Pisma u domačih krajev. Sv. Peter pri Mariboru. Na Malo, fiospojnico so pri nas, kakor ste brali v časnikih, enemu spustili kri, da je umrl. Pisalo se je o fantovskem pretepu. Resnici na Ijubo moramo popraviti, da so fantje prepustili vlogo pretepanja oženjenim dedcem, da ti ne bi  prišli iz »grifat. V pondeljek, 27. septembra so potegnili iz Drave utopljenko. Ker pa je pred dvema dnevoma odšla neka dekla iz Malečnika neznano kam, so jo brihtne butice takoj pogruntale češ, utopljenka ni nihče drugi, nego dotična dekla. Zakaj je skočila dekla v vodo, kdaj, kje, kako, čemu? Ni je bilo južine, da se ne bi pogovarjali o utopljenki. Komaj je naš grobar utopljenko zagrebel, pojavila se je dotična dekla v Malečniku. Ali je vstala od mrtvih? Ali straši? Grozno! še nekaj. Ljudje so upravičeno nevoljni, da ima vojaštvo baš sedaj vaje po naših sadonosnikih in vinogradih. Prosimo več obzirnosti, kajti davke .plačujemo mi. Naš gospod organist se je poročil v pondeljek, dne 4. oktobra v Svečini. Da bi bilo srečno! Gornja Radgona.Od 2. do 4. oktobra smo obhajali svetoletno tridnevnico pod vodstvom p. Ladislava iz Ptuja. Verniki so se pridno v obilnem številu udeleževali lepe pobožnosti. — Med gojence škofijskega bogoslovnega semenišča v Mariboru sta sprejeta iz naše župnije abiturijenta Anton Trstenjak iz Ivanjševskega vrha in Matija Trstenjak iz Ivanjševec. Tako imamo iz Petrovske fare v mariborskem bogoslovju tri gojence, v dijaškem semenišču pet dijakov in enega v Veržeju v zavodu Salezijancev. — Stavbeno delo nove občinske palače je prevzela gradbena družba >Slograd« iz Ljubljane. Zgradba je proračunana nad 1 milijon dinarjev. — V petek, dne 1. oktobra so se na Meleh stepli fantje. Ivan Štrakl iz Črešnjevec je smrtno nevarno ranil 21 letnega Friderika Sloser iz Sratovec. Udaril ga je s pilo ali dletom po glavi in ga ranil na desnem licu in nad levim očesom. Ranjenc« je nudil prvo pomoč dr. Hohn iz Radinec, napadalca pa so aretirali orožniki. Komaj 20 let stari fant je pravkar prišel iz ječe, pa se že zopet priporoča za nov sprejem. — Pretekli teden je obiskal našo župnijsko cerkev cerkveni ropar. Najbrž se je skril v kakem koU in ponoči šel na svoje delo. Pri vratih križeve kapele je cdlomil en okrasek >železno kačoc. S tem predmetom si je pomagal, da je odprl nabiralnik pri Marijinem oltarju in ga izr ropal. Velike vsote ni mogel najti, ker se nabiralniki pogosto izpraznujcjo. Orožniki imajo falota že na sumu. Baje je doma od t>v. Jurija ob Sčavnici in ima na vesti že več podobnih cerkvenib tatvin. Loče. Terezijin sejm. Kakor vse drugo, nam je tudi zadnji sejm na Antonovo pokvarilo in motilo letošnje deževje. Kupci so bili pnsh, živine pa je bilo premalo — radi prevelike vode. — Zdaj na Terezijino bo pri nas zopet sejm za živino in blago. Pricakovati se sme, da bo dobro obiskan, kakor je bila tudi prej kedaj navada. Nadejamo se tudi kupeev od drugod. Sy. Jernej pri Ločah. V petek, 24. septembra smo ob obilni udelezbi Ijudi pokopali posestnico Elizabeto Cvahte iz Ličnice, vaovo po prejšnjem dolgoletnem našem županu pd. Simeku. Kratka, a zelo mučna bolezcn jo je pobrala in vzela žalujočim otrokom. S ara je bila šele 59 let. Tri dobre, pridne matere nam je tafco letos smrt odpoklicala iz Ličnice k večnemu počitku in plaČUu. O Vehki noči Uršo Jurše, vdovo po cerkv. ključarju, poleti Julo Rak, mater dr. Ivana Rak, sanitetnega referenla v Gornjem fo n,VD ShedajtSlmfk0- N. v m. p. _ V pondeljek, 27. sptembra so našh ob cesti v Loče kočarja Jakoba Burlak mrtvega. Napotil se je k zdravmku, a se mu je med potjo vlila kri. - Zadnji čas ^,SnrgM "• obi"kuJe Svikaršič. Hodi >troštat« nove Radičeve veinike. Nasi modn samostojneži so namreč sedaj vsi prisegli na Radicev evangehj. Vsaj Radič ob vsaki priliki črez >farjec udriŁiin- VB TŠln? samost°Jnežem ta prava politika, ki davke znizuje in kmete resuje! Kaj Radič sicer dela in če tudi še tako pritrjuje in kima k vsemu, kar beograjski mogočneži rečejo, za to om ne vprašajo. Kdo bo slednjič z dolgim nosom ostal, kakor že enkrat, bomo videli. _ Letina je bila tudi pri nas slaba. Koruze piclo, krompirja malo, in še ta je droben in slab, po vinogradih pa je tudi revscina, razen kjer imajo šmarnico. Poleg deževja nas je namrec cbiskala tudi toča. Na pomlad bo gotovo enega ali drugega pnmanjkovalo, le žganja bo več kot dovolj. Zakaj vsakovrstmh s]1V je bilo veliko. Bo pa nekaterokrat volek v štali boli pameten pn svoji vodi, kakor gospodar v hiši, ki bo pil >šnopsc fev. Barbara v Halozah. Zadnjo nedeljo se je pri Sv. Barbari v Halozah po g. dekanu iz Zavrča blagoslovila nova cerkvica sv. Katarme ob Beli ter novi 18 m dolgi Društveni dorn. Cela zgradba se je zgradila na prostoiu stare župnijske cerkve sv. Katarine ki se je razen zvonika do tal podrla, ker so jo razni potresi tako razmajah, da m bila več za rabo, in iz njenega materiiala se ie dovrsila sedanja veličastna stavba. Stara cerkev se je začela podirah 4 maja t. 1., vse delo se je dovršilo do zadnje nedelje, dne 6. oktobra. Stara cerkev je bila znamenita, ker je segala do 13. stoletja. Gotični okni sta vzidani na levi in desni strani sedaniega vboda v Društveno dvorano. Odkriln se je tudi stara slikarija iz 14. stoletja, ki pa se vsled razmajanega zidovja ni mogla ohrimti. Zakramentna hišica iz leta 1453 se je ohranila in vzidala v sedanji cerkvici na evangeljski strani. Obrtniki, ki so krasno stavbo brez vsake hibe po župnijskih načrtih izvršili, so bili vecinoma domačini. Zidarska mojstra Brodnjak-Bombek, tesarski mojster Žuran, kovaški mojster Bračič, ključavničarski mojster Klajdenč, rezbarski mojster Emeršič, so sami Barbarčani. Mizarska dela je dobavil izboren mizarski mojster Žnidarič iz Sobetinc na polju ©nkraj Drave, kleparska dela pa znani kleparski mojster Lančič iz Gornje Radgone, šipe pa tvrdka Vogel iz Ptuja. ' Veliko umetnost "sta pokazala sloviti pozlatar Zoratti, ki je postavil oltar ter restavriral stare, na platno slikane podobe iz leta 1743 od znamenitega slikarja Janeza Andreja Straussa iz Slov. Gradca, ter cerkveni slikar Horvat iz Maribora, ki je elegantno poslikal cerkvico in jo opremil <po župnikovih načrtih z najnovejšimi svetniki, kakor sv. Janez Vianney in sv. Terezika od Deteta Jezusa. Cerkvica spada vsekakor med najlepše v Sloveniji in je vredna, da si jo prijatelji cerkvene umetnosti ogledajo. V njej je združeno staro in novo v lepo harmonično celoto. Zupnik je celo stavbo dogradil v spomin svojega letošnjega romanja v Lurd, v Paray-le-Monial ter Ars na Francoskem, kar pričajo v eerkvici slike. Tako bode ta zgradba služila v bogočastne pa tudi kulturne namene Barbarčanov in tudi pobožne namene Haložanov in sosednih Hrvatov. Šmiklavž pri Slovenjgradcu. Pri tukajšnjih cerkvenih poslopjih so se v letu 1925 in 1926 izvršila razna popravila. Škarpa pri cerkvi se je razsula in bilo jo je treba obnoviti, mežnarija je letos na god sv. Treh kraljev pogorela in streho cerkvenega stolpa je bilo treba popraviti. Vsa ta popravila so se, kakor se je po pregledu komisije ugotovilo, v popolno zadovoljnost izvršila. Vsled mile zime in odločnega prizadevanja tukajšnjega cerkveno skladnega odbora se je že tekom enega meseca na mežnarijo napravila nova streha in sicer s cementno opeko. Pri mežnariji, ki je že zelo staro poslopje, so se nato morala izvršiti še druga potrebna popravila. Streha stolpa župnijske cerkve se je popravila in dvakrat pleskala. To delo je izvršil v našo posebno zadovoljnost g. Ferdo Rubin, kleparski mojster v Slovenjgradcu in ga radi tega najtopleje priporočamo. Stroški vseh popravil znašajo 18,689.80 D. Od teh stroškov odpade tretjina na patrona g. Ivana Schuller v; Slovenjgradcu, fcot lastnika tukajšnje grajščine Vodriž, in sicer 6,226.93 D, ostala vsota 453.87 D pa šmiklavške farane. Ravno tako se razdelijo stroški komisijonelnega ogleda, ki znašajo 514 D^ Marljivemu cerkveno slkadnemu odboru, posebno še njegovemu zelo skrbnemu načelniku Kladniku, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Loke pri Sv. Juriju ob Taboru. Pri nas je umrla Zofija Vasle — po domače Dragarica. Rajna je bila vzor dekle in vzor žena. Znana je bila daleč na okrog kot dobrotnica revežev. Ostani jej ohranjen časten in trajno hvaležen spomin! Laško. V nedelj«', dne 17. oktobra po prvem sv. opravilu se vrši v Društveni dvorani v župnišču izredni občni zbor podružnice Kmetijske družbe. Poleg dopolnilnih volitev enega odbornika v podružnični odbor in enega delegata za občni zbor Kmetijske družbe mesto odišlega dr. Jerine, se bomo ob tej priložnosti pogovorili tudi o drugih, za naš kmetski stan v laškem okraju perečih zadevah. Predvsem je važno, se pogovoriti o živinoreji in mlekarnah, o sadjereji, in pride najbrž tokrat zraven eden drevesničar, ki bode sprejemal naročila za sadno drevje. Tudi glede hmeljarstva moramo nekaj ukreniti. Predvsem pofrebujemo pluge za globoko oranje in strokovnega poduka. Zato ste vabljeni ne samo kmetje iz domače, ampak tudi iz drugih župnij k obilni udeležbi. Laško. Na šmihelsko nedeljo, dne 26. septembra je na pobudo okrajnega zastopa prišel predavat o hmeljarstvu govornilc iz Zalca. Prišli pa so poslušat samo trije interesenti. Seveda ni bilo predavanja. Ljudje se tukaj od nekdaj to nedeljo zadržijo pri sorodnikih in drugih znancih, ki pridejo to nedeljo k sv. Mihaelu. Seveda so bile gostilne dobro obiskane. Nauk za vse, na šmihelsko nedeljo v Laškem ne prirejati političnih shodov in ne strokovnih predavanj. Rcčica pri Laškcm. Prostovoljno gasilno društvo v Rečici pri Laškem je priredilo domačo veselico na vrtu tov. Videčnika', čigar čisti dobiček je namenjen za nabavo prepotrebnega gasilskega orcdja. Zastopana so bila drušfva iz Gaberja pri Celjvt ler številna udeležba tovarišev iz Laškega. Društvo se vsem obiskovalcem najtopleje zabvaljuje, kakor tudi ravnateljstvu pivovarne v La&kem za podeljeno brezplačno pivo ter vsem, ki so pripomogli do lepega uspeha. Posebna zahvala še tovarišu Jos. Krašovcu, posestniku v Rečici za podeljeni brezplačni prostor za Gasilski dom. Zeleti je, da se najde v naši dolini še dosti enakih posncmovalcev. Za razvedrilo. Izobražen pes. Neki fcmet, ki je imel prav hudega psa, je prišel s sosedom, ki se je pisal Zajec, na dvorišče. Pes je planil v gosta in ga začel obdelavati. Sosed mu je komaj ušel z večjimi ranami na hlačah. Kmet škode ni hotel poravnati. Prišlo je do tožbe. Tam pa se je kanet zagovarjal: »Moj lovski pes je jako izobražen. Qn je vedel, da se moj sosed Zajec piše, pa ga ]e kar napadel!« — Sodnik pa mu je odgovoril: »Sporocite svojemu psu, da naj pošlje po po šti 1000 dinarjev, saj je gotovo tudi v tem oziru pismen!« Nova gospodinja. Gosposki kmetič se je poročil z gosposko, mestno gospodično. Ko je prišla na kmetski dcwn, si ga je šla ogledovat z moževo materjo. Prišli sta do njive, kjer je rast&l krompir, pa je re>kla mlada gospodinja: »Kaj ne, mama, tu4e pa raiste pražera kroinpir?« Pridiga pijančku. Župnik je srečal farana, precej vinjenega, na cesti, pa mu je rekeJ: »Glej, še krava ve, kdaj ima dosti, ti pa ne!« — Pijanček pa mu je hitro odgovoril: »Kadar jaz vodo pijem, tudi vem, kdaj jo je dosti! Pa nič naj ne zamerijo!« Zelo neumen. Dva soseda sfa se prepirala. Pa je eden rekel drugemu: »Ti, če bi bil ti tako debel, kakor si neumen, bi murskosobotska železnica vozila tri dni okoli Tebe!« Dokaz. Katehet je razlagal v šoli, da je v življenju navadno tako, če Bog na eni strani vzame, pa na drugi več da. Nato je vprašal Janezka: »Ali veš kakšen dokaz?« — Janezek je inalo pomi&lil, nato pa odgovoril: »Vem. Pri našem hlapcu je tako. Bog mu je dal levo nogo krajšo, zato pa ima desno daljšo!« Upravičen strah. Lovec je stavil tovarišu-novincu tole vprašanje: »Zakaj pa se zajec belega psa bolj boji kot črnega?« — Novinec je razmišljal, a ni vedel odgovora. Zato ga je stari lovec poučil: »Če vidi zajec belega psa, tedaj misli, da je že suknjo slekel in v sami srajci za njim leti, zato pred belim psom zajec tako beži!« Bolna teta. Teta je prišla na obisk. Domaei sinček jo je z veseljem pozdravil in jo vprasal: »Ali ste kaj bolna, teta?« — Ona pa: »Zakaj?« — »Oče je včeraj rekel, da ste na glavo padli, če mislite, da boste tu ositali!« V šoli. Učitelj učeno razlaga, kaj je miselno ime: »To je ime stvari, ki je ne moremo prijeti ali otipati, ampak si jo samo mislimo. Jurček, povej mi tak primer!« — Jurček: »Žareče železo!«