče ne moti pri učenju: tečajniki se ne seznanjajo samo z umetnostjo drsenja po snegu,, s pravilnimi gibi in držo, temveč predelava jo obilno snov o osnovni tehniki mazanja smuči, o snegu, o prvi pomoči, o nevarnosti v gorah ter o orientaciji. Vse to morajo znati, če bodo hoteli prirejati izlete s svojimi učenci im jim nuditi pouk v smučanju.
»Kako si zadovol jen z učenci? Ali so ubogljivi?« sem zastavil vprašanje Jožetu Uršiču.
»Povedati moram, da je tak način, ki ga že nekaj časa uvaja Svet za šolstvo LRS, zelo koristen. V vseh dosednjih tečajih so učitelji mnogo pridobili im že se kažejo sadovi dela, zlasti na podeželju. Zanimanje za smučanje med našo mladino izredno narašča im dosegli smo tisto žel jemo množičnost, o kateri je bilo pretočenega že toliko črnila. Tudi naš tečaj stremi za tem, veliko pa k temu doprinesejo sami tečajniki. Zares so vestni. Nekateri so prišli v
tečaj še kot začetniki, pa smo iiz njih že veliko naredili. Disciplina je na višku im tečaj poteka po točnem načrtu. Dopoldne izkoristimo skromne snežne razmere za vadbo na snegu, večkrat se podamo na sneg tudi popoldne, proti večeru pa obdelujemo teorijo. Žal moram pripomniti, da nimajo upravitelji šol za takšne tečaje še pravega razumevanja, čeprav bi morali vedeti, da je smučanje v šolah zelo koristen sestavni del telesne vzgoje Trenutno imamo v tečaju 12 moških in 5 deklet, čeprav smo jih pričakovali 25. Sicer pa boš videli sam, pojdi z nami na terensko vadRo.c
■	— Ptuj — Pred kratkim je bila v Ptuju skupščina Okrajnega strel-ksega odbora, ki je ugotovila, da se je strelstvo v okraju močno razmahnilo, saj je v 25 družinah včlanjenih 914 strelcev. Najboljše družine in strelci so prejeli lične diplome.
■	— Kranj — Nedavno je gostovala v Avstriji in Nemčiji namiznoteniška ekipa kranjskega Triglava, ki jev Linzu zmagala z 9:7, v Stuttgartu pa je bila poražena 3:9. Najboljši na turneji je- bil Teran, ki je dosegel 10 zmag, samo enkrat pa je bil poražen.
Lokalni list »Glas Gorenjske« je izvedel anketo med športnimi delavci, ki so za najboljšega gorenjskega športnika v letu 1956 .izbrali znano plavalko Koncilio Banbko. Slede: Zupančičeva, Zidar, Teran, Martelanc itd.
Pred kratkim so ustanovili v Kranju, Radovljici in na Jesenicah nove občinske strelske odbore.
■	— Mozirje — Ob zaključku smučarskih tečajev na Gol teh so se med seboj pomerili mladi smučar j i-te-čajniikii. Med celjskimi učiteljiščuiki je v smuku zmagal Bec, v slalomu pa Ranzinger. Med učitelji celjskega okraja si prvo mesto v smuku delita Križman in Bregar, v slalomu pa je zmagal Križman. Med šolarji iz mozirske občine je v smuku zmagal Borštinar, v slalomu pa Žuntar.
■	— Ljubljana — Med pripravami za finalne tekme za »Zlato pu-
Sprejet sem povabilo im preživel en kratek dan med tečajniki. Odšli smo na »S«. Tam je še dovol j snega.
Razpoloženje je bilo na višku, saj je bil lep sončni dan, tečajniki pa »nabrušeni«, da je bilo kaj Razdelili so se v dve skupini im začeli z vadbo...
»Pazite na krmarico. Krmarica, krmarka, naklon od brega .. Pravil lino ... popravi ... da, tako!« so se zaslišala povelja.
Spuščali so se po strmimi, eni bolj. drugi manj spretno. Ta ali oni je naredil »piko« še v posebno zadovoljstvo vseh, zlasti če se je zavalila po snegu katera od deklet. Toda vsi so pogumno izpolnjevali navodila svojih inštruktorjev, vsak se je potrudil, da bi ga čim bolje posnemal.
Reči moram, da so nekateri že kar pravi mojstri. Zlasti Milan, učitelj iz Lokavcev pri Cm ur eku ali Bori.s iz Turnišča in Vlado iz Beltincev. Med njimi pa se je že kar »moško« uveljavila Marija iz Knežaka na Pivki, ki je med pripadnicami »nežnega spola« najboljša.
Za hip so prekinili. Kratek krik jih je zadržal. Neroden pad.ee in Pepca z 'Vrhnike ie obsedela v snegu. Nekoliko si ie poškodovala nogo Začetnica ie, prvič na smučeh. Ni ji zameriti. Tovariško so ji pomagali in za ta dan je bilo smučanja zanjo
lem« snegu, iz katerega je ze pogumno pogledovalo resje, po blatu, smo se odpravili na okusno kosilo v Porentov dom.
»Napišite ikaj o nas,« so hiteli poudarjati. Obljubil sem jim in ni mi žal, saj so zares marljivi. Veliko bodo odnesli s seboj med svoje otroke, eni v daljno Prekmurje, drugi na severno mejo, vsepovsod, odkoder so prišli na ta tečaj. S tem pa bodo spet ustvarjeni pogoji za širjenje množičnosti v smučanju. Zatorej je pobuda Sveta za šolstvo.zares hvalevredna! Tone Bančič
ščico« je 10-člansika strelska ekipa Olimpije premagala moštvo Tobačne tovarne s 1330 : 1265 krogi. Naslednji dan so študentje v zelo slabih tekmovalnih okoliščinah premagali 15-člansiko strelsko ekipo JLA »Jedimstvo« 1899:1897,
Košarkarji I. gimnazije so v prijateljski tekmi premagali moštvo ESS z 87:68 (41:35).
Namiznoteniška sekcija na Gozdarski srednji šoli v Ljubljani je nedavno premagala v namiznem tenisu reprezentanco Ribnice in Šolo za umetno obrt — prvo moštvo 7:2, drugo pa 7:3.
Nekateri ljubljanski nogometni klubi so imeli te dni svoje občne zbore. To so Poštar, ki je dobro zaključil jesensko sezono in namerava stanje še poboljšati, in pa »Stane Rozman«, ki se bori s precejšnjimi finančnimi težavami.
ES — Jezersko — Strelci na Jezerskem bodo začeli urejati svoje strelišče, ki je bilo zelo zanemarjeno. Kmetijska zadruga in turistično društvo bosta za gradnjo prispevala znatna finančna sredstva.
H — Zlato polje. — Na Zlatem polju pri Kranju so bile pred kratkim skakalne tekme, na katerih je med mladinci zmagal Verbič, pri pionirjih pa Pernar.
H — Duplica. — Nogometni klub »Svoboda« je imel te dni svoj občni zbor, na katerem so kritizirali delo sodnikov, hkrati pa potožili o slabih športnih odnosih z nogometaši Kamnika.
Ubogi sodnik
Znatna stvar je, da so nogometni sodniki povsod na svetu častna tarča za »prijateljske« izbruhe navdušenih nogometnih kibicev Tako se je zgodilo nedavno tudi na prvenstveni tekmi nemške lige med Regensburgom in Karlsruhom, kjer so gostje zmagali z 2:0. Domači gledalci so bili s sojenjem sodnika ICr e iti ei n a zelo nezadovoljni in ker niso imeli na razpolago steklenic ali kamnov, so ga pričeli obmetavati s snežnimi kepami. To ni tako hudo kot kamenje ali steklo, vendar ie Kre.itle.in kljub temu moral obiskati zdravnika, ker je bil od ledene ke.pe kar lepo poškodovan po obrazu. Po tekmi pa je moral poklicali na pomoč še policijo, da ie lahko zapustil stadion, kajti gledalci se niso zadovoljili s kepami, ampak so se era hoteli kasneje lotiti še s pestmi.
fčvatlcp iz eileiilie
V začetku marca (13.—17.) bo v Mainzu trenerski seminar, na katerem bodo sodelovali tudi jugoslovanski trenerji. Razen svetovno-znanih trenerjev Holmerja (Švedska). Valsteja (Finska), Kersen-broeka (ČSR) in mnogih nemških strokovnjakov, bosta s predavanjem sodelovala na seminarju tudi naša strokovnjaka za met kladiva Tešija in Oipavski. Kot demonstrator bo nastopal Krešo Račič. Na stroške Atletske zveze Slovenije bo potoval v Mainz tudi eden slovenskih trenerjev. Na sporedu seminarja bo met kladiva, troskok, skok v višino in skok ob palici.
V četrtek zvečer je bilo v prostorih Gospodarskega razstavišča v Ljubljani prvo letošnje tekmovanje v dvorani, ki ga je priredil AK Odred. To tekmovanje je veljalo kot priprava na republiško prvenstvo. Skupno je nastopilo U tekmovalcev, kar je zelo lepa številka. Pomembnejši rezultati s tega tekmovanja: člani — 60 m Černe 7.3, Pokorn 7.4, Seliškar 7.4. 1000 m Vipotnik (K) 2:50.0. Seliškar 3:05.1, mladinci. — 60 m Kovač 7.6, Poschel 7.6, Kadunc 7.8, članicc-krogla Usenik 13.26, Stamejčič 10.95. mladinke — 50 m Škrjanec 7.4, Breščak 7.4, Bevc 7.6, krogla — Škrjanec 10.85.
•
Atletska zveza Jugoslavije je prepovedala članom državne reprezentance, da poročajo kot lopism ki z mednarodnih tekmovanj v tujini. Ista prepoved velja tudi za vodje pota ob takšnih turnejah. Pravijo, da so atleti, ki so obenem tudi novinarji, potem vse premalo skoncentrirani na tekmovanju. Vodje pota pa premalo skrbijo za tekmovalce, če s6 istočasno ukvarjajo tudi s poročanjem.
*
Atletska zveza Jugoslavije je prestavila prvenstvo Jugoslavije v dvoranah od 24. februarja na 3-marec. Tekmovanje bo v Zagrebu.
Obisk na smučarskem tečaju za osnovnošolske učitelje
TO JE PRAVA POT
k množičnemu smučanju
Slavica Zupančičeva še vedno nima resne tekmice, saj po izjavah vseh strokovnjakov vozi »kot poba« ..,
konec. Toda čas je hitel. Treba je bilo Mi v dolino. Kar počez, po »gni-
K. O ■_ E S vX .**
H O H E J M A LEDU
Po veliki zmagi Beograjčanov na turnirju mest
Stečajno smo dobili na "vpogled zapiismiik novoizvoljenega sekretariata Kolesarske zveze Jugoslavije. Kratek stavek, ikii smo ga prebrali, je vzbudil našo pozornost. Kratek je, pa veliko pove: »Glede na intervencijo kolesarskega kluba Rog iz Ljubljane zaradi pokalov, iki si jih je priborila njegova ekipa na državnem cestnem prvenstvu im na cestni dirki Subotica—Beograd, je treba postopati po prapozicijah .. .c
Od obeh dirk je minilo že nekaj mesecev. Tretja dirka za državno prvenstvo je bila 23. septembra, dirka od Subotice do Beograda pa 21. oktobra lanskega leta. Cernu torej intervencija Roga zaradi pokalov? Iz preprostega razloga: moštvo Roga, ki je zmagalo na obeh dirkah, še ni prejelo pokalov niti od KZJ, niti od organizatorja druge dirke, Kolesarske pod.zveze Vojvodine. Pretekli pa so že štirje meseci.
Ali je bila intervencija Roga upravičena? O tem ni menda .nobenega dvoma. Iz izkušenj namreč vemo, da pri vseh športnih prireditvah organizatorji predajo pokale zmagovalcem takoj ob razglasitvi rezultatov po končani tekmi, in sicer običajno na slovesen način. To se pa v tem primeru niti prvič niti drugič, mi zgodilo. Nasprotno — kot vidimo iz zapisnika — so nujni že formalni sklepi nekega foruma, da je treba glede predaje pokalov »postopati po p rop oz i rajali«. In na koncu koncev se je sekretariat KZJ »prebudil« glede tega šele po preteku treh mesecev! Vprašanje je, koliko časa bb spet preteklo od zapisniško ugotovljenega sklepa do njegove realizacije. Morda bo prišlo spet do ponovnega sklepa, naj se ta prej sprejeti sklep izvrši, lako se zadeva zavlačuje iz dneva v dan, iz meseca v mesec ...
Vse to izzveni talko birokratsko, tako formalistično, da se upravičeno vprašamo, ali je pri naših zveznih športnih forumih vse v redu? Kaže, da ne. In če le-ti postopajo na takšen način, kako morejo potem zahtevati. da bi podrejene organizacije dosledno izvajale vsa navodila, ki jih od njih prejemajo. Kakršni zgledi, takšno delo. To pa je skrajno neodgovorno ali pa neresno!
Prav bi bilo, da bi se ob tem primeru. ki je le drobec iz splošnega Življenja v našem športu,, odgovorni funkcionarji pri KZJ vprašali, če postopajo pravilno ali ne. Morda jim bo to odprlo oči, da takšne »malenkosti« povzročijo negodovanje po nepotrebnem, še bolj pa nezaupanje njihovih osnovnih organizacij!
T. B.
tesaril
ra zveznem treningu
Sekretariat KZJ je določil, da bo od 4. do 24. marca v okolici Opatije skupni trening za (najboljše kolesarje zveznega ranga. 1 reninig bo služil kot .priprava na tekmovanje v letošnji sezoni. Prvotno je bilo sicer sklenjeno, da bo treniralo skupno 13 dirkačev, toda zaradi pomanjkanja denarnih sredstev je bilo to število omejeno le na 10 kolesarjev. Poivab-Ijeni so bili Petrovič, Valičič, Levačič, Cvejin, M. Ješič, Vuiksan in Jugo. od Slovencev pa Bajc. Bergant im Valant. Izbira teh dirkačev ni najbolj posrečena, saj jih je nekaj ostalo v pozabi, čeprav bi morda
po kvaliteti bolj spadali v ta ožji izbor. Trening bo pod zdravniškim im strokovnim vodstvom, vsi oni dirkači, ki ,pa bodo pokazali premalo kondicije, bodo poslani domov. Zato morajo priti na trening zdravniško pregledani in pripravljeni za naporno vadbo.
Na zadnji seji Kolesarske zveze Slovenije so elani sekretariata sprejeli sklep, da bodo predlagali kolesarski organizaciji v Celovcu, naj bi se dosedanji medmestni dvoboj Ljubljana—Celovec razširil na troboj Celovec—Trst—Ljubljana. Povabiti nameravajo namreč tudi tržaške kolesarje, iki so znani po svoji kvaliteti z razmik mednarodnih dirk. Po mnenju KZS je dosedan ja oblika dvoboja že preživela svojo vlogo in bi s trobojem to tekmovanje samo osvežili ter kvalitetno dvignili. Seveda bo treba najti tudi način, kako bi se izvedle posamezne dirke. Če bodo dane možnosti, so mnenja, naj bi bile dirke v dveh etapah s startom v enem mestu in ciljem v drugem mestu, če ne bo ovir zaradi prehoda čez mejo. Vsekakor pa je ta pobuda vredna podpore, ker bo hkrati služila tesnejšemu zbližanju kolesarjev vseh treh mest med ser boj.
Hokejska sezona je s turnirjem mest v Beogradu dosegla svoj višek. Pravzaprav nam je letošnja sezona prinesla razveseljivo ugotovitev, da je jugoslovanski hokej precej napredoval in bi z gradnjo umetnih drsališč še v Zagrebu in Ljubljani že v nekaj letih dosegli evropsko kvalitetno raven. Turnir mest: Beograd — Sofija — Budimpešta — Bukarešta — Bruselj je bil dejansko turnir državnih reprezentanc Ju gosta vi ie, Bolgarije, Madžarske, Romunije in Belgije. Res je sicer, da niso bila zbrana moštva svetovne vrednosti, toda že teh nekaj držav z dokajšnjo k valite to, potrjuje ugotovitve. da je jugoslovanski hokej na najboljši razvojni poti Prvo mesto Beograda, ali točneje, naše državne reprezentance, je samo posledica načrtne vadbe hokejistov na obeli umetnih drsališčih na Jesenicah i.n v Beogradu.
Po končanem turnirju, nam je stalni član državne reprezentance in igralec Ljubljane, tov. Čuček, pripovedoval svoje vtise in ocenil vsako moštvo posebej. Posnemamo nekaj njegovih misli, kar bo prav go-
'O Valantu pravi državni reprezentant Petrovič takole: »Ta mladi koledar, ki je že prejšnja leta precej pomenit, mi bo letos najresnejši
nasprotnik!«
Zaščitni
znak
/^me-
je jamstvo za kvaliteto i zdel kov
. TOVARNA SPORI NEGA ORODJA
„ ELAN1'
V BEGUNJAM izdeluje
vse vrste kvalitetnih smuči, od navadnih jesenovih otroških, do lepljenih tekmovalnih smuči za alpske smučarje, skakalce in tekače
Vse »ELANOVE« smuči so izdelane iz naravno sušenega lesa!
tovo zanimalo vse ljubitelje hokejskega športa.
Belgijci: v moštvu igrata dva Kanadčana, kij sta izredno prodorna, vendar /.a radi svoje individualne igre razbijata homogenost ekipe. V svojih vrstah imajo odličnega vratarja, ki je bil mimo našega Dušanovi ča, trden obrambni zid pred tujimi napadalci.
Bolgari: so žele začetniki, Nimajo umetnih drsališč in v Beograd so pač prišli, da se nekaj naučijo. Na splošno so mlajši igralcu in nimajo mednarodnih izkušenj Po vsej verjetnosti ie bil ta turnir za njih prva večja preizkušnja.
Madžari: nobeden izmed madžarske reprezentance ni član Ferencs-varosa, (ki smo ga ipred nedavnim gledali tudi na Jesenicah in v Ljubljani. In Ferencsvaros je državni prvak?! Moštvo sestavljajo starejši igralci, ki se med seboj sijajno razumejo. Bili so zares prvovrsten na-, sprotnih 1
Romuni: najnevarnejše moštvo na turnirju. Povprečje igralcev ie 27 let. Za vsakogar so bili najtrši oreh in obenem tudi uganka. Naj omenimo še to, da so s-e prav za ta turnir pripravljali tri mesece im bili prepričani v popoln uspeh.
Jugoslovani: Jugoslovansko moštvo je imelo dive kombinaciji. Osnova je bilo 6 Jeseničanov, drugi sestav moštva pa je imel več variant. Nastopala sta Kanadčan 0’Neiil, Čeh Blaha, z njima pa še Ljubljančana Čuček im Radin, dalje Sta n i mi-rovic, David, Uršič im Ren a ud, vsi igralci beograjskega Partizana.
Valentar in 0’NeiIl med najboljšimi
Po Čučkovem mnenju je bil prav Valentar, napadalec Jesenic, med najboljšimi Jugoslovani. Seveda sta po svoje blestela Kanadčan 0’Neill ■ in Čeh Blaha. Se posebej velja za Kanadčana, ki je prve dinj turnirja s svojo virtuozno igro presenetil vse obrambne igralce tujih moštev. Ko pa so Tujci spoznali, da jim je prav 0’NeiiU najbolj nevaren, so mu »postavili stražo«. Zanimivo je bilo gledati Blaho in O Neilla, ki sta se borila za prestiž med gledalci. Zato je razumljivo, da je bila druga sestava
moštva, kjer sta nastopala Kanadčan i.n Čeh, man j udarna im ni bilo skupne igre. Nasprotno pa so Jeseničani še enkrat potrdili svoj sloves, ki so si ga pridobili na državnem prvenstvu. Niso sicer bili tako borbeni, zato pa je bila njihova igra toliko lepša in je navdušila ne samo gledalce, ampak tudi vse domače in tuje hokejske strokovnjake.
Beograjčanom je tudi trda predla
Naše moštvo je . na turnirju naletelo tudi na trdega nasprotnika, ki je postavil vse na kocko. To je bili a tekma med Beogradom in Bukarešto. v kateri so gostje igrali s prepričanjem v popoln uspeli. Naši igralci so se borili, toda nič jim ni uspevalo. Romuni so imeli igro v svojih rokah i,n če n,e bi bilo v vratih jubilanta Dušanoviča, ki mimogrede praznuje deseto obletnico aktivnega udejstvovanja v hokeju, bi morali oditi z igrišča sklonjenih glav. Šele v zadnji tretjini je po odličnem prcd.ložku 0’Neilla, David rešil mučni položaj in slab vtis, ki so ga tam pustili Beograjčani pri številnem občinstvu.
Hokej in boks...
Beograjsko občinstvo verjetno še ni videlo takšnega boksanja .kot je bilo na tekmi Sofija : Bruselj. Pri tem pretepu so sodelovali sodniki s piščalko, igralci pa s pestmi. Naj povemo, da je bolgarski branilec tudi boksarski reprezentant in zato je bilo ne:kai zares »strokovnih udarcev«, ki so razburili vse prisotne Konec koncev so se med seboj le pobotali in s! tovariško segli v roke ..,
Rezultati turnirja: Bukarešta : Sofija 10:2, Budimpešta : Bruselj 8:2, Bruselj : Sofija 16:2, Budimpešta : Sofija 12:4. Bukarešta : Bruselj 9:2, Budimpešta : Bukarešta 5:2, Beograd : Budimpešta 5:2 (3:0, 0:0, 2:2), Beograd : Sofija 9:1 (3:0, 2:1. 4:0), Beograd : Bukarešta 1:0 (0:0, 0:0, 1:0), Beograd : Bruselj 6:6 (4:2. 2:3, 0:1). — Vrstni red moštev: 1. Beograd, 2. Budimpešta, 3. Bruselj, 4 Bukarešta. 3. Sofija. L. M.
Hokej je igra, ki pridobiva vedno več privržencev
Raymond Lambert:
Slednji« zaeedema Claude Kogan, Jean Juge, Loch-matter m jaz	v letalni redne službe. Naprej
»i*mo zato, da	pripravili za prihod materiala,
*i nam bo ols spremstvu Bertholeta in Zimmermanna sledil v posebnem letalu. Tovariša nam pripovedujeta z mnogimi podrobnostmi o svojem potovanju.
Imeli so dovolj časa, da so si šli mimogrede ogledat piramide,. Aden, Karači, Bombay, z vlakom pa so prevozili razdaljo ob Bombaja do Paine. Imenitna vožnja kljub dvestopetdesetim postajam, na katerih se vlak ustavi. Porabili pa so za to tri dni in pol. Vožnjo od Bombaja, do Patne že poznam, toda ljubša bi mi bila z ladjo tako zaradi počitka kot iz turističnih razlogov.
V Katmandu smo prispeli brez posebnih dogodkov. Da naznanimo svoj prihod, smo bili brzojavili gospodu Muli i ju, toda brzojavi še niso prišli na naslovnika. Prispeli so šele dan za nami.
Tako ni bilo na letališču nikogar, ki bi nas sprejel. Toda gospa Metba z indijskega poslaništva v Ne-Palu nam je ponudila svoj avto, da nas pripelje k d*. Hagenu, kjer smo našli oba prijatelja, Hansa Mul-b?a in Schultessa. Tam smo ukrenili vse potrebno in
odšli na indijsko poslaništvo, da uredimo carinske zadeve, ki še niso bile rešene.
Nato smo bili povabljeni k bivšemu nepalskemu poslaniku v Lhassi, gospodu Ka’šer Bahadurju in se udeležili značilne nepalske večerje. Morali smo jesti sedeč po turško na tleh in ta položaj nam je bil sila neudoben.
S prsti smo jedli tipično nepalsko jed, hudo začinjeno s currjjem* in čillijem1'*, od katerega nam je hotelo raznesti usta., Pri vsem tem mi je uspelo razbiti dva kozarca. K sreči smo pili le vodo!
Ko je bila večerja pri kraju, se je ceremonija nadaljevala pokonci. Vodo sta nadomestila wkisky in pivo.
Skratka, naš prvi stik z Nepalom je bil zelo pri-i jateljski in tu smo preživeli prijeten večer, na katerega nam bo ostal svetal spomin. Spat smo se vrnili v hišo Švicarske tehnične misije.
Naslednji dan smo šli čakat posebno letalo, ki bi moralo pripeljati Zimmermanna in Bertholeta.
Prostor za taborenje smo predvideli poleg letališča. Zakaj? Ker je v Katmanduju transprot hudo vprašanje. Manjka bencina, taksijev je pa malo in so dragi.
Tudi pričakujemo naše šerpe, ki niso prišli dogovorjenega dne. Le-ti pa se vozijo v vlaku od Dardži-linga. Zaradi katastrofalnega stanja poti in cest po koncu monsuna so porabili za svoje potovanje veliko več dni kot so mislili.
Res smo med Patno in Katmandujem ves čas leteli med širnimi, čez in čez poplavljenimi ravninami, V Nepalu, zlasti v Katmanduju, kjer so se rušile hiše in podirale zidne ograde med vrtovi, je brez pre-stanka deževalo.
To ni nič posebnega, kajti zidovi so zgrajeni iz opeke, namesto cementa pa služi zemlja, pomešana s kravjeki. Kadar močno dežuje, se ta preprosta spojina razleze. Ko je monsuna konec, pa NeppJčani zopet mirnodušno zgrade svoje zidove.
Sklenili smo torej taboriti tu in zdaj čakamo od ure do ure prihoda našega letala. Končno nam ga naznanijo in s kuliji organiziram transport zabojev na kraj, ki je deset minut oddaljen od vzletišča. Tu postavimo tabor. Na pomoč nam priskoči indijski častnik, ki nam da na razpolago velike vojaške šotore.
Nato čakamo prihoda Stangelina in šerpe Dave Tondupa, ki je prišel v Patno in je s Stangelinovo pomočjo transportiral devet tovorov z vlakom, kamionom in končno letalom do Katmanduja. Zadržale so ju neugodne vremenske razmere. No, končno smo vsi skupaj: sirdar, šerpe, Evropejci in ves materiali
Toda treba je iti še v banko in zakladnico, zamenjati denar in si oskrbeti nove bankovce, kajti v gornjem delu Nepala odklanjajo rabljene bankovce in imajo rajši kovance.
* ** silno ostri indijski omaki (op. prev.)
Nekaj misli po državnem prvenstvu v drsanju
Ali $s etilna tfrsaliča
samo za hokej ?
Ko so kotalkarji prešli z betonske 'plošče na ledeno, nam je ob neki priložnosti tov. ing. Bloudek rekel tole: »Boste videli, da so naši drsalci znatno napredovali. Prepričan sem, da smo se prav s pomočjo kotalkališča veliko izpopolnili, kaj vse pa smo v zadnjih letih dosegli, 'nam bo pokazalo prav letošnje državno prvenstvo!«
, Na republiškem prvenstvu v umetnem drsanju v Celju smo že opazili pozitivne strani te športne panoge, ki ima pri mladini in pri gledalcih naše republike veliko pristašev. Presenečeni smo bili nad tolikšnim napredkom umetnega drsanja v Sloveniji. Seveda smo še z večjim zanimanjem pričakovali državno prvenstvo, čigar organizacija naj bi bila v rokah jeseniških funkcionarjev. Zal pa to državno prvenstvo še zdaleka ni doseglo svojega smotra, razen morda v kvalitetnem dvigu.
Če začnemo že z organizacijo letošnjega državnega prvenstva, ne moremo zapisati prav nič razveseljivega. Navadno celo vsako nepomembno tekmovanje napoveduje bučna reklama. Tokrat pa je bilo o tem prvenstvu prav malo, ali skoraj nobene besede. Člani Drsalne zveze Jugoslavije, oz. tehnična komisija, se je trudila, da bi bila tehnična izvedba brezhibna. Na drugi strani pa so bili redki Jeseničani, ki so vedeli, da se je prejšnji teden pod Mežakljo sploh odvijalo tako mikavno tekmovanje. Sprašujemo se, kaj je vendar mislila uiprnva Jesenic, da je' posvetila tako malo pozornosti organizaciji in reklami? Slišali smo celo, da so bili neki jeseniški odborniki tudi na pozive in zahteve članov tehnične komisije popolnoma brezbrižni in se niso hoteli odzvati vabilom. da bi na skupnem sestanku prerešetali želje in potrebe prireditelja in organizatorja. Peščica ljudi (v glavnem je 'bila to šolska mladina), ki je vendarle prišla na drsališče, je slučajno zvedela za prvenstvo, pač od mladih drsalcev, ki so se po končanih tekmah sprehajali po jeseniških ulicah. Mnenja smo. da takšno omalovaževanje zasluži vso grajo.
Kvaliteta že — kaj pa množičnost?
Na letošnjem državnem prvenstvu je sodelovalo 15 tekmovalcev. To so bili isti ljudje, ki so nastopili teden dni preje na republiškem
prvenstvu v Celju. Sprašujemo se, ali je samo v Ljubljani in morda še malo v Ccljiu zanimanje za to športno panogo? Ljubljana, ki ima najslabše pogoje za trening, je poslala prav vse kar premore, ali a drugimi besedami, vseh 15 tekmovalcev, ki so nastopali na Jesenicah. Ne moremo razumeti, da ni zanimanja za umetno drsanje v Beogradu in na Jesenicah, kjer imajo že tretje leto umetno drsalno ploskev, Vse kaže, da ni onih pravih funkcionarjev, ki bi z veseljem vadili mladino in jo pripravljali za takšne in podobne nastope. Seveda, umetno drsanje ni hokej 1 Zanj je treba veliko več požrtvovalnosti, vztrajnosti in sa-moodpovedi, kakor za hokej. Po našem mnenju bo morala centralna zveza o tem problemu nekoliko 'bolj premišljati in najti vse možnosti, da se umetno drsanje razvije predvsem v tistih krajih, kjer so umetna drsališča, torej trenutno na Jesenicah in v Beogradu. To državno prvenstvo je torej pokazalo sicer kvaliteten napredek, o množičnem porastu pa še ni govora, čeprav imamo za to neprimerno boljše pogoje, kot smo jih imeli pred leti.
O kvaliteti tekmovalcev • in njihovi strokovni sposobnosti pa bomo spregovorili nekoliko več v eni izmed prihodnjih naših številk.
M. L.
Mariborske vesti
DOBRO DELAJO
Strokovni svet MŠD Branik, ki ga vodi agilni Brane Elzner, je že v začetku leta pridno na delo. Vsi trenerji, inštruktorji, tehnični in zdravstveni referenti se tedensko redno sestajajo in v razgibanih diskusijah izmenjavajo svoje izkušnje pri delu. Na vsakem sestanku imajo po eno strokovno predavanje.
V MARIBORU SABLJASKI SPORI NAPREDUJE
Čeprav je bilo na nerjavnem občnem zboru Sabi j aške zveze Slovenije ugotovljeno, da sabi jaški šport iz leta v leto nazaduje, to prav gotovo ne velja za Maribor. Tudi tu se sicer sabljaški klub Branik bori s finančnimi težavami in pomanjkanjem rekvizitov, vendar pridno dela in iz leta v leto vzgoji mnogo novih, sabljačev, reprezentanti kluba pa se vidno uveljavljajo v državnem in republiškem merilu.
PONAVLJAJOČI SE PROBLEMI
Mariborski šport je vzgojil že celo vrsto dobrih športnikov, ki so po odhodu na visokošolski študij presedlali drugam. Košarkarskemu reprezentantu Danevu se je v zadnjem času pridružil še najhitrejši slovenski plavalec Kocmur, ki je prestopil v vrste Triglava. Tako je Maribor postal stalni »dobavitelj« kvalitetnih športnikov. O tem problemu bodo morali v Mariboru resno razmisliti.

Obisk na skupščini celjskega Kladivarja
IZBRALI SO NOVE DELAVCE
Letošnja mila zima celjsJtih nogometašev ni pregnala iz njihovega športnega prostora. Že precej časa imajo na nogometnem igrišču retine treninge, za uvod v letošnjo sezono pa je društvo priredilo že tri tekme. Ligaško moštvo je imelo 2 srečanji z velenjskim Rudarjem, mlado B moštvo pa z Olimpom V vseli treh nastopih so Celjani zmagali.
In kako je bilo v preteklem letu? O tem so razpravljali Kladivarjcvi nogometaši na svoji zadnji skupščini. Kladi var šteje danes 675 članov, od tega 258 aktivnih. Toliko je v društvu zbranih samo nogometašev, kajti šele pred meseci so pristopili v društvo tudi rokometaši. Na zadnji skupščini pa -so potrdili sklep, da se v društvo vključijo še sabljači in da bodo ustanovili namiznoteniško sekcijo. Vse kaže, da bo letos, ko bo društvo proslavljalo 10-let-nico obstoja, število članstva naraslo še za nekaj sto novih pripadnikov.
Iz poročil upravnega odbora smo razbrali, da imajo v nogometnem klubu 2W mladih nogometašev v starosti od 10 do 18 let. Ta ugotovitev je kaj laskava za Kladivarja in mu daje lepe izglede v bodočnosti Obiski treningov, ki jih vodijo 3 trenerji, so bili prav dobri, pa tudi disciplina igralcev se je lani občutno izboljšala. Igralci Kladivarja so lani nastopili v 115 tekmah, od katerih so jih 69 odločili v svojo korist. Najuspešnejša strelca sta bila lani Piki in Hribernik (41 golov), največ tekem pa je odigral za klubske barve Kvariič (48). Lahko trdimo, da so nogometaši Kladivarja lani precej napredovali in dosegli zadovoljivo tehnično znanje, vendar jim na tujih terenih v odločilnih trenutkih večkrat zmanjka »sape«. Ker prejšnji odbor mi bil preveč delaven, so v novo vodstvo izbrali več predanih športnih delavcev, s katerimi upa Kladi var letos doseči še lepše uspehe kakor lani. J. K.

Ali ste že poiavnali
Pred turnejo naših košarkarjev po Kitajski
Košarkarje čaka težka naloga
Na letošnjem državnem prvenstvu v umetnem drsanju, na katerem so sodniki predstavljali »množičnost«, tekmovalci pa kvaliteto, smo slišali tudi takšne besede nekega drsalca: »Pazi, da ne boš imela treme, ker te menda s tribune nekdo opazuje...«
Zadnji dan februarja bodo odpotovali na turnejo po Kitajski košarkarice in košarkarji naše državne reprezentance. Za to priložnost so Že sedaj velike priprave, saj je znano, da so Kitajci med najboljšimi košarkarji na svetu. V ta namen je biil v Ljubljani zvezni kapetan Aca Nikolič im se posvetoval s slovenskimi strokovnjaki o sestavi državne reprezentance. V pripravah za sestavo reprezentance bodo sodelo.-vali naslednji igralci iz Slovenije: Kristančič, Dermastja, Danev, Kan-dus in Lokar od 01ympije ter Kapelj in Zupančič od Ljubljane, Od košarkaric pa pride v poštev samo Mrakova, članica 01ympije. Aca Nikolič je odpotoval tudi v Zagreb, kjer bo skušal zbrati najboljše igralce še iz Hrvatske, ki naj bi se prav tako pripravljali kot slovenski košarkarji do odhoda na Kitajsko. Težko bo namreč sestaviti najboljše moštvo, še posebej zato, ker so trenutno igralci na odmoru, državno prvenstvo pa je že daleč za nami. Forma igralcev je torej po vsej verjetnosti slabša kot moremo pričakovati, vendar je zvezni kapetan mnenja, dn bo 14 dni temeljitih priprav
* »- >v M ■ N S T V o
V Celje imajo 1660 planincev
Težko finančno stanje v društvu

Sl©iiisr Metod @ mariBOTsklh sabljačih
zadostovalo vsaj za pridobitev potrebne kondicije in tudi za vigra-nost celotnega moštva. Kitajci se prav tako pripravljajo na srečanje z Jugoslovani in so že danes uredili vse potrebno, da bo organizacija gostovanja Jugoslovanov brezhibna. Jugoslovani bodo odigrali na Kitajskem 9 tekem, kar je po našem mnenju morda le nekoliko preveč, ker je zmogljivost naših košarkarjev trenutno slabša kot v sezoni. Zadnje priprave bodo zato morale biti vsestransko popolne, tako da bo vsak posameznik vsaj kolikor toliko pripravljen za tako dolgo potovanje. Naši reprezentanci bosta vodila predsednik KZ J tov. Kneže vic Danilo, ter predsednik KZS tov. Benedičič Time.
Kdo so kandidati za Kitajsko?
Zvezni kapetan Aca Nikolič je mimo slovenskih košarkarjev, pozval na skupni trening še naslednje košarkarje iz ostalih klubov: Katic, Minja, Engler, Loči, Kure (Proleter), Markovič, Rajkovič (BSK), B. Radovič (Partizan), Kocijan, Matkovič (Tuzla), Miletič (Montažno), Nikolič (Radnički); od igralk pa pridejo v poštev mimo Mrakove še tele: G ec, Prelevič Radenkovič, Cipruš, Baraga, Knluaevie, Radulovič, Krstič, Martinovič, Kavs (CZ), Zokovič, Krvavica, Saks (Split), Radovanovič (Radnički) in Popov (Partizan).
Te dni so v Celju zborovali tudi agilni planinci, ki jih že vrsto let vodi neumorni prof. Time Orel. Danes šteje celjsko planinsko društvo 1660 članov, v zadnjem letu s-e je število članstva povečalo za 20 %, Po socialnem sestavu je četrtina pripadnikov iz vrst delavcev, dobra polovica iz vrst nameščencev in uslužbencev, le osmino pa tvorijo dijaki. Če pomislimo, da je v Celju Okoli 1600 učencev in srednješolcev starih nad 15 let, potem nas vsekakor nekoliko preseneti tako ni.zek odstotek srednješolske mladine med planinci Društvo ima 6 planinskih postojank, ki jih je lani obiskalo nad 60.000 gostov.
Delo v društvu se razvija v raznih odsekih, od katerih je bil naj-agilnejši gospodarski. Ta je imel lani 4! sej, na katerih so mimo gospodarskih problemov reševali tudi druga področja dejavnosti. Prav go-s n od ar skl odbor je s pravilno politiko uspel znižati režijske stroške v postojankah in odplačati velik del starih dolgov. Seveda pa društvo Tii moglo odplačati milijonskih anuitet in obresti, ki so za planinsko organizacijo pretežko breme. Zato ni nobena skrivnost, da društvo dolguje še okoli 7 milijonov, vendar pa je treba takoj povedati, da znaša ocenjena vrednost osnovnih sredstev okoli 30 milijonov, katerih de-
Opomba: 1. povratna tekma za pokal evropskih prvakov v Sofiji, 2. tekma za pokal železničarjev v Subotici, s: prijateljska mladinska tekma v Ljubljani, 4,—12. nogometno prvenstvo Italijanske
I.	lige.
janska vrednost pa je prav gotovo trikrat večja. Seveda bi bile marsikatere postojanke potrebne nujnih popravil, vendar ima društvo zaradi težkega finančnega stanja zaenkrat zvezane roke. Tu bi pač morala društvu priskočiti na pomoč oblast in nuditi planincem ugodne dolgoročne kredite z zelo nizkimi obrestnimi merami. Če pomislimo, da je lani planinske postojanke obiskalo nad 60.090 gostov, od tega pretežni del Celjani iin okoličani, ki so v hribih iskali počitka im oddiha, potem res lahko pričakujemo od OLO Celje, da bi za takšno množično iin zdravo razvedrilo delavcev žrtvoval kaj več družbenih sredstev. J. K.
Sabljaški šport jev Mariboru zelo razširjen. Glavna zasluga gre neumornemu trenerju Branika tovarišu Metodu Mohorju, ki nam je rade volje zaupal svoje misli o razvoju in perspektivah isafaljaškega športa. Med drugim je rekel tudi tole:
»Ko govorimo o uspehih, jih moramo razdeliti na one, ki jih zasledimo v športnih rubrikah in one, ki ne pridejo v javnost, ampak ostanejo v klubu kot nekakšna »tajnost«. O teh notranjih uspehih prav malo govorimo, čeprav so za nas pomembnejši in koristnejši, kot vse pohvale in številke v športnih glasilih Te uspehe moramo pripisati ne-
Poletov nagradni natečaj
ODREZEK št S®
1. CDNA : Crv. zvezda	
2. Spartak : Ljubljana	
3. Ljubljana : Dinamo	
4. Lazio : Bologna	
5. Spal : Florentina	
6. Udinese : Genoa	
7. Sampdoria : Juventus	
8. Atalanta : Lanerossi	
9. Napol! : Milan	
10. In ter i Palermo	
11. Padova : Roma	
12. Torino i Triestina	
1'očen naslov pošiljatelja: Priimek:
Imei
K raft
Ulica in hišna štcvilkai
utrudljivi vadbi, ki zahteva od posameznika precej truda im samodiscipline. Da smo to dosegli se moramo zahvaliti številnim tekmovalcem, ki so omogočili posamezne in ekipne tekme ali klubska prvenstva. Dosegli smo lepe uspehe na primer na,tekmovanjih za prehodni pokal »Mariborskega tedna«, »Ham. žiioev memorial«, na republiškem im zveznem prvenstvu. Med to sabl.ja-ško »gardo« je lepo število delavske mladine, vajencev in pomočnikov im seveda tudi mnogo dijakov. Poudariti moram, da prav sabljašlki šport tem mladim ljudem nudi vse pogoje za pravilno vzgojo. Po novem letu imamo v svojih vrstah predstavnike iz vseh vrst naše družbe i;n tudi različne starosti. Med seboj se borijo dijaki, vajenci, nameščenci, obrtniki, zdravniki, inženirji itd., ne glede na starost in poklic. Zato opravičeno trdim, da je to največji uspeh v Br.anikovj borilni areni, na katerega smo zelo ponosni. Imamo mnogo naraščata, moškega in ženskega, ki marljivo vadii. Ko bo sabl jaška šola v juliju končana, lahko računamo na nove tekmovalce, ki bodo prvič tekmovali za trofejo »Mariborskega tedna«.
Kakor vse družine s številnimi otroci ima tudi naš klnb svoje težave. Oprema je draga, toda upamo, da bomo letos ustregli željam svojega članstva. Sabljanje je v Mariboru zelo priljubljen šport in prav gotovo bi imeli v sabl jaških vrstah še več mladine, če hi imeli potrebno opremo. Zato bo v bodoče naša paj-večja skrb preskrbeti naj nujnejše rekvizite. Če bomo to dosegli, bo sabl jam je doživelo v Mariboru poroki preobrat,« je zaključil svoje mnenje najbolj zaslužni sabi jaški strokovnjak in funkcionar tovariš Mohor,	E. B.
Iz raznih športov
V	XV. kolu košarkarskega prvenstva
Italije so bili doseženi naslednji rezultati: Stella Azzurra : Pavia 59:45, Reyer : Virtus 58:82, Cantu : Varese 67:49, Gira : Simmenthal 75:63, Viareggio:	Motomo-
rini 47:65, Roma : Benelli 65:69. Vrstni red: Virtus 26, Simmenthal 24, Varese 20.
Na velikem teniškem turnirju profesionalnih igralcev v Sydneyu je zmagal Amerikanec Pancho Segura, ki je v finalu odpravil Avstralca Sedgrr.ana s 7:5, 6:0 in 6:4.
Medharodno prvenstvo Francije v tenisu v dvoranah je v Parizu osvojil 8 ve d Sven Davitissan, ki je premagal v odločilnem srečanju Danca Torbgna Ul-richa s 6:4, 4:6, 6:? in 6:4.
V	Rochestru je bilo severnoameriško prvenstvo v umetnem drsanju Doseženi so bili naslednji rezultati: moški Dave Jenkins (ZDA) 977.66, Snelling (Kanada) 053.78, ženske Heiss (ZDA) 1C13.36. Fachl (Kanada) B12.88, pari Wagner—Paul (Kanada) 56.0, Jelinek—Jelinek (Kanada) 55.2.
V	Parizu sta se pomerili na dirkališču kolesarski reprezentanci Italije in Francije. Zmagali so Francozi s 4:2, čeprav so Italijani nastopili z močnim moštvom, v katerem Je bil tudi Faustp Coppi.
V	Stockholmu so izžrebali pare za svetovno prvenstvo v namiznem tenisu. Naši predstavniki imajo v svojih skupinah med drugim tudi naslednje nevarne nasprotnike: Vogrinc Ogimuro, Dolinar Andreadlsa, Markovič Bergmana, Ilarangozo Terebo In Gyetvaya, Hrbud pa Stipeka in Hr.rastozija.
Spel $wow$ti sta igriMšh
Naši nogometni klubi so izkoristili na- vsem za zmago, pa naj bi jo dosegli
klonjeno zimo za zgodnje priprave na spomladansko prvenstvo. Cas hiti in treba se je dobro pripraviti. Toda nekateri igralci menijo, da se je hienda treba pripraviti tudi na nešportno vedenje ... To nam govori primer tekme med Rudarjem in Ljubljano, ki je bila v četrtek v Trbovljah. Srečanje conskega ligaša in člana varaždinsko-mari-borske lige je bilo vse prej kot prijateljska priprava na tekmovanje. Igralci so se surovo obdelovali fizično med seboj in igra se je izrodila. Vse to pa je povzročil s slabim sojenjem sodnik Va-neli, ki je sodil v mnogih primerih proti pravilom nogometne igre in dajal zelo nerazumljive odločitve. To so izkoristili igralci za medsebojno fizično obračunavanje. Moštvo Ljubljane je hotelo celo dvakrat zapustiti igrišče, kar je naredilo zelo mučen vtis na gledalce. Tekma se je konec koncev zaključila z zmago Rudarja s 4:3 (3:2).
Kaže, da naši klubi in igralci še vedno ne znajo ločiti prijateljskih tekem od horh za točke in da jim gre pred-
tudi s silo. To pa je zelo nevzgojno in vredno naj ostrejše kritike. Če se bodo igralci že na prijateljskih srečanjih fizično lotevali drug drugega, kaj bo šele tedaj, ko se bodo potegovali za točke?! Ali naj torej pričakujemo cb začetku prvenstva »mesarska klanja« namesto tekem, ki naj bi bile na dostojni športni višini? Jasno, da je dolžnost klubskih vodstev, da te primere korenito odpravijo -že sedaj in poučijo igralce o njihovih dolžnostih ter pravicah na igrišču! Le tako bodo prvenstvene tekme potekale brez surovosti in nešportnih izpadov.
K temu pa še beseda o sodnikih. Tudi njim velja isto: na sezono se bodo morali dobro pripraviti. Slabo poznavanje pravil jih ne bo opravičilo pred javnostjo, ker so pred vsemi odgovorni za pravilen potek tekme. Kondicija in redni treningi bodo dali svoje. Zatorej, na delo, dokler je še čas. Dovolj nam je slabega sojenja, dovolj surovosti na igriščih. Dolžnost sodnikov je, da doprinesejo k temu svoj delež!
Real : Nice 3:0
Četrtfinalno srečanje v tekmovanju za pokal evropskih nogometnih prvakov med Nico in Realom iz Madrida se v Madridu končalo z zmago domačinov s 3:0 (1:0).
Komisija za pravila Mednarodne nogometne zveze je na svojem zadnjem zasedanju sklenila, da bo predlagala kongresu spremembo pravil v toliko, da bi bila dovoljena zamenjava poškodovanih igralcev na vseh tekmah. Vratarja bi lahko zamenjali ves čas igre, igralca v polju pa v prvem polčasu.
Avstrijska nogometna zveza je določila nove maksimalne prejemke za avstrijske nogometaše. Igralec, ki. je že nastopil v državni reprezentanci bo lahko dobil mesečno do 1000 šilingov, ostali igralci prve lige pa po 800 ali 600 šilingov. Povečali bodo tudi premije, ki bodo za reprezentančna srečanja v primeru zmage znašale tudi do 1000 Šilingov.
MEDNARODNE
Japonski plavalci se prepirajo
Skupščina japonske plavalne zveze je potekala dokaj razburljivo. Na zadnje je veliko število vodilnih funkcionarjev odložilo svoje funkcije In odklonilo ponovno izvolitev. Med njimi je tudi glavni trener olimpijskega moštva Itike In japonski delegat na Mednarodni plavalni zvezi Taro. Kriza v zvezi je posledica splošnega nezadovoljstva z uspehi japonskih plavalcev v Melbournu. Predsedniku zveze Tabati, ki je tudi odstopil, so očitali, da je dolga leta vladal kot diktator in odklanjal konstruktivne predloge za dvig kvalitete. Čeprav je
jjpet koAak MjUza k čiliju
V Sloveniji enotna nogometna Siga — Kakšen naj bi bil bodoči tekmovalni sistem
Številne so bile že ankete kako izboljšati stanje v našem nogometu, nogometu popravilo, tudi iz razpravlja-
da noče ničesar več slišati o plavanju ter da se bo udejstvoval raje v atletiki.
Južnoafriške plavalke so dosegle na tekmi v Johanesburgu pet novih državnih rekordov, in sicer na 300 y prosto Roberts (1:01.0),	220 y	prosto Myburgh
(2:30.8), 440 y Myburgh (5:28.8), 880 y Roberts (11:20.6), 100 y hrbtno Abernethy (1:10.9).
V Južni Afriki gostujejo plavalke nizozemskega kluba	Robben iz Hilversuma.
V Paarlu in Kapstadtu so Nizozemke dosegle naslednje rezultate: 100 y prosto kazalo,	da	bo	imela	njegova	»stranka«	Kraan 58.1, 220 y	prosto	Kok 2:26.2, 100 y
na	skupščini	večino,	je	povsem	nepri-	hrbtno de Nijs	1:08.0,	100 y metuljček
čakovano sporočil svoj odstop in izjavil, Voorbij 1:06.5, 220 y prsno Kroon 2:56.4.
mnogo so poizkušali, naj šibo z raznimi spremembami sistema tekmovanj ali kako drugače. Toda ostali smo na mrtvi točki, brez vidnejšega napredka v kvaliteti. Sedaj znova stojimo pred vprašanjem, ali se bo stanje v slovenskem in jugoslovanskem nogometu izboljšalo ali ne? V pomoč naj bi bila izprememba sistema tekmovanja.
Težko je reči, ali bo ta izprememba nov. Tako bi neamatersko tekmovanje
nja o tekmovanju mladincev. Tudi to bo primerno urejeno, zlasti v zaključnem delu. V finalu bo namreč tekmovalo za naslov prvaka LRS — že v letošnji sezoni 1956/57 — 8 moštev po sistemu Izpadanja, nato pa 4 moštva po enojnem točkovnem sistemu.
v resnici pomagala. Vendar upamo, da združevalo 34 klubov. Jasno je, da naj	. k 1e bUa ta seja upravnega
bo, ln tako upa tudi Upravni odbor bi se II. liga izpopolnjevala na podlagi	,	. ,
■ « 4- - — - —’ —	natečaja, tako kot je omenjeno tudi - °db0ra NZS Zel° plodna’
NZS, ki je s tem v zvezi na nedavnem zasedanju razpravljal o spremembi si-
predlogu NZJ, iz vsakega dela II. lige
»tema tekmovanja ter o stališču, ki ga pa naj bi ob koncu tekmovanja izpadlo bo zavzel do predloga NZJ na Izredni po eno moštvo. Ob tem pa je povsem
skupščini.
razumljiv interes NZS, da bi bila v tem
Čeprav ne moremo trditi, da je bilo tekmovanju zastopana tudi Slovenija, mnenje vseh članov upravnega odbora	točneje so člani upravnega odbora'
NZS glede spremembe sistema tekmo- razpravljali o amaterskem tekmovanju, vanja vseskozi enotno, lahko rečemo, da bo v Sloveniji najpomembnejše Če smo tokrat dobili pov,sem (razčiščeno bo prišlo pri tem do delitve področij
gledanje in dokončni sklep, kako naj
ki naj bi jih bilo v vsej državi 16 —
bi se	spremenil sistem tekmovanja. Ta	fiQ zavzema UO NZS za	to, da	bi bilo
sklep,	ki ga je sprejel UO NZS, je	v Sloveniji eno enotno področje,	ker bo
dobro	utemeljen in stvaren, zlasti glede	Pr* nas ®Pet obnovljena	enotna	sloven-
tekmovanja v Sloveniji. Kot posnemamo	£ka iiga* Na ta način bi	bil zagotovljen
kar pričajo
zlasti sprejeti sklepi o spremembi sistema tekmovanja. Upajmo, da bodo predlogi NZS — mimo tega tudi ta, naj bi se sistem tekmovanja menjal šele v sezoni 1958/59 — na izredni skupščini v Beogradu upoštevani. Tega sl želi tudi slovenska športna javnost.	T. B.
Bfe iestišvalti Slovenije : BiH
iz predloga, ki ga bo zastopal UO NZS tiviS kvalitete in bi se tako verjetno še Upravni odbor NZS je v zvezi s tek-na izredni skupščini, stremi le-ta pred- P^kolj približal k temu cilju, ki je že- movalnim koledarjem za spomladansko vsem za lem, da bi sprememba tekmo- Wa vseh klubov in nogometnih funkcio- sezono sprejel sklep, da bo v okviru vanja nujno služila napredku nogometa nar jev pri nas. Tudi v nižjih razredih festivala na sporedu tudi reprezentanč-pri nas i med amaterji 1 med neamater- bo zagotovljeno primerno tekmovanje na nogometna tekma med Slovenijo in ji — če bodo slednji pri nas seveda seveda v skladu s finančnimi možnost- BiH, in sicer 30 junija. Ker bo 19. maja
Kakšen je torej
tekmovali.
NZS?
Upravni odbor NZS se strinja z uvedbo ločenega neamaterskega in amaterskega tekmovanja. Toda ločnica bo morala biti zelo ostra, pri čemer bo treba brezpogojno izvajati načela amaterizma. Prva zvezna liga naj bi imela 14 članov, druga zvezna liga pa dva dela po 10 čl a-
Tekme že sredi marca
Mnoge zanima, kdaj se bodo začela prvenstvena tekmovanja v nogometu. Najprej bodo začeli zvezni ligaši, njim pa bodo sledili drugi. Nogometna pod-zveza Ljubljana bo začela s tekmovanjem članskih in mladinskih moštev že 17. marca, tem bodo 28. aprila sledili Pionirji, 12. maja pa bodo na sporedu finalna tekmovanja za naslov prvaka NPl med članskimi moštvi.
Tekmovanje spomladanskega dela prvenstva v Ljubijansko-primorski ligi se bo začelo 31. marca, finalno mladinsko prvenstvo LRS bo od 23. do 30. junija, zaključno tekmovanje pionirjev pa 7. Julija.
Tekmovalna komisija pri NPL Je tudi letos razpisala tekmovanja nogometnih aktivov. Sodelovali bodo lahko vaški, srednješolski, študentski, delavski ln Uslužbenski ter vojaški aktivi. S tem se bo nogomet med mladino in delovnimi kolektivi še bolj razširil. NPL sprejema Prijave za to tekmovanje do 15. marca.
predlog ml klubov in z najugodnejšimi prometnimi zvezami.
v Ljubljani tekma med B-reprezentan-cama CSR in Jugoslavije, bosta v pred-
Brez dvoma lahko jasno razberemo tekmi nastopili mladinski reprezentanci skrb NZS za to, da bi stanje v našem Slovenije in Hrvatske.
Richards in Guttourski
ogrožala Warmerdama
20-letim švedska atletinja Gunhild Lnrking ni samo ena najboljših skakalk v višino (lani je bila z rezultatom 167 najboljša na svetu), marveč je tudi prava lepotica. Baje so jo v Melbournu fotografi kar oblegali
38z^333ae^z8i
Med 3004 udeleženci »Boletovega« nagradnega natečaja z odrezkom št. 27 Imata 10 pravilnih rešitev Napast Marko — Ljubljana, Tržaška 99a in Bizovičar Franc — Ljubljana, Poklukar jeva 44. Vsak prejme 5.C00 din.
1.	Genoa : Atalanta
2.	Milan ,: Bologna
3.	Lazio : Fiorentina š. Padova : Inter
3- Spal : Juventus 8. Udinese i Lanerossi 7. Palermo : Roma *■ Torino : Sampdoria 9- Napoli : Triestina
Birmin?'’vm : tVolvcrhainpton H. Newcasba : Preston 12. Bolton : Aston Vlila
1
1
1
1
1
1
1
X
1
X
2
X
Tudi letos je pomenilo tekmovanje v Nevo Yorku višek sezone v dvoranah. Gledalci so videli vrsto odličnih rezultatov, med katerimi je bil najboljši svetovni rekord za dvorane na 60 y z ovirami, ki ga je kar dvakrat dosegel olimpijski zmagovalec v deseteroboju CampeJl. V skoku ob palici sta Bob Richarda in Bob Guttowski naskakovala Warmerdamov rekord (4.79), potem ko sta oba preskočila 4.72 m. To je bilo prvič v zgodovini atletike, da sta dva tekmovalca na isti prireditvi presegla 4.70 m. Rezultati — 60 y Murchison 6.2, 600 y Pearman 1:11.0, 880 y Sovveil 1:50.3, 1 milja Delaney 4:06.7, Tabori 4:07.6, 60 y ovire Campbell 7.0, višina Reavis In Stead 203, palica Richards in Guttovvski 4.72.
Novo odkritje za met krogle, Dave Owens, je zopet popravil svoj najboljši rezultat. Tokrat sicer samo za 4 cm, vendar se je s 17.98 m, ki Jih je dosegel v Ann Arbol-ju, že povsem približal meji 18 m.
V	Frankfurtu je bilo mednarodno tekmovanje v dvorani. Za največje presenečenje je poskrbel francoski sprinter David, ki je trikrat premagal Fiitterer-ja. Rezultati — 70 m David 7.6, Filtterer 7.6, $00 m Schmidt 1:52.4, krogla Weg-mann 16.06.
Nosilec srebrne medalje iz Melbourna, avstralski skakalec v višino Charles Porter, je v Brfsbanu poskušal izboljšati svetovni rekord Amerikanca Dumasa. Trije poskusi na višini 215.8 cm mu niso uspeli. Preskočil pa je 209 cm.
Brown knockoutiral Smitha
V	dvoboju za svetovno prvenstvo lahke kategorije v Miami Beachu je dosedanji prvak Joe Brown premagal s knockoutorri v 11. rundi izzivalca Buda Smitha. Brotvn je bil ves čas v veliki premoči in njegova zmaga ni bila niti za trenutek v nevarnosti. V U. rundi so borbo prekinili na zahtevo Smithovega sekundanta. Smith je tedaj nam-
reč krvavel iz ust, nosa in desnega očesa, levo pa je imel že od devete runde popolnoma zaprto.
V	teku so pogajanja za sklenitev dvoboja za svetovno prvenstvo mušje kategorije med svetovnim prvakom Argentincem Pascualom Perezom ln prvakom britanskega imperija Daijem, Dowerjem.
V	Mexico Cityju Je mehiški boksar bantam kategorije Raton Macias premagal s knockoutom v šesti rundi španskega boksarja Cardenasa.
Za organizatorja svetovnega prvenstva v hokeju na ledu za leto 1958 je bila določena Avstrija. Ze danes pa je Avstrijcem jasno, da do določenega termina ne bo dograjena velika dvorana na Dunaju, kjer naj bi to tekniovanje priredili. Na ta način bi imeli na razpolago le dve drsališči na prostem, kar pa Je spričo nezanesljivega vremena ln majhne zmogljivosti teh objektov le rešitev, ki ne zadovoljuje niti organizatorjev, še manj pa Mednarodno hokejsko zvezo. Zato bo Avstrija po vsej verjetnosti svojo kandidaturo umaknila ln kot prva rezerva bo prvenstvo najbrž dobila Norveška v Oslu.
Za letošnje svetovno prvenstvo v hokeju na ledu so prijave zaključene ln organizatorji so tudi že objavili razpored tekem. Kot je znano, bo tekmovanje od 24. februarja do 5. marca v Moskvi. Nastopa 8 držav in v odsotnosti Kanade in ZDA domačini po vsej verjetnosti ne bodo imeli prevelikih težav pri osvojitvi naslova evropskega in svetovnega prvaka. Kot glavne tekmece za drugo mesto bi lahko omenili zlasti Cehe in Švede.
V	svojih pripravah za svetovno prvenstvo je ruska hokejska reprezentanca odigrala dve tekmi na Finskem. Prva, ki je bila v Tampereju, je prinesla Rusom zmago 8:3 proti reprezentanci Finske. Povratno srečanje v Helsinkih se je končalo z zmago Rusov 9:0. Najboljši pri Rusih Je bil še vedno stari Bobrov, ki je v Helsinkih odigral svojo stoto tekmo za državno reprezentanco.
V	Evropi gostuje hokejska reprezentanca ZDA. Amerikanci so po prvem porazu, ki so ga doživeli v Angliji, igrali z izbrano ekipo Kanadačanov, ki igrali z izbrano ekipo Kanadčanov, ki g ali po vrsti reprezentanco Porenja 12:3, Basel 5:2 ln reprezentanco Švice 10:1.
Profesionalno hokejsko moštvo Brigh-ton Tigers je v Plzenu premagalo kombinirano moštvo Plzena in Spartalca iz Prage s 4:2.
Rusko hokejsko moštvo Lokomotiva iz Moskve Je premagalo v Moskvi reprezentanco Japonske s 4:3.
Na mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih v Gstaadu za pokal maršala Montgomeryja je letos zmagal Švicar Andreas Daseher z 212 točkami in skokoma 61 in 52 m. Na naslednja mesta so se uvrstili: 2. Tajner (Polj) 203 (62, 50), 3. Gasienlca (Polj) 205 (63, 47),
Švedske smučarske igre so se pričele pretekli teden v Skelleftei. Doseženi so bili naslednji rezultati:	15 km 1. P. E.
Larsson (Šved) 48:18, 2. Jernberg (Šved) 48:20, 3. L. Larsson (Šved) 48:23, • 4. Gu-narsson (Šved) 48:37, 5. Hiiva (Fin), S. Larsson (Šved) in Persson (Šved) 48:38, 30 km 1. Jernberg (Šved) 1:40:29, 2. Viita-nen (Fin) 1:41:52,	3. Mattson (Šved)
1:42:45, 4. Samuelsson (Šved) 1:43:00, 5 Grahn (Šved) 1:44:20, kombinacija I. Grotli (Norv) 449.5, 2. Eriksson (Šved) 447.8, 3. Ristola (Fin) 444.4, skoki 1. Oest-man (Šved) 229.5 (47.5, 48), 2. Karisson (Šved) 228.1, 3. Silvennoinen (Fin) 224.8, 4. Mikaelsson (Šved) 223.9, ženske — 10 kilometrov 1. Edstrtim 28:45, 2. Kiero (Fin) 40:20.
Z belinih poljan n lEoiropi
V Les Rousses (klasične discipline) in Morzinu (alpske discipline) je bilo letošnje prvenstvo Francije v smučanju. Nekaj rezultatov: smuk 1. Bozon 1:39.7, 2. Vuarnet 1:40.6,3 Perillat 1:41.7, slalom 1. Vuarnet, 2. Lacroix, 3. Bozon, veleslalom 1. Vuarnet 1:53.7,2. Panisset 1:58.5, 3. Lacroix 2:00.1, kombinacija 1. Vuarnet 10, 2. Perret 14.11, 3. Lacroix 14.87, 15 km 1. Arbez 58:34, 2. Mermet 59:43, ženske — smuk 1. Telinge, slalom 1. Grosso, veleslalom 1. Leduc, kombinacija 1 Telinge, 10 km 1. Vivot 1:06.2.
Prvenstvo Švice v alpskih disciplinah Je bilo v Adelbodenu, kjer so bili doseženi naslednji rezultati — smuk: 1. Blasi 1:46.5, 2. Staub 1:49.3, 3. Forrer 1:49.8, slalom 1. Schneider 115.4, 2. Suter 115.6, 3. BlBsi 117.6, veleslalom 1. Staub 1:44.2, 2. Blasi 1:46.9, 3. Suter 1:47.5, kombinacija 1. Blasa 3.17,2, 2. Suter 8.30, 3.
Carron 10.57, ženske — smuk 1. Gertsch 1:45.8, 2. DSnzer 1:47.3, slalom 1. Waser 109.2, 2. Michel 112.9, veleslalom 1. Dan-zer 2:04.4, 2. Gertsch 2:04.6, kombinacija 1. Gertsch 4.46, 2. D,Inzer 5.00, 3. Waser 10.17.
V Helsinkih je bilo mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih. Zmagal je Finec Eino Kirjonen, ki je skočil 46.5 in 46 m ter zbral 225.5 točk.
Za zmagovalcem so se uvrstili njegovi rojaki Tirkkonen, Karirinen in Kataja, najboljši inozemec pa Je bil Norvežan Bergman.
LETO XIII.
Štev. 7 Stran 7
Nagradni natečaj za Planit®
Odrezek št.7
1. vprašanje: ime znane tovarne čevljev v Tržiču
Odgovor:
2. vprašanje: ime največjega trgovskega podjetja s športnimi potrebščinami v Sloveniji
Odgovor:
ODREŽI!
(Nadaljevanje s 1. strani)
nam vodenjem tekme osvojil gledalce. Povsod ga je bilo videti, vse je opazili, zato je bil .pogosto burno pozdravljen od gledalcev, ki redko 'kdaj vidijo tako odlične sodnike..
ZVEZDA VODI Z 2:0
jič je prav dobro držal nevarnega mu da so imeli enega igralca manj, iČoleva.	prevzeli pobudo v svoje roke; Bear a
je moral nekajkrat posredovati, to-BOLGARI IZGUBILI ŽIVCE da bil je zanesljiv in odločen. V „	-v,- n ,	• d , „ času največjeiga pritiska pa je lme-
Ko so pnsh Bolgari v Beograd v ja Zvezda še krasno priložnost, da svojem velikem optimizmu niso ve- bi .^egla četrti gol. Rudinsiki je rovali, da bodo domači zo v prvih sijajno preigral nasprotno obram-25. minutah vodili z 2:0, zato so rz- j)0_ »potegnile za seboj vratarja in
V 315, minuti so domači igralci izsilili kot. Izvedel ga je Rudiinsiki,
v.ratar Najdanov pa je precej viso- ral stalno opominjati. V 57. minuti
giibili živce in pozabili na fair play. oslal žogl0 proti desni strani. Žoga Vse pogosteje so zaceli napadati gQ je p0lgasi trkljala proti vratom, domače igralce in sodnik jih je mo- Na mestll j,e Toplak ter hitel ral s-talno opominjati. V 37. minuti proti ž,ogi. ko pa je drama dosegla ko žogo izpustil. Že je bil Kostič na je odličen desni branilec Rakarov gv<). vigel^Cj se je vrgel za žogo — mestu in s strašnim udarcem je grobo zrušil Kostiča, kar je vzbu- pa zaman,'bil je prekratek... Žoga ».preizkusil« moč nasprotnikove'mre- dilo pri gledalcih silovite proteste. ge .0 odirkljala “mimo vratnice v že« — 2:0. Na stadionu je nastal Celo miličniki so morali posredo- ou^ Qieda,lci »o bili skoraj obupani, pravi delirij. Mladi še;kula.rac,pa je vati med navijači, ki so tokrat se- Takoj za tem so imeli tudi Bolgari v svojem otroškem razipoloženju deli tudi ob atletski stezi. Polčas se jdealno priložnost, toda levo krilo hitel h Kostiou im mu poljubil levi je bližal koncu, do spremembe. re- • streljalo žogo v Bearo. čevelj Po tem golu pa "je Zvezda zultata pa ni prišlo, čeprav je imel Potekala so zadnje minute. Gle-zaigrala nekoliko bolj' ležerno. Toplak idealno priložnost pa jo je da)ci g0 že zapu|čali štadion 3, mi-
Igralci so začeli grešiti in edini Špa- vratar Najdanov ubranil.
Atletsko prvenstvo Slovenije v dvorani
DOBER START VSEZONO1957
DRUGI POLČAS V ROKAH BOLGAROV
Očividno so Bolgari dobili dobre instrakcije v odmoru. Začeli so silovito pritiskati in prvih 10 minut je Zvezda izvedla le en .protinapad.
Ljubljana, 17. febr. Danes	borbo s časom, saj ni imela nobene	ko (Br) 12.66, 2. Žagar (P.N.m.) 1.1.38,
ves dan so se merili skoraj	sotekmovalke. Zadovoljile so tudi	krogla: 1. Penko (O) 14.76, 2. Drčar
vsi najboljši slovenski atleti	mladinke, saj so bile v sprintu celo	(PJL) 11.60, 3. Gojkovič (SV) 1-1.08.	bolje.	V	53.	minuti	je	Toplak	pokalu atletinje na drugem prven-	hitrejše od članic, v teku na 400 m	mladinci — višina: 1. Rojko (Lj) 175,	zal	svoje	mojstrstvo.	Krasno	je	po-
stvu Slovenije v dvoranah,	pa je prišlo do naslova prvakinje	2. Drašler (O) 170, 3. Potrč (P.N.m.)
Udeležba je bila več kot za-	malo	.partizansko društvo Žalec s	170, daljina:	1. Bolko	(Br)	3,62, 2.
dovoljiva, saj se je tekmova-	svojo	tekmovalko Cerovšeik. Rezu!-	Majhen (Br)	5.46, 3.	Zurc	(P.N.m.)
nja od 189 prijavljenih ude- tati dopoldanskega tekmovanja — 5.46, palica: Lešek (IC) 3.90, 2. Kru-ležilo približno 165. Tudi re-	člani	— 60 m: 1, Lorger (K) 6.8,	žič (F.Ž.) 2.30,	krogla:	1. Rojko (Lj)
zultati so v večini disciplin	2. Borštnar (Lj) 7.2, 3, Kovač (K)	13.89, 2. Potrč	(P.N.m.)	13.62,	3. Berg-
vsaj zadovoljivi.	7.3, 4. Bižal (F.K.) 7.5, 1000 m: 1. Vi- le,z (Lj) 12.89, članice — višina: 1
nate pred koncem pa je nevarni Kotov ušel, podal žogo Ja.nevu in ta je -dosegel častni gol — 3:1. Ta gol postavlja sedaj vprašanje, ali bo Crvena zvezda dosegla pot v finale?
Najboljši del moštva pri Crveni zvezdi je bila obramba z zanesljivim
Kasneje so se sprostili in Toplak ter	I310.’. ,m®c* -an^dn ^na^Rndm-
e,a U W™»SO	t-
stič in Šekularac.
dal žogo Popoviču, ki je zadel desni zgornji kot 3:0. To je bil najlepši gol tekme. Zvezda je še naprej silovito napadala, igralci pa kljub ostremu tempu niso popustili. Zlasti velja to za Bolgare, ki so se hitro odkrivali in se lažje kretali
eBSShSe
Auda (Mrb)
r*T~‘v7 ;r,	Qmcl — w	m: 1- Jvovac tu; (A, z.	i3y,	2. Kotnih (P.ft.m.) 130, 3. Sve-t-
U	reditoU«k! ^žba	Teiki	KoroSec <Li) 7-5- 3- Ercegovič (Lj)	ličto	(Sv) 130, 4. Grgič (Br) 130, dalo zase pa la rediteljska služba	teki	u 4 Zurc	(P.N,m. 7.6, im m. u	jg	{ Škerjanec (O) 4 46 2 Leso-se lntro vrstili drug za drugim	tn_o1ix	2:49.8. 2. Naraks (K)	hL	im A m v nisnii, V:.™
služeno priznanje, vendar se rezui-11.87, 3, Hudobivnik (O) 11.66, tat ni spremenil.
■	9-00 „|PH-Wv" to ip že v In'g°Iič (°) 2:49-8’ 2' Naraks (K) ban (K) 4.40," 3. Rečnik (K) 4.38.
in blizu 209 gledalcev, to je ze 2.-502, 3. Groznik (O) 2:50.4, 4. Bre- krogla: 1. Škerjanec (O) 11.76, 2.
T>~' Kotnik (P.N.m.) 11.09, 3. Fišer (Mrb)
glavnem tudi	maksimum, . ki ga	(p-Ki) 2:54.2, 55 m ovire:	1. Bol-
majhni prostor	lahko sprejme je	Br) gJ> 2 Sketa (K) 8-4>	3. Pu.
prisostvovalo lepim in kvalitetnim C6j. (p-K-) s5> 4. Ke-nig (F.K.) 8.6, borbam.	_ članice — 60 m: 1. Unterraj-ter (Mrb)
Zopet se je	vrnil v Ljubljano	84>	2t Ostrovska (Bij 8.6, 3.	Vobič
Stanko Lorger	in ponovno dokazal	(gr) g-7_ 600 m. 1# Slamnik (K)	1:51.2,
voj-o veliko vrednost, saj je v te- m ovire: 1. Stamejčič (O) 6.1, 'ru na 69 m izenačil svoj najboljši 2 Ostrovška .(Br) 6.8, 3. IC-neiz (O) dosedanji rezultat v dvorani, ki je 72> 4_ Breščak (O) 7,3, mladinke — na ICO m že vreden rezultata 10.7 do 60 m. ( Lubej (Mrb) 8.2, 2. Prista-10.8. Ovire mu še niso-šle tako kot vec (lP„p<xi.) 8.3, 3. Gojkovič (Sv) »navadi, kar pa je povsem razum- g_5> 4 Lešnik (Mrb) 8.6, 400 m: t.^Ce-
10.59.
Marko Rožman
KLJUB 10 IGRALCEM PREMOČ
Sledil je mučen trenutek. Desna zveza gostov Dimitrov je udaril Ze-k-oviča, ki je bil brez ž-p-ge. Pravični sodnik Pieri ga je odločno poslal v oblačilni-co, to pa je bila prelomnica za Bolgare. Le-ti so, kljub te-
Ekipno moško prvenstvo LRS v kegljanja
Vodijo kegljači Ljubljane
Ljubljana, 1?. febr. Na kegljišču Gradisa Ljubljani potrebno še precej dela za so se danes srečala v. ekipr-em moškem prven- start, najslabši del moštva je bila stvu štiri dokaj enakovredna moštva in sicer obramba. Vsem igralcem pa je pri-
Hajduk : Dinamo 2:0 (1:0)
BSK : Borovo 5:3 (4:1)
Partizan : Obilič 11:0 (4:0) Butinčnost : Leotar (Trcb) 7:0 (0:0)
DVE ZMAGI JESENIŠKIH HOKEJISTOV
Jesenice, 17. febr. — Včeraj in danes je gostovalo na Jesenicah hokejsko moštvo KAC iz Celovca. Jeseničani so včeraj zmagali s 6:1 (4:0, 2:0, 0:1), danes pa 2:0 (1:0, 0:0, 1:0). Zmagi Jeseničanov sta popolnoma zasluženi.
Johanesen svetovni prvak
Danes je bilo v Estersundu na Švedskem zaključeno svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju. Na 1500 m je zmagal Šilkov (SZ) 2:13.9 pred Aasom (Norv) 2:15.4 in Grišinom (SZ) 2:15.6. Vrstni red na 10.000 je bil naslednji: Johanesen (Ndrv) 16:33.9, Zibin (SZ) 16:46.1, Seistersen (Norv) 16:52.8. Naslov svetovnega prvaka je osvojil Norvežan Johanesen, ki je zbral 183.952 točke, sledita Rusa Šilkov s 189.2S8 in Zibin s 189."45.
ITALIJA — 20. kolo: Bologna : Atalanta 1:0, Juventus : Genoa 2:0, Lanerossi : Lazio 1:1, Palermo : Milan 1:2, Internazionale :
ip-onavam, Kar pa J3 puvbuui laguni- 8.5, 4. LesmiK (jvirnj ».o, m: 1. '-c-	---------------------V ,	" V .	----- ^	l	—
1 f i V O, saj Še ni ime! mnogo priloz- rovšek (P.Ž.) 1:12.2, 2. Goršin (P.N. mariborski Branik ter Ljubljana, Zvezda m manjkovalo kondicije. Pri Celjanih smo Napoli 3:1, Triestina : Padova 0:0, Sampdo-
ria : Spal 0:3, Fiorentina z Torino 1:0, Roma : Udinese 6:1. Vrstni red: Milan 29, Fiorentina 25, Internazionale 24, Lazio 23, Samp-doria 22, Juventus 21, Napoli 21, Bologna 20, Roma 20, Padova 19, Genoa 18, Udinese 18, Triestina 18, Spal 18, Atalanta 17, Lanerossi 16, Palermo 15, Torino 14.
liosti za vadbo. Svoje današnje tek-	^ x 1:12.2, 3. Lešnjak (Br) 1:13.0,	Ubija iz Ljubljane, že dopoldne je preše-	opazili slabo odkrivanje	in	netočno po-
rnec° je pustil daleč za seboj. An-	4 Cvikl (K) i-13 6	nctila Z odl‘čnim rezultatom 4975 kegljev	dajanje.
dre j Vipotnik je bil soliden, kajti ‘	tekmovanje nada- f*"8’ ™edtem.?0 je “	T »dbed : nova gobica s=i (3:«,
ovinki 172 m dolgega tekalisca na	ropolane se je leKmovdiije muh	kegljev manj, popoldne pa Jč Zvezda dosegla
Gospodarskem razstavišču; res niso ljevalo^ V prostorih beivis-tllma. ge boljši rezultat 4979 kegljev. Rezultati — Nova Gorica, 17. febr. — Današnja •dovoljevali boljših rezultatov. Isto	Precejšnje število tekmovalcev ^je	Branik 48H (.Orel 810, Mohorko 765, Gomolj	tekma	je privabila veliko gledalcev,	61-
veiia tudi za Važiča, ki je potrdil,	povzročilo motnje v urniku m tako	814> Vever 824, Kobal S08, Podkrižnik m),	la pa	je nezanimiva, ker je Odred	poda se resno pripravlja na novo se-	se je tekmovanje zavle&lo	Ljubljana 4f?J (Gabrovšek 825, Domino S19,	vsem prevladoval na igrišču. Če bi bil
zon0i	1 C	Čez predvideni Čas. Rezultati SO bili	Tomšič 855, Legiša 82!, Janežič 800, Likovnik	napad ša bolj učinkovit,	bi	bila njegova
p." rrladineih ip zelo Uffajal Ko-	ponekod boljši, ponekod slabst. To-	Zoezda 4979 (Šuštar 824, Berčič 864, Ov-	zmaga	dvošteviična. Gole so dosegli:	Vi-	Maribor,	17.	febr.	V	telovadnici	I. gimna-
„rl ','n ‘ '	1 pnlcrafbRnliko na	UP™0 smo videli, da SO se D^ka-eri	sgnj^ 79^ gtcl-e 8i9e Zalar 899, Kurtovič	rant 4, Guban 2, Zdravkovič in Halila-	zije	v	Mariboru	je	domače	moštvo nepriča-
vac na ,	, L _ elcimina v tekmovalci in tekmovaltce odlično	Ilirija 4804 (Vidmar 835, Stanič SOS, gič za Odred ter Bajt za Novo Gorico, kovano slavilo zmago nad Ljubljano 74-66
toku na 1090 m* ki fe daila lepo ™fšli V ^rani drugi pa SO zope Fende 831, Beja 811, Novak rs,. Frank 748).	......... ....... (31:32). V predtekmah so ljubljanski pionirji
borbo in zelo dobre rezultate. Žani- ^ »ostoh ™ svojimi obtcajmmi	,efcr v^ Mariboru so nastopih
mivo je da SO V vseh Štirill skupi- rezultati.	_ Triglav, Jesenice, Lokomotiva m Gorjanci,
nah na’ 1000 m zmagali Odredov!	Tekmovanje je zadovoljivo pri- Dopoldne je dosegel najboljši rezultat Tri-
lekači	pravila Atletska zveza Slovenije,	glao 4810 (Ambrožič M. 846, Turk so6, Mcr-
TT1 i uk	ztlanln	Kila doka! zahvala pa gre tudi Gospodarskemu telanc 824, Debeljak 791, Starc 760, Ambrožič
Vtoht Vt^rin rsLLcrišali pred!	razstavišču in Servis filmu, ki sta	L. 788). Jesenice 4771 (Spec 806, Grošelj 836,
, f a' CjVnvčevo in Stamejčičevo in	omogočila izvedbo prvenstva Slove-	Kelrn 788, Košar 791, Cerv 769, Shbar 782).
VS-m Sikov cevo m	}	Rezultati — člani — višina:	Popoldne sta se pomerili moštvi Gorjancev
kok° DHŠla doa nlslova prvaiinto	1. Brodnik (K) 170, 2. Sluga (Lj) 170,	iz Novega mesta in domače Lokomotive. Zma-
ko pasla Cio nas	.d ,	- Koncilja (P.K) 170, daljina: 1. gali so domačini s 4808:4526 podrtih kegljev.
kota"opravtia	nasprotnice. Siam- Borštnar (Lj) 6.19, 2. Pokorn (O) 6.97, Po današnjem tekmovanju je v republiški ligi
kO«0 p..	_	____gag rw xr 1 TnVh-Ar (P.K.) ^.93. troskok: l.Bol- na prvem mestu Ljubljana.
rant -4, Guban 2, Zdravkovič in Halila-gič za Odred ter Bajt za Novo Gorico.
MARIBOR : KOVINAR (Mb) 6:0 (1:0) KOPER ; KRIM 3:2 (0:1) ODRED-B : DOMŽALE 5:0 (3:0)
»MARIBOR : LJUBLJANAc 74:66
premagali mariborske s 35:33 (22:16), mladinci Maribora pa so premagali svoje sovrstnike iz Ljubljane s 74:49 (31:24).
nikova se je spustila na 600 m
M ladinsko prvenstvo Slovenije v alpskih panogah
islizšiiagmlciMnJaheriiii
Ravne, 17. febr. Včeraj se je pričelo smučarsko prvenstvo LilS^ za mladince, ki se je vršilo pri smučarski koči na Uršlji gori. Najprej so tekmovali v slalomu na 550 m dolgi progi z višinsko razliko 130m i‘n 60 vratci. Tekmovalci so jo prevoziti dvakrat. Na dan tekmovanja je zapadlo okrog 10 cm novega snega, tekmovalce pa je precej ovirala megla, tako, da je bila vidljivost slaba. Omeniti moramo, da so se zlasti dobro uveljavili tekmovalci mariborskega Branika, saj so kar trije med prvo osmori-co.
Mladinke so -tekmovale na nekoliko krajši progi, ki je bila dolga 430 m, z višinsko razliko 90 m in 42 vratci. Skupno je nastopilo 13 tekmovalk, kj so pro-g-o prevozile dvakrat. Z naskokom devetih sekund se je na prvo mesto uvrstila Fanedl Krista, članica F-užinarja.
Rezultati — mladinci: Lebe (Br) 2-12 8, Čop (BI. Dobrava) 2:145, Fa-nedel (Fn-Ž) 2:15,3, Starc (Tri) 2:15.6. Tebe (Br) 2:2-45. Ivartnik (Prev) 1:26.4, Fi-deršek (Br) 2:35.6. Zajc (E) 2-36 2. Mladinke: Fanedl (Fuž) 1:31.3, Rutar (Tri) 1:40.7. Ankete (Tri) 1:41J3,- Kerš-tajn (Flamca) 1:485, Jamnik (Tri) 1:52.4	_
Danes se je tekmovanje nadalje-
valo z veleslalomom. Mladinci -i-n mladinke so morali prevoziti J1W m dolgo progo z višinsko razimo 250 metri in 30 vratci, ki jo je pripravil Fanedl Karel. Ob času tekmovanja je močno snežilo, po-ndariti pa je, 'da je -tudi tokrat bila zmanjšana vidljivost zaradi goste megle. Skupno je .nastopilo 63 mladincev in 13 mladink, pri katerih se je zlasti izkazala Fanedl Krista, ki je tnal tokrat zmagala. V-ostri borbi mladincev je zasedel prvo mesto raned-l Drago in s tem premagal včerajšnjega zmagovalca. Organizacija tekmovanja je bila dobra.. Ob Koncu je podpredsednik Fužina rja tovariš Ošlak razglasil rezultate, zastopnik SZS tov. Lovšin pa je izrazil zadovoljstvo nad izvedbo tekmovanja, obenem pa obžalovanje, da niso nastopili tekmovalci iz nekaterih predelov
Rezultati :niladinci: Fanedl Drago (Fuž.) 1:26.9, Lebe (Br) 1:23.8, Starc (Tri) 1:29,6. Čop (Bi. Dcbr.) 1:35,.4, Navodnik (Fuž) 1:36.2, Ivartnik (Pr) 1:36.7. Ziherle (Fnz)" 1:36.9. Drnovšek (?1) 1:38.1, Zajc (E) 1:385. Deti-če.k (Pl) 1:38.7: mladinke — Fanedl (Fuž.) 1:365. Rutar 1:43,0. Ankele 1:46.7.'Jamnik (vse Tri) 152,0. Zdovc (Prevalje) 1:57.0.	WMiga
prvem
DRAVA :	KOVINOTEHNA (Celje)
4506 : 4521
KK TEKSTILAC (Mrb) : BRATSTVO (Hr) 4525:4373
KLADIVAR : LJUBLJANA 5:2 '(3:1) Celje, 17. febr. Preko 1000 gledalcev Je danes popoldne zadovoljno zapuščalo igrišče na Glaziji, saj je domači Kla-divar v prijateljski nogometni tekmi premagal moštvo »Ljubljane« s 5:2. Rezultat ne ustreza povsem dogodkom na igrišču. Tekma je pokazala, da je pri
OdMlmi ctjpeM, ZDRAVKA HLEBANJE
V Mont Soleiiu v Švici je bilo tradicionalno tekmovanje srednjeevropskih smučarjev-tekačev za Pokal ICurikkala. Končni rezultati tekmovanja članov na 15 km so v veliki meri presenetljivi. Zmagal je 33-letni francoski veteran Be-noit Sarrara. Za seboj je pustil, mnoge favorizirane tekmovalce, med njimi Poljake In Italijane. Presenetljiv uspeh pa je tokrat zabeležil tudi jugoslovanski tekmovalec Zdravko Hlebanja, ki se je uvrstil na 10. mesto pred mnoge
Veiika premoč Avstrijcev
(Nadaljevanje s 1. strani)
pozornost kot doslej, še posebej pa v pripravah pred tem ali onim pomembnejšim nastopom.«
JEMEC REŠUJE ČAST JUGOSLOVANOM
Tudi mladinci so se spoprijeli v . borbi za isto trofejo. Tekme so bile na 60 m skakalnici v gaalfeldnu, 30 km od Zeli am See. Na startu jo bilo 53 tekmovalcev iz Avstrije, Švice, Nemčije, Jugoslavije in Italije. Tudi med mladinci je vladala precejšnja ncgcio-vost, ko so govorili o zmagovalcu. Med njimi se je namreč razvila zagrizena borba in prav do zaključka tekem ni mogel nihče napovedovati končnega vrstnega reda. Verjetno, česar ni nihče pričakoval, to se je zgodilo. Jugoslovan Jemec je osvojil prvo mesto in s tem rešil čast Jugoslovanov. Imel je ostrega tekmeca v Italijanu Ferrari}'.', vendar jo v tej borbi vzdržal do konca. Tudi ostali Jugoslovani so zasedli solidna mosta. To sc po-
sebej velja za Senčarja in Pečarja, medtem ko je Giacomelli nekoliko odpovedal.
Rezultati — člani: 1. Leodolter (A) 322.5 (81,5, 82), 2, Mullerr (A) 219 (80, 82.5), 5. Bol-kart (Nem) 215.4 (80, 85), 4. Habersatter (A) 211.6 (79, 78), 5.-6. Steincgger (A) (79.5, 80), Kerber (A) (79, 77.5) oba 210 točk, 16. Zidar (J) 183.4 (76.5, 69), 18. Krznarič (J) 187 (70, 70), 25.' Rogelj (J) 178.9 (68, 69), 25. Oman (J) 172 (64, 69) itd. — moštva: 1. Avstrija I. 651.5 točk, 2. Avstrija II. 630.2, 3. Nemčija 627.5, 4. Avstrija ITT. 5S1.6, 3. Jugoslavija 554.3, 6. Italija 554.2, 7. Avstrija IV., 8. Švica.
Mladinci: 1. Jemec (J) 210 točk (48, 50), 2, Ferrari (I) 196.5 (45.5, 49). 3. Haigenhauscr (A) 190.3 (41, 48), 4 Fiirg (Ni 198 (41, 50), . 5. I aekner (A) 187.9 (40.5, 47), 9. Senčar 186.1 (41, 47.1), 11. Pečar (J) 179:1 (19.1, 41.1), 11. . Giacomelli (J) Ul 03.5, 36.5); moštva: 1. Jugoslaviji (Senčar, Pečar, Jemec) 176 točk, 2. Nemčija 563.5, 3. Italija 532, 4. Avstrija L, 5. Avstrija II., -6. Avstrija III , 7. Švica, 8. Francija, 9. Avstrija IV.
znane tekmovalce, med katerimi naj omenimo predvsem Italijane De Flori-ana, Delladia, Steinerja in Chatriana. Naš najboljši predstavnik je zaostal za zmagovalcem le dve in pol minuti, kar je vsekakor odličen rezultat. Ostali predstavniki Jugoslavije so bili nekoliko slabš- Pri ženskah je bila naša Rekarjeva s svojim 5, mestom, v seveda mnogo slabši konkurenci, kot je bila pri moških, solidna. Omeniti velja še to, da je prvič zmagala v tem tekmovanju Nemka, dočim so doslej zmage brez izjeme šle v Italijo. Med mladinci je zmagal Italijan, v celoti pa so se predstavili kot najboljši Francozi. Najboljši jugoslovanski predstavnik Juhart je z 10. mestom in .dve minutnim zaostankom prav tako solidno uspel. Rezultati — člani 15 km 1. Carrara (Fr) 1;01:14, 2. Kv.-apien (Polj) 1:01:48, 3. Weiss (Nem) 1;02:17, 4. Kocher (Sv) 1;02:48, 5. Hugue-nin (Sv) 1;03:17, 6. Mermet (Fr) 1 ;03:2S, 7. Furtak (Polj) 1:03:30 , 8. Haag (Nem) 1;03:36, 9. Kronig (Sv) 1;03:39, 10. Hlebanja (J) 1:83:47, ženske 19 km 1. Blasi (Nem) 53:57, 2. Astegiano (It) 56:19, 3 Di-mova (Bolg) 57:13,	4. Ivanova (Bolg)
57:25, 5. Rekar (J) 57:27, mladinci 10 km 1. De Dorigo (It) 44:01, 2. Cratin (Fr) 44:59, 3. Mercier (Fr) 45:00, 4. Legrand (Fr) 45:04, 5. Baume (Sv) 45:14, 10. Juhart (J) 46:09.
Tekmovanje za »Pokal Kurikkala« Je bilo končano danes s štafeto 4 X 10 km. Zmagala je Francija v času 2;42:19 pred Italijo II. 2;42:š5, Italijo I. 2;43:10, Nemčijo' 2;44:57, Švico 2;45:98 in Po-ljslco 2;47:49.