r .. -v*;—j Ilirska Bistrica - Letnik III - št. 2 cena 100 SIT ZAČETEK OBLIKOVANJA Novih občin P^SKA BISTRICA, 21. FEBRUARJA k nPrave na izvedbo zborov občanov v |j/a^eun^ skupnostih so stekle. ^' hscdnik občinske skupščine Stane Zrenje s predstavniki svetov vjevriih skupnosti pretresel še zadnje Resnosti pred izvedbo zborov občanov ob re^erendumi za ustanovitev novih oh-ln 13- marca se morajo po vsej cini zbori občanov končati. V tem času j Z bi oblikovali obrise bodočih občin v r ac*u s predlogi za določitev ! Jerendumskih območij. ?>0re občanov po zakonu sklicujejo Pani, dopuščena pa je možnost, da skliče tudi predsednik sveta KS. edsednik občinske skupščine naj bi v tistih KS, ki imajo namen I nove občine. To so predvsem jjj ^odgrad in KS Jelšane. KS I ^ se namerava priključiti bodoči j^ Hrpelje. Podobne namene ima pL/ Pregarje. Vse ostale KS, v atere sploh ne delujejo, pa bodo ^^Z^bio ostale v občini Ilirska Bistrica. ;j I 6, pr^°^e občine bodo imele skoraj iste if^ojnost kot sedanje KS. Glede |PjZjc*ranja novih občin ni znano še yb0 konkretnega. Tisti, ki bo odšel, »■en °dnesel del premoženja. Upravna a bo še naprej ostala v Ilirski pre r*ci, razen v primeru ^eoreforniiranja pokrajin. r^anizacija lokalne uprave bo ob^a najmanj pet let. Meje novih :(j0 ln bo potrdil državni zbor v |biloOVOrU S krajan*- Enklav naj ne bi -------------------- ])j(ipv ”aJe pripravila strokovne podlage t0^e Q_alla za zbore občanov. Nekateri so ef*v^s za sklic zborov občanov po v KS, da bi se tako še bolj eP^obi aIi 1judem in Jirn pojasnili eiTlatiko. Pripravljeno gradivo ne VnaPreJ določenih rešitev, želi biti le v pomoč pri jjil C ar>ju (najmanjša udeležba za jfVPčnost je 5% volilnih ^ r) 'd^encev), ob upoštevanju pravila, 4 j^Sekj in KS ni mogoče deliti na dve Z 'JbZ11' Poleg zemljepisnih bodo morali ^ Prebebltati tudi ekonomske in ne razloge. Zakon določa tri oblike 111 občin: navadno, mestno in 'C S Posebnim statusom. Končno bodočih občin bo odvisno od ZVe ljudi, ki bodo o tem odločali Wfiri§ Karikatura: Marko Renko S pomoijo Radia Glas Ljubljane v slovenski eter V Ilirski Bistrici so se že pred časom pojavile težnje po ustanovitvi lokalne radijske postaje. Dogajanje v občini je bolj ali manj spremljal Radio Koper, izven I rimorske pa je bistriški glas segel le v primerih, ko je koprski program prevzemal Radio Slovenija. Se s ponudbo Radia Glas Ljubljane (RGL) občinskemu vodstvu kaj spreminja? RGL oddaja vsak dan svoj lastni dvajseturni program. Poslušate ga lahko na območju Ljubljanske regije, slišen je na Gorenjskem, do Postojne in Novega mesta. V času, ko ne oddajata svojega programa, ga prenašata Radio Kočevje in Radio Sevnica. RGL si želi postati slišen tudi na območju Primorske in Notranjske, vendar si mora prej pridobiti oddajno frekvenco na Nanosu. Pismeno izraženo soglasje Postojncev že imajo, sredi februarja pa so ga dobili tudi iz Ilirske Bistrice s pogojem, da bodo strokovnjaki RGL zagotovili tehnično in strokovno pomoč pri morebitni ustanovitvi domače radijske postaje. O načinih in oblikah obveščanja se bosta obe strani še dogovorili, možnosti za predstavitev Ilirske Bistrice v večjem delu države pa bi vsekakor morali izkoristiti. PROGRAMSKA IZHODIŠČA OBČINSKEGA PRORAČUNA ZA IETO 1994 * * erendumu 25. maja. Pripravljeni programi imajo za cilj dokončanje začetih investicij v zvezi z lokalno infrastrukturo (izgradnja zaključne faze vodovoda za Podgoro, ureditev cest na Janeževo brdo in Pavlico in regulacijo hudournikov). Občinska vladaje pripravila pravilnik, ki določa pogoje za dodelitev proračunskih sredstev krajevnim skupnostim za sofinanciranje oskrbe z vodo, ureditev kanalizacije in čistilnih naprav, asfaltiranja cest po naseljih in izgradnjo pločnikov, ureditev pokopališč, javne razsvetljave in objektov skupnega pomena. 30% proračunskega denarja bodo KS prejemale v mesečnih obrokih glede na število prebivalstva, 70% pa na podlagi prijavljenih del. Natančne vsote denarja bodo znane v aprilu, ko bo občinska skupščina sprejemala proračun. Na področju gospodarstva bo imelo prednost drobno gospodarstvo, predvsem nadaljevanje del pri izgradnji industrijske cone Trnovo in obrtne cone Koseze. Planirana je sprememba zazidalnega načrta za Sviščake, sofinancirali se bodo programi celostnega razvoja podeželja in vasi. Pripravila naj bi se dokumentacija bodočega trgovsko poslovnega centra Mikoza z morebitno gradnjo hotela in parkirišč, vendar se zadeva zapletla, ker je bila vložena zahteva za denacionalizacijo nekdanje mizarske delavnice in hiše Doma upokojencev. V programu je sanacija Globovnika, Reke in ureditev gospodarjenja z odpadki. Na področju družbenih dejavnosti bo občina, ustanoviteljica zavodov, še naprej izpolnjevala svoje obveznosti, predvsem pri dograditvi OŠ A. Žnideršiča. PRITOŽBA GASILCEV Namenska sredstva, ki jih je bistriška vlada dobila od obrambnega ministrstva za sofinanciranje stroškov razvoza vode v lanskem sušnem obdobju, je nakazala v občinski proračun, čeprav je od Ministrstva za finance dobila priporočilo, da se sredstva dodeli tistim organizacijam, ki so to delo opravile. V ilirskobistriški občini je vodo razvažala Občinska gasilska zveza (OGZ). Gasilci so se pritožili, češ daje občinska uprava skoraj 6 milijonov tolarjev nenamensko porabila. Po njihovem so bila ta sredstva razdeljena med porabnike proračuna, ki sploh niso razvažali vode. Izvršni svet je na seji 17. 2. 1994 obravnaval pritožbo OGZ na sklep o dodelitvi sredstev za sofinanciranje razvoza vode. Jože Rolih je pojasnil, da so v takih primerih republiška ministrstva vedno plačevala škodo neposredno prizadetim in sredstev niso nakazovala v občinski proračun. Če bi Ministrstvo za obrambo to storilo tudi v tem primeru, ne bi bilo razloga za spor. Delitev sredstev iz integralnega proračuna je v pristojnosti občinske skupščine oziroma izvršnega sveta, ki skladno z njimi sprejema renominacijo proračuna. Izvršni svet odgovarja, da ni dobil priporočila o namenski porabi sredstev. Z njimi se je seznanil šele po sprejemu prve renominacije proračuna s strani OGZ in sekretariata za obrambo. Denar obrambnega ministrstva je bil porabljen. Problem so delno rešili tako, da so z drugo renominacijo proračuna 4 milijone tolarjev razdelili komunalcem za stroške plačila vode (700. 000 tolarjev) in opravljanje zimske slu‘be, gasilci pa so dobili 2 milijona tolarjev za amortizacijo vozil in opreme. . PLIN ŽE V TEJ KURILNI SEZONI Nova plinska postaja bo stala v bližini tovarne Lesonit v smeri proti Reki. Pridobivanje dovoljenj gre h koncu. Občina bo sofinancirala plinifikacijo iz proračunskega denarja. Gradbena dela naj bi stekla pozno spomladi, da bi še ujeli kurilno sezono 1994/95 za ožji del mesta in večje porabnike. Podjetje APEGAS bo za interesente odprlo v Ilirski Bistrici svojo pisarno. ČRNE GRADNJE Osnutek prostorskih ureditvenih pogojev (PUP) za sanacijo degradiranega prostora v občini Il.Bistrica je izdelalo cerkniško podjetje Area in bo javno predstavljen. V Ilirski Bistricij e črne gradnje prijavilo 51 občanov. Gre predvsem za prizidke in garaže poleg stanovanjskih hiš in le pet je takih, ki jih ne bo mogoče legalizirati, vse ostale pa z določenimi pogoji Mejni prehodi niso všteti, ker so v republiški pristojnosti Dokumenti bodo razgrnjeni na občini ves marec v času uradnih ur. I N T E R V J U Sl ZELENA MOJA DO LIN Al SE BISTRIJO TVOJE VODEl Povod za pogovor z JANKOM POKLARJEMje bilo srečanje, ki ni nikoli zgoj naključno. Najin pogovor se je sprva sukal okoli drugačnih vprašanj in moj sogovornik ga je šele postopoma preusmeril k problematiki varstva okolja. Janko Poklar, inženir strojništva, je že od vsega začetka (1990) predsednik Izvršnega odbora stranke ZELENIH Ilirske Bistrice, od zadnjih volitev pa tudi poslanec zbora krajevnih skupnosti v občinski skupščini. ZELENI Slovenje so se pred časom razcepili: del članstva z vsemi poslanci republiške skupščine je ustanovil ZELENE - ekološko socialno stranko (dr. Peter Tancig), ZELENI Ilirske Bistrice pa so ostali zvesti stranki, kije ohrania ime ZELENI Slovenije (Vane Gošnik). Ko sva se začela pogovarjati za pričujoči zapis, sva hotela obravnavati dejavnosti stranke ZELENIH Ilirske Bistrice in njegovo delo v občinski skupščini hkrati. Izkazalo se je, da sva poskušala pogoltniti prevelik zalogaj in sva pogovor sporazumno razdelila v dva dela. Prva polovicaje pred vami, preostali del pa bo objavljen v naslednji številki. ZELENI Ilirske Bistrice ste bili na začetku delovanja ena izmed najštevilčnejših strank v občini. S kakšnim namenom ste jo ustanovili? Kaj ste, kot zapriseženi zagovorniki čistejšega okolja, hoteli doseči? ZELENI Ilirske Bistrice smo ustanovili stranko, ki je prebivalstvu občine ponudila v programu nekaj novega, predvsem zaradi velike ekološke onesnaženosti celotne doline reke Reke. Izziv je bil zato še posebej močan. Ekološka problematika je bila v tistih letih izredno pereča. Reka je bila uvrščena v zadnji, četrti kakovostni razred, bolje rečeno, že na pogled je bila izven vseh kakovostnih kategorij, industrijsko odlagališče Tovarne organskih kislin Globovnik pa je smrdelo daleč naokoli. Vsa leta industrializacije v Ilirski Bistrici se je skušalo kot največjega onesnaževalca Reke prikazati tovarno Lesonit, Tok je veljal za manjše zlo. V modernizacijo Lesonitove proizvodnje se je ogromno vlagalo. Z uvedbo suhega postopka v Lesonitu je Reka ostala še naprej umazana, čistiti se je začela šele z zaustavitvijo Tokove proizvodnje. Reka je danes sorazmerno čista in verjetno je že v drugem kakovostnem razredu. V njej ponovno živijo ribe. S tem seveda ni rečeno, da sta Reko onesnaževala samo Tok in Lesonit. Svoje so dodali še bivša JLA, ostala industrija, komunalne odplake in nespoštovanje tehnološke discipline. Vodo se tudi danes še onesnažuje, zadnje čase pa tudi zrak - to počenja predvsem Lesonit. ZELENI smo že leta 1991 sprožili akcijo ugotavljanja vsebnosti fenola v poljščinah v okolici tovarne. Nameravali smo kupiti aparature za merjenje emisij prašnih delcev v zraku, zaradi pomanjkanja razumevanja pa pri tem nismo vztrajali. Mnenja sem, daje ravno ta akcija veliko pripomogla, kljub velikim nasprotovanjem in šikaniranju s strani Kmetijske zadruge, daje nekontroliranih fenolnih izpustov in fenoliziranih lesnih vlaken v ozračju precej manj. Se pa še pojavljajo. Ilirska Bistrica potrebuje komunalno čistilno napravo tudi zaradi mednarodnih obveznosti pri sanaciji Reke. Zakaj je prišlo do odložitve gradnje? Izvršni svet je načrtoval gradnjo komunalne čistilne naprave naTopolcu že konec prejšnjega desetletja. Izdano je bilo lokacijsko dovoljenje in pripravljena je bila skoraj celotna dokumentacija. Na pobudo krajanov Topolca, ki so menili, da je lokacija naprave predvidena preblizu naselja, smo ZELENI v občinski skupščini dosegli, da se lokacija prestavi približno 500 m nižje ob Reki. S tem so se vaščani strinjali in šlo naj bi se v izdelavo novih projektov. Stvar pa seje ustavila in tudi danes še ne vemo, kako daleč so s pripravami. Od leta 1991 se v zvezi s komunalno čistilno napravo ni nič premaknilo. 27. 10. 1992 je bil v Ilirski Bistrici sestanek med ministrom za okolje in prostor Miho Jazbinškom in g. Carbonejem, kije zastopal pokrajino Furlanijo-Julijsko krajino in projekt INTERREG. Na sestankuje g. Carbone predstavil načrte italijanske vlade, ki je bila pripravljena investirati 4 milijarde lir za sanacijo ekoloških problemov (sanacija Reke, rešitev podtalnice, sanacija lesne industrije, razvoj biokmetijstva) na mejnem območju. V ta projekt je bilo in je verjetno še vključena tudi sanacija povodja reke Timav. Za sanacijo Reke bi Slovenija s tem programom dobila eno milijardo lir. Kolikor jaz vem teh sredstev ni poskušal pridobiti nihče. Program INTERREG naj bi se sprejemal v Bruslju 14. 12. 1992. V zadnjem času je aktualno dogovarjanje o predelavi Tokove industrijske čistilne naprave za komunalne potrebe. Vzroki za nesporazume so predvsem finančne in manj strokovne narave. Ali bi se dalo industrijsko čistilno napravo brez posebnih težav preurediti za čiščenje komunalnih in industrijskih odplak? Zdi se mi, daje izboljšanje stanja Reke vplivalo tudi na to, da so se vse akcije za izgradnjo komunalne čistilne naprave ustavile. Novozgrajena Tokova čistilna naprava je po mojem tudi vzrok, da se ni šlo v izgradnjo komunalne. Lani je bil sestanek med predstavniki Toka, njihovimi strokovnimi delavci in predstavniki občine o morebitni primernosti izrabe Tokove naprave v komunalne namene. Razprava j e pokazala, da Tok za oživitev proizvodnje obvezno potrebuje skoraj 40% zmogljivosti naprave, ostalo pa naj bi zadostovalo za čiščenje komunalnih odpadnih vod. Pripravljen je bil stroškovnik za delovanje tako predelane naprave. Obratovanje naj bi stalo približno 2 milijona DEM letno, kar pomeni 185 DEM na "populacijski ekvivalent" (na prebivalca). Visoki stroški so po mojem realni, saj se moramo zavedati, da bi bilo v primeru preureditve potrebno vso odpadno vodo prečrpavati od najnižje točke zgrajenega kolektorja nazaj v center mesta in še na višino desetih metrov. Mnenja novih lastnikov Toka o ponovni proizvodnji v obstoječi tovarni se mi zdijo metanje peska v oči. Novi lastniki Toka hočejo z obnovitvijo proizvodnje prenesti finančno breme na ramena davkoplačevalcev in jih tako izkoristiti za svoje podjetniške namene, To pa je ekonomsko in tehnološko vprašljivo, saj bi prišlo do mešanja komunalnih in industrijskih odplak. Načrti za sanacijo Globovnika so pripravljeni. Koliko bo, zaradi znižane prodajne cene Tokovega premoženja, ostalo denarja zanjo? Globovnik je trenutno najbolj pereča zadeva, ki kar naprej smrdi in smrdi. Predstavlja gnilo dediščino Toka, ki je končno zaključil stečajni postopek, v stečajni masi pa naj bi bila določena sredstva za sanacijo odlagališča. Tok je bil prodan za polovično ceno, torej bo tudi denarja za sanacijo pol manj. Opozoriti pa moram, da se kljub porabi velikih sredstev iz stečajne mase (nekaj deset tisoč DEM) zadeva ni premaknila iz mrtve točke, razen dejstva, da je izdelanih nekaj projektov, kar je za našo družbo vsesplošna značilnost. Projekte nekako izdelamo, konkreti11 rešitev pa ni. ZELENI ste se vključevali tud' "neželene" akcije. Ste sami sproi' pobude tudi na ostalih podrodl1 političnega delovanja? ni im sive jDisuiue sinu ~ času bivše JLA zavzemali 1 demilitarizacijo, pozneje pa tudi2 manjšo številčno prisotno2 pripadnikov TO v mestu. Sodelo^ smo v aktivnostih za pridobi^ vojaških objektov v civilne namene, k' nam je v veliki meri tudi uspelo, saj1 celoten kompleks trnovskih kasaf namenjen za razvoj industrije, obrd trgovske dejavnosti, Dom na Vidmu f še za kulturo. Druga, še bolj odme'f akcija, je potekala v siue preprečevanja vključitve v umetf regijo, ki naj bi vključevala obč*1 Ilirska Bistrica, Cerknica in PostojU3 sedežem v Postojni. MnožioJ’ vel’1' manifestacija Na placu je pripomogla, da smo s pom rezultatov ankete ostali v koprs registrskem območju in s tem, upajf. postali del južnoprimorske regije- ^ od področij našega delovanja je bilo *. urejanje zadev v zvezi z odpu Aktivno smo sodelovali pri Pr^.i občinskega odloka o tej problem^ Naš glavni cilj je bil, da bi sankcije, vendar je v samem odlok11 zelo nepravno formulirano onemogoča kaznovanje kršilcev odl°, Vse to pa vpliva na delo sedu' komunalne inšpektorice, ki m, pravne podlage za učinkovitejše d Velik problem je bilo in je še komun ^ odlagališče v Jelšanah. Krajani ® njim zelo nezadovoljni in so upravi , zahtevali rento, ki jo že vsa^ plačujemo predvsem Bistričani ( ' . DEM). V prihodnosti moramo stori ^ za ureditev regionalnega odlagali5 ^ Oreških brdih na področju postojU občine. Kljub vsem težavam pa izr ^ veliko mero pohvale delu Komunah podjetja, ki skrbi za nemoten 0 ^ smeti in veliko prispeva k vars okolja, nenazadnje tudi z n o. zabojniki. Postopoma jih namestili v celotni občini. J Branko Z*® 1 Iz Podgrada na Potiskom Krakov, stara poljska prestolnica, leži na jugu Poljske ob reki Visli. Na prehodu tisočletja preide v sklop poljske države. Mesto začne počasi dobivati srednjeveško podobo z osrednjim trgom in obzidjem. V Krakovu leta 1364 ustanovijo drugo najstarejšo slovansko univerzo, v katedrali na gradu Wawel pa vse do začetka 17. stoletja, ko prestol prenesejo v Varšavo, kronajo in pokopavajo poljske kralje. S tretjo delitvijo Poljske (1795) Krakov pripade Avstriji. Po Napoleonovem padcu postane sedež Krakovske republike, od srede 19. stoletja pa mu spet vladajo Habsburžani. Po 1. svetovni vojni se vključi v neodvisno Poljsko, preživi nemško okupacijo in začne z izgradnjo industrije. Njene posledice za ljudi in številne kulturnozgodovinske spomenike so danes največji problem s katerim se sooča moderni Krakov. V sedemdesetih letih vpiše UNESCO staro mestno jedro v seznam svetovne kulturne dediščine. V času med 27. januarjem in 4. februarjem je v Krakovu na Poljskem gostovala skupina škoromatov iz Podgrada. Sodelovali so na III. mednarodnem festivalu "MASKA V OBREDJU", ki ga organizira KRAKOVSKI DOM KULTURE. Skupina je štela 32 škoromatov, ki so predstavljali skoraj vse najpomembnejše like, ki se v predpustnem in pustnem času pojavljajo v Podgradu. Z njimi je potovala tudi predstavnica Zveze kulturnih organizacij Slovenije META BENČINA, ki je veliko storila pri organizaciji in izvedbi gostovanja. To je za Podgrajce vsekakor pomenilo veliko čast, saj so imeli prvikrat priložnost predstavljati Slovenijo in vse njene pustne našemljence daleč od domačega praga. Prav zato je gostovanje pomenilo ustvarjalni izziv, saj se je bilo potrebno na tako in smrečjem. Vzporedno so tekle tudi priprave na izdajo dvojezične (slovensko -angleške) barvne zgibanke o škoromatih v Podgradu, ki jo je s svojimi fotografijami oblikoval Andrej Vodopivec. Izdelati so dali tudi posebne steklenice za domačo slivovko, opremljene z napisom in likom "kliščarja" in "zgončarja" - z njimi so obdarili prijazne gostitelje, razdelili pa so tudi več propagandnega in turističnega gradiva o Sloveniji. Da so uspeli izvesti tako široko zastavljene priprave, so potrebovali finančno pomoč. S prispevki so jim pomagale številne ustanove in delovne organizacije: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Piama - Poliuretani Podgrad, Zveza kulturnih organizacij Ilirska Bistrica in gostilna Coccolo iz Podgrada. Na prireditvi so nastopile številne našemljene skupine kolednikov iz južne Poljske. Te obiskujejo domačije v božično-novoletnem času. Nekatere nosijo s seboj imenitno izdelane lutkovne jaslice imenovane "šopka", s katerimi igrajo kratke prizorčke. Koledniki imajo v različnih krajih drugačna imena. Pravijo jim DZIADV, ZAPUST, DRABY, H E RO D Y. Našemljene! predstavljajo angela, hudiča, kozo, kralja Heroda, Žida, smrt, konjenike... Nekatere skupine so še posebej izstopale s skrbno izdelanimi maskami in oblačili. Poleg škoromatov - predstavnikov Slovenije, so organizatorji letos povabili skupino iz Bolgarije. Imenujejo se "survakari", prihajajo pa iz kraja Bogdanov Dol blizu Pernika. Glavnino skupine sestavljajo v kožuhovinaste hlače in kožuhe oblečeni možje, ki si obraze zakrijejo s strašljivimi maskami, okrašenimi z rogovjem. Okrog pasu imajo obešene velike in glasne zvonce. V skupini "survakarov" nastopa, podobna kot pri škoromatih, tudi medved z gospodarjem in ženin z nevesto. Bolgarsko skupino je spremljalo pet profesionalnih glasbenikov in dve pevki. V domačem kraju hodijo od hiše do hiše v noči med 14. in 15. januarjem, praznikom Sv. Vasilija. Obhod baje traja kar dvanajst ur, zmorejo pa ga le krepki možje. Tudi zato med "survakari" ni najti rosno mladih fantov. Vse sodelujoče skupine so se predstavile na treh prireditvah. Prvi nastop je bil prizorišče prišle najprej ženske maske "u bjelem", ki so neme malo zaplesale, nato se jim je pridružil "poberin" in trije muzikanti (harmonika, bariton in boben). Poberin je gledalce prijazno pozdravil v podgrajskem narečju in povedal nekaj osnovnih stvari o škoromatiji. Po odzivu gledalcev je kazalo, da so ga kar dobro razumeli. Nato sta se pojavila "kliščarja". Tolkla sta s kleščami in trobila v rogova. Medtem so pritekli "zgončarji", "kliščarja" pa sta stekla med gledalce po dekleta, ki so jih "zgončarji" nato "umrčili" s sajami. Počasi so se na odru zvrstili še ostali liki: "dobro sime", ki je potresel senene mrve po odru in po gledalcih, zaplesala sta "žjenin i nevjesta", pribrundal je "medvid", ki ga je neznansko vleklo med mlada dekleta v dvorano in ga je gospodar le s težavo obdržal na verigi. Priplesala sta še "cunjarja" in še dva "u zeljenem", svoje usluge je ponudil "jempergar", na koncu pa je nastopil še nepogrešljivi par fantov, ki sta bila oprtana z "dasko". Ko so bili vsi zbrani na odru, so družno zapeli tisto znano "Pozimi pa rožice ne cveto ...". Priložnost je izkoristil ' slikar" in razposajene škoromate fotografiral v "Gasilski pozi". Bilo je obilo veselega vriskanja in plesa, gledalci pa so na koncu nastopajoče nagradili z glasnim aplavzom. Nastopi so bili med seboj seveda različni, saj so škoromati v veliki meri improvizirali in prav tu se je izkazala njihova neposrednost. Prizadevni organizatorji so se ves čas trudili, da bi bilo bivanje gostov iz Podgrada prijetno in zanimivo. Organizirali so več zanimivih ogledov mesta in okolice. Nekaj posebnega pa je bil ogled rudnika soli v kraju Wieliczka, kjer so škoromati tudi nastopili v tamkajšnjem kulturnem domu. Rudnik je urejen za turistične oglede in je pod zaščito UNESCA, ki se zelo trudi, da bi se ohranila številna čudesa, ki so jih ustvarile pridne roke rudarjev. V opuščenih rovih in dvoranah so skozi stoletja izdelali množico skulptur, celo kapelice in cerkev, ki so vse, od lestencev do oltarja, iz slanih kristalov. Kraj je svetovna posebnost, ki nikogar od obiskovalcev ni pustil ravnodušnega. pomembno pot dodatno pripraviti. Prve priprave so stekle že v decembru, še pred praznikom Sv. Štefana Božičnega, ko se tudi sicer srečajo Podgrajski škoromati in pogovorijo o poteku pustovanja. Poleg vseh organizacijskih zadev in zadevic je bilo potrebno postoriti še marsikaj okoli obleke in opreme. Popraviti ali na novo izdelati je bilo treba slikovite kape "zgončarjev". Ob tem se je porodila zamisel, da bi izdelali nekaj takih kap, kot jih pomnijo najstarejši krajani. Izdelali so kape prevlečene z ovčjo kožo in kapo, ki so jo v Podgradu izdelovali v času pred drugo svetovno vojno in je bila okrašena z živopisanimi razglednicami. Kar nekaj fantov se je na gostovanje odpravilo z novimi kožuhi. Po pričevanjih o zimski pražnji noši, kakršno so v teh krajih nosili na začetku stoletja, so dali izdelati domači šiviliji obleko za "poberina". V popolnoma novi opravi seje predstavil tudi "medvid". Kožuhovinaste hlače, kožuh in obličje - vse iz črnih ovčjih kož, so prav tako izdelali po opisih iz "starih časov". Kot vsako leto je bilo treba nanovo pošiti obleko z bršljanom namenjen naj mlaj Šim prebivalcem Krakova v parku Jordana. Drugi del seje odvijal na glavnem mestnem trgu. Organizatorji so ga poimenovali "Veselo izganjanje zlih sil z glavnega trga". Tretji nastop se je odvijal na odru dvorane lutkovnega gledališča Groteska pod imenom "Maska v obredju". Tu so izbirali tudi najzanimivejšo masko vsake skupine. Med škoromati so izbrali živahnega "medvida". Celoten prihodek od prodanih vstopnic so organizatorji namenili za humanitarno pomoč Bosni. Poleg teh treh nastopov so škoromati in survakari brez poljskih skupin še trikrat gostovali v okoliških krajih TOKARNI, SKAWINI in WIEL1CZKI. Tu so nastopili le na odru, saj je sprevode na prostem onemogočalo deževno vreme, ki je Podgrajce spremljalo ves čas gostovanja. Povsod, kjer so nastopili, so vzbudili veliko zanimanje obiskovalcev, etnologov in sociologov. Poseben mik zanje je pomenila živahnost in barvitost skupine, s katero so izstopali v primerjavi z ostalimi udeleženci. Odrski nastopi so potekali tako, da so na Med bivanjem v Krakovu seje nabralo veliko prijetnih vtisov. Podgrajci so zelo veseli, da so dostojno in lepo predstavili tuji deželi svoj običaj in posredno tudi našo državo. Vsi nastopi so poželi pohvalne kritike. O njh so poročali poljski časniki, radio in televizija. Ko so leta 1981 obnovili škoromatijo niso slutili, da se jim bo ponudila tako častna naloga. Štirinajst pustovanj so pripravili v teh letih. S svojo prizadevnostjo so marsikomu pomagali prevrednotiti odnos do kulturne dediščine. Mnogi so tudi skozi pustovanje spoznali del svoje istovetnosti, nenazadnje pa so s svojim zgledom pozitivno vplivali na oživljanje tradicionalnih pustovanj v sosednjih vaseh. Naj zaključim z mislijo, da je festival "Maska v obredju" še enkrat pokazal, kako sorodni so našemljenci po zunanjosti in obnašanju po vsej Evropi. Maska je značilnost vseh kultur sveta in bi jih kot taka morala povezati, ne pa ločevati. Romeo Volk OTROŠKA RISBA V GALERIJI HODNIKOV MLIN Ob kulturnem prazniku je bila v GALERIJI HODNIKOV MLIN odprta razstava risb premskih otrok, ki so nastajale med likovno kolonijo študentov 4. letnika ljubljanske Pedagoške fakultete. S svojo igrivostjo in preprostostjo so se vključili v življenje gradu. Njihova dela odkrivajo vznemirljivi svet otroškega zaznavanja. Risbe bolj ali manj odsevajo utrip gradu v povezavi z njimi in nami, lahko pa bi same zase obstajale tudi drugače. Mladi slikarji niso izbirali vsebin razumsko, prepustili so jih domišljiji, ki jih je vodila spontano in nagonsko. Prav zaradi tega so slike žive, prostor in čas je zanje nepomemben: kot da se, ko zarišejo prve črte in izberejo barve, šele začenja prava pustolovščina, prepolna neznanih pasti. Otroške oči so preproste in prijazne, črte in barve pa iztipajo iz sveta, kjer razočaranje še ne boli. Roka riše in slika “sama”. V njihovem svetu je vsaka barva lahkoživa, vsaka poteza darovana, pa kljub temu ne pozablja na pravila, le odloži jih in spravi, in spet prikliče. Alex Batista GALERIJA HODNIKOV MLIN BO PO NOVEM V ČASU RAZSTAV ODPRTA VSAK DAN MED 10.oo IN 12.00 URO IN MED 16.00 IN 18.00 URO. STARE SLIKE PRIPOVEDUJEJO Stara bistriška razglednica, ki jo danes objavljamo, nam kaže podobo dela današnjega mestnega središča. Tako je Bistrica izgledala na začetku tridesetih let. Na sliki izstopa nova italijanska vojašnica, ki jo je zgradila Italija za potrebe zavarovanja bližnje jugoslovanske meje in ji kmalu dala zveneče ime "Caserma Regina Margerita". Stičišče sedanje Bazoviške, Cankarjeve, Adamičeve in Rozmanove ulice je bilo prav v tridesetih letih tega stoletja veliko gradbišče in je doživelo največjo preobrazbo. Zgrajene so bile nove stavbe in nadzidane stare. Bistrica je začela dobivati mestni videz s poslovnimi in upravnimi prostori. Naštejmo jih: nadzidali so trgovino Antona Ličana (sedaj pošta), zgradili Maraževo hišo, prezidana in preurejena je bila sedanja Štembergeijeva hiša (Ilirika-Baladur), zgrajena je bila Mršnikova hiša (sedaj Fizioterapija Mikulin), nadzidan in spremenjen je bil Sokolski dom v Časa del Fascio, na novo sezidana Schonburgova palača - kot upravna stavba lastnika snežniških gozdov Hermana Schonburga Waldenburga (sedaj sodnija), na novo sta bili postavljeni stavbi hranilnice in občinske hiše v neobeneškem, za naše kraje tujem slogu (sedaj banka in občina), čez cesto je zrasla Žnidaršičeva kavarna "Caffe Roma" (sedaj pizzerija). Le stavba, danes ji pravimo "stara sodnija", ki jo je zgradila družina Valenčič že davnega leta 1869 in jo dala v najem bistriški sodniji, je skupaj s sosednjimi Marinkotovimi stavbami na desni, na levi pa s prizidanimi zaporniškimi kraki, doživela le nekaj zunanjih olepšav in znova sprejela v svoje prostore občinsko sodišče in finančno stražo. Današnje ulice so bile še pred vsemi gradbenimi posegi klavrne, prašne in blatne poti, klanci pa komaj prevozni. Stari bistriški furmani so znali povedati, da naloženega voza čez "Kovalov klanec" (mimo Maraževih) še tako dober konjski par ni mogel izvleči. Morali so "firšpati", pripreči z novim parom konj. Še najdlje so zdržali prav zapori, ki so na sliki lepo vidni. V dvokrakem prizidku je bilo prostora za upravni prostor, stanovanje in zaporniške celice. Notranje jetniško dvorišče je zadaj zapiral visok zid (zadnji zaporniki so bili nesrečni Podgrajci - informbirojevci). Zapore so podrli šele leta 1948 in jih preselili v Rozmanovo ulico. Nastal je nov, širok trg, ki so ga povečali še v šestdesetih letih, ko so ovinek ceste proti Reki razširili tudi na račun zelenice in lepih smrek pred sedanjo sodnijo. Bistrica je dobila svoje novo središče. Vojko Čeligoj ____Jj 1 In današnje vprašanje za bralci Snežnika? , Kako se je po domače reklo stavb j predhodnici sedanje Štembergerjet, hiše, ki jo vidimo na levi strd j današnje slike. Gre za ledinsko i«1 j ob cesti za to stavbo, ki seje kastiVj prijelo tudi hiše. Prvi bralec, ki l j sporočil pravilno rešitev uredništi Snežnika, bo nagrajen z enoleV] naročnino na naš mesečnik. I « s* Morda je bilo naše zadnje vprašanje le pretežko, kajti dobili nismo nobenega odgovora. Fotografija kaže smučarsko tekmo v letu 1927, ki seje odvijala na Klanski polici in Gomancih. . MUZEJSKI KROŽEK, ki deluje v okviru Delavske univerze, pripravlja razstavo na temo “Naši kraji na razglednicah”. Razstavili bomo stare razglednice krajev v naši občini do leta 1945. Vse, ki imate take razglednice, vabimo k sodelovanju! Oglasite se na Jurčičevi 1, tel. 81-022. Po poti x beležko je naslovil svojo tretjo samostojno razstavo v domačem kraju že uveljavljeni bistriški slikar mlajše generacije Srečko Srebot. Razstava popotnih utrinkov, kot slikarjeve izdelke poimenuje vabilo na otvoritev, ki je bila v petek 25. februarja, bo odprta v galeriji Hodnikov mlin do 11. marca. Srečko Srebot se nam to pot predstavlja s kolažem del v najrazličnejših tehnikah in dimenzijah, ki so mu povečini služili kot osnutki za večje stvaritve. Njegov likovni izrazje na razstavljenih utrinkih povsem prepoznaven: psihedelični pejsaži in zasanjani obrazi, figure, napolnjene s simboličnimi konotacijami in pa tu in tam prevozno sredstvo, s pomočjo katerega sodobni človek doživlja obliko in mimiko krajine in njenih prebivalcev. Sla po potovanju, ki prevzema slehernega izmed nas, je prav gotovo še toliko bolj intenzivna v vsakem umetniku. Toda potovanje ni le realizacija potrebe po spremembi in spoznavanju novega, temveč in včasih predvsem po predajanju drugačnemu, izstopanju iz etabliranega sveta posameznikovega izkustva, je reverberacija univerzalnega koda človekove pozabljene pragovorice. Potovanje je avantura, kiji mnogokdaj ne vemo vsebine in ne namena, je čudenje misterijem eksistence in je navsezadnje kreativni akt, ki izvira iz samega dejanja potovanja. Potovanje je vaja v opazovanju, je odkrivanje sveta, pa tudi tistega, kar neodkrito nosimo v sebi in je sanjanje sna prihodnosti, saj nas na potovanjih dogodki ne le dohitevajo, marveč pogosto tudi prehitevajo Iz razstavljenih fragmentov je razvidno, da seje slikar odpravil na pot ne le zato, da bi pomnožil svoje vizije, ampak tudi z upanjem, da bodo njegova hrepenenja in poželenja prikladna stvarem in ljudem, ki jih sreča na poti. S tem se manifestira njegova želja, pravzaprav potreba po dopolnjevanju in korigiranju panorame vtisov, emocij, senzacij, mnenj in verovanj, ki jim pripisuje usodni pomen v lastnem življenju. In, ali ni navsezadnje potovanje življenje samo, čeprav potujemo le od bivališča do trgovine, službe in soseda dan za dnem, prav vsak dan, pa je vendarle vsak sprehod, vsak korak, četudi neštetokrat po isti poti in istih stopinjah, vsakokrat vsaj malenkostno drugačen in nov, kot Heraklitova reka, v katere vodo ne moremo dvakrat zabresti? Potovanje je imanenca in je hkrati tudi transcendenca, če hodi popotnik pred samim sabo, če ga vleče prihodnost in prežema nevidno iz tostranstva v enostranski svet. Umetniku pa je potovanje še posebej metafora življenja, saj je pogosto samo potovanje resnično življenje, kot je življenje samo le potovanje. Ivan Valenčič PRIREDITVE ZA NAJMLAJŠt V Knjižnici Makse Samsa seje ob XVII. mesecu kulture zvrstilo več prireditev za m13 obiskovalce. Predšolski otroci so si ogledali igrico Botra Pehtra, ki jo je pripr3' f) vzgojiteljica Bernarda Zirnstein, Srečnega princa v izvedbi dramske skupine OŠ Jel^ g in se seznanili z delovanjem knjižnice. Učenci OŠ A. Žnideršiča so v knjižnici razsta' s skulpture, ki so nastale ob kulturnem dnevu, na ogled pa so postavili tudi sA p raziskovalna dela s področja kulture. MKNŽ je v petek, 25. februarja, organiziral predst' ^ lutkovnega gledališča FRU-FRU, ki deluje v okviru KUD F. Prešeren v Ljubljani. Štev otroci so se dobro odzivali na nekoliko predelano inačico pravljice o Rdeči kapici Dramska skupina OŠ Jelšane med predstavo Srečnega princa PREBERITE! ^ uredništvu smo se odločili, da bomo vsak mesec poskušali ^^Predstaviti knjigo iz seznama novosti, ki jo lahko najdete na ral^0^00^1 Knjižni06 Makse Samsa. Sumi ne bomo zmogli prebrati tavl VSe^a' Mogoče pa ravno Vi berete •0 knjiga fcf Vas ne pušča etratravnodušnega in bi želeli, da bi jo i^Probral kdo, ki sicer rad vzame isn4*nj*9° v ro^ce» Pa zaradi ]ci lPomanjkanja časa in množice novih listi ^jig tega ne zmore. ’Ie>Nl ŠERUGA: NEVARNE POTI: ®°*na, Somali|a, Kambodža ... in ,,ru9® zgodba • lomno strani svata, "ubliana, samozaložba, 1993. Minili so časi, ko si vzel popotno palico, d v žep nekaj cekinov, kos kruha, na ramo Zav*htel culo in s potrdilom domačega uPnika potoval po svetu, ki še ni poznal ^j- Zvone Šeruga je bil že velikokrat na P°U. Malo je krajev na tem svetu, kijih še n' videl. In to večkrat. Toda, tudi če ne bi imel več kam iti, bi vedno znova potoval, a bi, če drugega ne, videl že videno in gotovil, kako se svet spreminja in kako 2 *eti jesen potihem plazi v človeške misli k tel°. kako v krogu čaSh mogoče stoji tisto, r skozi dolga leta išče, pa se ne zaveda, ja veasih največje odkritje stoji za vogalom .ne hiše. Zvone Šeruga seveda ni j 1Satelj, je novinar in fotograf. Vprašanje g’ bi ga lahko primerjali s tistimi °venci, ki so na različne načine pisali in g0robali o svojih potovanjih pred njim. Pomnimo se Žige Herbersteina in J govih zapisov o Rusiji, nemško pisanih dopisov Alme Karlin iz tridesetih let in j^dvsern tistih iz novejšega časa: Evalda 2 ,Sayja, Milana Štanteta, Aleksandra ^ja, Toma Križnarja, da o poročilih stv ens^lb odprav v Himalajo in druga gor-kota nlti ne govorimo. Zvone Šeruga je že tr študent preživel nekaj let na poteh sveta. Bilje tudi mornar in je štiri leta Potoval z motorjem okoli sveta. O tem (l9sta nJe£°vi knjigi Potovanje k ljudem ir> Drugačne zvezde (1990). Knjiga Pra rrie Poti je njegova tretja in je, kot sam J nJ' rezultat dela, ki ga je kot svobodni ^ dn lriar 0Pravljal za Delo in Nedeljski so , tako, da ie oi hitre ro, da je odšel, opravil nalogo, Pol r° Vrnil ln prinesel domov celo kožo. Prg6*'* 1992 je tri tedne z motorjem j. Potoval vzhodno Hrvaško. Srbijo. in Črno Oom. Januarja 1993 je in Pa se je z odsluženim terenskim PfgTr-v U1 vrno Goro. Januarja 1993 ^ 2>vel deset dni v Somaliii. februarja ^ r« raVl fr^v,,0lri ^va tedna vozil vzdolž hrvaške sta'1 in osrednjo a' ^laja je obiskal Kambodžo in iVf: Pqd1 ^hJal njihove prve svobodne volitve, skoa ^mij ist^ Usihal v Vietnam in se na poti domov eVi Oenak].^6 V Vse njegove poti so in n juCen preplet svojskega avanturizma foto,V’narstva, Ib ga zna podpreti z izjemno boJahj° in televizijsko sliko. Na njej živijo Sg1 in maloletni starci skupaj. Preteklost clja uPanje je droga, alkohol in prostitu-s°vniUŽno 0<^ nas Pa nerazumljivo sPoštŠlV°’ ni nibče nikogor učil gener°Vati življenja in kjer so živi sprli cele d n tl a< 'Je še nerojenih. Šeruga se zaveda, Knji„e b101"6 kot posameznik storiti nič. $tnejaje leinna, toda tudi v temi se ljudje ^dov, Namenjena je nam, ki nismo reke| |bini s svojim življenjem in se, kot bi vecer, Uclomušni Anthonjr de Mello, vsak V AfrjL.- ^*ePamo v svoje domove, domorodci Je tre, 1 Pa spijo v kočah brez vrat. Včasih a iti daleč da prideš do sebe. B. Z. ^ ŠERUGA bo Nevarne poti predstavil v torek, marca, ob 19. uri, v Domu na Vidmu z računalniško vodeno l^ojekcijo diapozitivov. ▼__ ▼ T ▼ v ^ NEŽNI KI NOVOSTI V KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATURA ZA ODRASLE Beer, U.: Več nežnosti, več ljubezni; Bloom, W.: Duhovni prazniki; Čander, S.: Drevesa za majhne vrtove; Carlgren, F: Pedagogika Rudolfa Steinerja-vzgoja za svobodo; Črnič, B.: Moj jezik, tvoj jezik, naš jezik; Dichter, E.: Izvirne poti do novih tržišč; Enciklopedija Slovenije 7; Gran, M.: Kitajski horoskop 1994; Ibuka, M.: V vrtcu bo morda že prepozno; Kosovel, J.: Magija in metamorfoza duha; Kovačič-Peršin, P.: Zaveza slovenstvu; Lash,S.: Sociologija postmodernizma; Musek, J.: Osebnost in vrednote; Musek, J.: Znanstvena podoba osebnosti; Pečjak, V.: Psihologija množice; Perelman, C: Kraljestvo retorike; Righi, G.: Radi jemo; Rozman, S.: Sanje o rdečem oblaku; Rupel, N.: Deset sprehodov med Slovenci na Koroškem; Slovenski almanah 1994; Spoznavajmo znanost; Volitve in politika po slovensko. . LEPOSLOVJE ZA ODRASLE Bon,G.: Pot hrepenenja; Crichton, M.: Vzhajajoče sonce; Frelih, E.: Smeh je poljub brez obljub; Frelih, T.: Samomor upokojenega sodnika; Jančič, M.: Glasnik pekla: umreti s Sarajevom; Jančič, M.: Glasnik pekla 2: umreti brez Sarajeva; Mauser, K.: Razdrto gnezdo; Šetinc, F.: Zbogom Jugoslavija; Victor, B.: Brez bolečine. STROKOVNA LITERATURA ZA MLADINO Aljančič, M.: Živali 2; Janež, S.: Slovenska mladinska proza; Jerše, M.: Priročnik za srčne bolnike; Mali čarodej; Sever, B.: Pomurje; Verilhac, F: Tisoč naravnih bivališč; Volker, V.: Naloge iz matematike za 8. razred osnovne šole; Waters, S.: Odraščanje (zbirka Skrivnosti narave); Waters, S.: Prikrivanje (zbirka Skrivnosti narave). LEPOSLOVJE ZA MLADINO Hill, L.: Prvi uspeh; Hill, L.: Sanje o baletni šoli; Lindgren, A.: Božič v hrupni vasi; Lindgren, A.: Emil iz Lonneberge; Macpherson, A.: Tudi jaz ljubim zdravje; Manček, M.: Hribci - zgodbe iz pradavnine; Novak, B. A.: Mala in velika luna; Prokofjeva, S.: Nebom se opravičil; Rascan, U.: Urška zlata punčka; Turk, H.: Filip in umetnost. Steinway pod prsti Cadžijeva V prospektu, kjer so z besedami opisane vse odlike klavirjev Steinway, enega izmed njih lahko že nekaj tednov občudujemo v glasbeni šoli, je razvidno, da so njihovi instrumenti namenjeni manjšim dvoranam, torej bolj za komorno muziciranje. 10. februarja se je na klavirskem recitalu SIJAVUŠA GADŽIJEVA v glasbeni šoli zbralo kakih štirideset poslušalcev. Kljub neprimernemu prostoru, žal se ne more ponašati z zadovoljivo akustiko, smo poslušalci takoj občutili veliko plemenitost barve in tona, ki nam jo je sproščeno ponudil novi Steinway. Prof. Gadžijev, droben Azerbajdžanec, je eden izmed zelo cenjenih pedagogov klavirske igre, ki jih je “sproduciral” moskovski konzervatorij. Slovita ruska šola je znana po peklenskem “drilu” - iz nje je izšel tudi svetovno znani Ivo Pogorelič - in jo posebno študentje z Zahoda, ki jih v Moskvi ni malo, vsaj na začetku težko vzdržijo. Če po trdo pridobljeni tehnični perfekciji igranja dodamo še veliko mero talenta - v to ustanovo lahko pridejo samo najboljši študenti -ni čudno, dajo zapuščajo kot izredni umetniki in pedagogi. Tipičen predstavnik te šole je tudi prof. Gadžijev. Umetnik je za koncert izbral skladbe mojstrov iz druge polovice 18. in začetka 19. stoletja: HYDNA, MOZARTA in BEETHOVNA. V domačih glasbeno-pedagoških krogih je obveljalo, da gre za “nazoren prikaz” interpretacije klasike, ki se v teh “čudnih” časih lahko hitro izrodi. Čeprav je šlo za program, ki široko razgledanim ljubiteljem resne glasbe ni bil najbolj pri srcu in je marsikdo pogrešal liriko Chopinovih klavirskih skladb, smo vseeno doživeli pristen umetniški večer. Klavir najbolj znane znamke na svetu bi si vsekakor zaslužil veliko boljši prostor. Pa vseeno: čestitke Gadžijevu, čestitke glasbeni šoli. Dimitrij Bonano OBVESTILA Sreda, 9. marca, ob 18. uri DOM NA VIDMU JAVNA RADIJSKA ODDAJA PRIZMA OPTIMIZMA (Ne 10. marca, kot je bilo objavljeno) Prireditev bo vodil Vili Vodopivec. Nastopa tudi KVARTET BRATOV BOŠTJANČIČ. Petek, 1 1. marca, ob 20. uri GALERIJA HODNIKOV MLIN ALEŠ NOSE. absolvent Pedagoške akademije iz Ljubljane se bo predstavil s ciklusom 4. dimenzija. Petek. 1 I. marca, ob 19. uri OSNOVNA SOLA R. UKOVICA PODGRAD ROMEO VOLK in ANDREJ VODOPIVEC Predstavitev gostovanja Podgrajskih škoromatov na Poljskem. Nedelja, 13. marca, ob 18. uri DVORANA GLASBENE SOLE Nastop violinistov Srednje glasbene šole iz Ljubljane (razred prof. Slavka Zimška). Četrtek. 17. marca, ob 1 8. uri KULTURNI DOM S. KOSOVELA V SEŽANI Kvartet Illgricus bo izvajal nov program na otvoritvi slikarske razstave SLOVENIJA OPEN. Petek. 18. marca, ob 18. uri HOTEL TURIST IL. BISTRICA ROMEO VOLK in ANDREJ VODOPIVEC Predstavitev gostovanja Podgrajskih škoromatov na Poljskem. Nedelja, 20. marca, ob 19. uri DVORANA GLASBENE SOLE Mag. DRAŽKO BAUMGARTEN bo izvedel orgelski koncert pred turnejo po nekaterih nemških mestih. Sreda, 33. marca, ob 18. uri DOM OSTARELIH OBČANOV Otvoritev slikarske razstave VOJKE PIRIH, MIRKA ŽNIDERŠIČA in s. ROMANE. Nedelja, 27. marca, ob 17. uri DOM NA VIDMU Revija primorskih pevskih zborov PRIMORSKA POJE. KULTURNI PRAZNIK - DA ALI NE? ČE DA - KAKŠEN?! Pred nekaj dnevi sem bral uvodnik revije Jana. Podpisala gaje Bernarda Jeklin in v njem piše, da v Franciji, torej delu civiliziranega sveta, sploh nimajo posebnega kulturnega praznika, kaj šele, da bi bil tak dan dela prost. Avtorica se sprašuje, če s pretiranim praznovanjem v dnevih okoli obletnice Prešernove smrti ne pretiravamo. Naša - bistriška - posebnost je, da obeležujemo pravzaprav dva enakovredna praznika: 19. januar na Premu, ki velja že dolga leta za občinski kulturni praznik in že omenjenega - republiškega. Proslavi, ki predstavljata kar lepo tradicijo, sta naravnani tako, da izzvenita kot solidna kulturna večera (vsekakor ne taka kot tisti zadnji v CD, ki naj bi stal nič manj kot 60.000 DEM). Pri tem pokaže kaj zna vse, kar na Bistriškem piše, riše, poje in muzicira. Ponavadi nas obišče tudi kak širše priznan umetnik. Posebno prijetni so nastopi otrok. Seveda je slavje na Premu, zaradi skromnih prostorskih zmogljivosti, bolj skromno kot v občinskem središču. Po vsem sodeč veljajo očitki tega pisanja bolj za Ljubljano. Ne morem pa tega posplošiti. Seveda je neumno (ob pomanjkanju drugih praznikov) določiti, da se na tak dan ne dela. No, takih cvetk smo že navajeni. Spomnite se “inovacij”, kijih uganjajo s šolskimi počitnicami ... Kaj smo si ogledali in čemu smo prisluhnili 8. februarja? Predstavil se je novi povezovalec programa - Danijel Cek iz Hrušice, študent novinarstva. Po prvih, kar primernih uvodnih stavkih, je rahlo tremo premagal in celo prireditev mladostno, sveže in uspešno pripeljal do konca. Tadeja Fatur je občuteno recitirala in se krepko vživela v vsebino Prešernovih pesmi, kijih je sama izbrala. Spet je pokazala svoj razkošni talent pri interpretiranju in jezikovno kultiviranost. O njej bomo gotovo še veliko slišali. Upajmo, d& bo za študij (je še srednješolka) izbrala usmeritev, ki ji bo dovoljevala razvijati njene številne sposobnosti. Mladinski pevski zbor osnovne šole Dragotina Ketteja in skupino ob Orffovem inštrumentariju je vodila g. Kristina Polh, ki je z lahkotnim, a zelo prijetnim programom, poskušala izmamiti melodije iz muzikalov. Za glasbeno spremljavo sta poskrbeli Tjaša Fatur, ki je prispevala aranžmaje in klaviaturistka Damjana Skok. Orkester glasbene šole, vodil ga je prof. Adnan Zubčevič, je še dodatno prispeval k lahkotnemu vzdušju. Vsi nastopajoči so se zares potrudili in nam ob nastopu “veteranov”, članov upokojenskega mešanega pevskega zbora, ki gaje vodil Dimitrij Grlj, zares oplemenitili večer. Prijeten, pa tudi dokaj resen program, sta popestrila solistična vložka g. Mare Cubr in g. Marjana Boštjančiča. Slednji je, skupaj z ostalimi člani Kvarteta bratov Boštjančič, o njih ne gre pisati, saj so dobro znani, svoje prispeval v domačem tonu. Kvartetu se pozna, daje bila njegova odsotnost dolga. Želimo mu, da bi še dolgo pel, saj se njegova "homogenost” iz nastopa v nastop veča. Samo upamo lahko, da nas ne bodo razočarali v stilu kvarteta Illyricus. Ocena večera; solidno, nevsiljivo, mogoče za koga še preveč lahkotno. Tekoče in zanimivo. Ne dolgočasno. Dimitrij Bonano ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ IN GLASBENA ŠOLA ILIRSKA BISTRICA ORGANIZIRATA TEČAJ DIATONIČNE HARMONIKE (FRAJTONERICE) INFORMACIJE IN VPIS: ZKO, tel. 81-250 ali Glasbena šola tel. 81-166 do 14. 3. 1994 MAKU ČUK IN BORIS PANGERC V IL. BISTRICI ILIRSKA BISTRICA, 25. februarja -Literarni večer v Hotelu "Turist", na katerem naj bi književnica Ines Cergol-Bavčar predstavila novi pesniški zbirki Marija Čuka in Borisa Pangerca, je izzvenel nekoliko drugače. Zamejca iz Doline pri Trstu, oba slavista, oba že več kot dvajset let pesnika in kulturna delavca, sta spregovorila bolj o tem, kako je , če si v Italiji Slovenec, o odnosih z Ljubljano in o nepovezanosti Slovencev na tej in oni strani meje. Na koncu pa je le bila poezija. Na Tržaškem je, po njunih besedah, kultura v rokah društev iz posameznih vasi. Zveza slovenskih kulturnih društev za Tržaško jih poskuša združevati predvsem zato, ker veliko storijo za ohranjanje slovenstva. Nekdaj slovenske vasi postajajo narodnostno mešane. Zveza, ki ji predseduje Boris Pangerc, je po njegovem "nevsiljiv kulturni usmerjevalec", ki predvsem skrbi za tesnejše stike z matico, organizira predavanja, gostovanja itd. Sodelovanje peša na vseh ravneh. Odkar se je Slovenija osamosvojila, je prišlo do samozadostnosti in psevdoevropeizacije. Vzroke za to je treba iskati v centru in ne na periferiji. Periferija je živa, diha, ustvarja, pa kljub temu tržaških literatov ni nikjer v Evropi, Slovenijo zastopa le Ljubljana. Skupen kulturni prostor, o katerem je danes toliko govora, je papirnata zadeva. Informacij ni in se ne prelivajo. Gostje so se na koncu prijazno odzvali povabilu na otvoritev slikarske razstave Boris Pangerc v Hodnikovem mlinu Srečka Srebota v Hodnikovem mlinu. Na flavto sta zaigrali Ana in Meta Kirn, poslušali smo pesmi Aleksandra Borenoviča, Ludvik Šircelj je prispeval sonet z akrostihom avtorju razstave, Pavel Žnidaršič je podal kratko oceno , Marij Čuk in Boris Pangerc pa sta prebrala nekaj svojih najnovejših pesmi, POČKAR ČETRTIČ V HIMALAJO 'i ic Letošnjo pomlad se Bojan Počkar s soplezalcema Štefanom Mlinaričem in Tadeje:^ Golobom že četrtič odpravlja v Himalajo. Tokratni cilj te male alpinistične odprave, kije letos prva slovenska himalajska odprav bo še nepreplezana, skoraj dva kilometra visoka jugozahodna stena 6441m visoke go; HTUNCHULI v neposredni bližini visokih Annapurn. Poleg še neosvojene ledene stenejf' čaka tudi zahtevno iskanje dostopa do gore. Zamočviijena pokrajina z nepregledni* bambusovimi pragozdovi je zavrnila edino znano odpravo, kije hotela preplezati ledet | pregrado te mogočne gore. Bojanu in soplezalcema želimo veliko plezalskega uspd tudi bralci in uredništvo Snežnika. Predvsem pa srečno vrnitev domov. V želji, da Počkarjevo odpravo v Himalajo podpremo tudi domačini, je Planinsko društ' Snežnik Ilirska Bistrica odprlo sklad za pomoč odpravi. Svoje prispevke lahko nakazujf občani in podjetja. Številka žiro računa je 52210-678-90756 s pripisom “POČKAR 9i O uspehu in skladu odprave bomo še poročali. Vojko Čelif Hiunchuli v jutranjem soncu - njegova zahodna stena je še v senci in Nov voier v Hodnikovem mlinu ILIRSKA BISTRICA, 6 februar - Člani “Kluba Hodnikov mlin" smo se na občnem zboru ukvarjali predvsem z denarnimi težavami, kritično smo ocenjevali in ocenili delovanje kluba v preteklem letu, izvolili smo novo vodstvo in nekoliko, času bolj primerno, spremenili statut. Marca smo zaključili našo največjo akcijo -prenovili smo ostrešje in zamenjali kritino stavbi Na placu 5. Februaija smo izvedli prireditev “Mir 93" in skozi vse leto postavili pet razstav (JASNA ŠIKANJA, ČRTOMIR FRELIH, HERMAN PIVK, MARIJA FERDIH, VOJKO HREN) grafik, risb, fotografij in krajin. Naš poglavitni letošnji cilj je obnova starih mlinov, ki bi lahko postali ena izmed bistriških zanimivosti in razširitev galerijskih prostorov nad njimi. Še naprej bo naša skrb usmerjena k mladim in neuveljavljenim umetnikom različnih zvrsti, prirejali bomo večere glasbe (rock, etno, jazz, latino) in poezije, poskusili bomo izpeljati slikarsko šolo za otroke in odrasle in natisniti umetniški koledar z letnim pregledom klubskih dejavnosti. Želimo si več sodelovanja s sorodnimi društvi in k nam vabimo ljudi z novimi idejami. Dejan Rolih MKNŽ: GLASBA , GLASBA Bistriško - postojnska skupina ŽOAMBO ŽOET WORKESTRAO (Gregor Belušič - kitara, Ivo PoderZgj - bas, EnkMuševič - bobni), ki se umešča med art rock in noise bard core glasbo, snema svojo prvo kaseto za založbo FV iz Ljubljane. Njen izid naj bi jim omogočil nastop na NOVEM ROCKU '94 v Križankah. To pa niso njihovi prvi posnetki. Snemali so že poleti. Najdemo jih na kompilaciji NO BORDER JAM. Na njej so nemško - slovenske skupine, ki so se uveljavile tudi izven Slovenije. Fantje so prenovili taborniško sobo in kupili 8-stezni magnetofon, ki jim, po besedah tonskega tehnika Bojana Babiča, ne omogoča izjemne kakovosti posnetkov. Trudijo se, da bi dosegli svež in oster rockovski zven, ki ga skomercializirani študiji v Sloveniji ne nudijo. Povezujejo se s skupinami, ki bi rade poceni prišle do svojih posnetkov (Pivka, Sežana), dogovarjajo pa se tudi s hrvaškimi skupinami iz Istre in Kvarneija. Ves tako pridobljeni denar bodo porabili za nakup DOMAČE SLEDI V SLOVENSKIH GORAH 'SNEŽNIŠKA SMER" V PLANJI Mc nove in boljše tehnike. Če se s primorske strani odpravimo proti Triglavu, se najpogosteje odločamo za pot ob Soči do Trente. Od tod nas desno po ozki, dobre tri kolometre dolgi dolini Zadnjice in potoku istega imena, pot privede v bližino skupine preko dvatisoč metrov visokih gora. Na jugu se dviga Zadniški Ozebnik (2084 m), Vršac (2194 m) in izzivalni Kanjavec (2568 m). Na vzhodu zastira pogled na Triglav 2468 m visoki Vrh Zelenic. Prav med Kanjavcem in Vrhom Zelenic vodi znana italijanska mulatiera do Tržaške koče na Doliču in dalje proti Triglavu ali proti dolini Triglavskih jezer. Levo od Vrha Zelenic pa vodi planinska pot "čez Luknjo" v dolino Vrat. S severa zapirajo Zadnjico 2419 m visoki Pihavec, za njim so znani Kriški podi s Pogačnikovim domom, levo 2453 m visoka Planja, Kaceljni (2133 m), Goličiča (2101 m) in nekoliko nižja Debela peč (1693 m). Po plezalskih izzivih v tej skupini gorskih velikanov gotovo prednjačita prav Kanjavec in Planja. V njunih stenah so številni žulji primorskih alpinistov, pa tudi naših plezalcev iz Bistriškega. O plezalnih uspehih Bistričanov v Kanjavcu pred štirimi desetletji kdaj drugič. Ozrimo se tokrat v južno steno Planje in sledimo uspehom slovenskih alpinistov. Med njimi so, v preteklih desetih letih, tudi uspehi našega Bojana Počkarja in njegovih soplezalcev. V vršnem delu Planje "se nemirno plezalčevo oko mora ustaviti na črnem trikotnem zidu. Le-ta pada z južnih melišč Planje med mogočnimi monolitnimi stebri v razdrapan svet grap in rušnatih glav; Tako je znani slovenski alpinist Miha Kajzelj predstavil južno steno Planje v Alpinističnih razgledih (št. 39/1992) in nadaljuje; "Tu se ti ponovno pokaže stena v svoji popolni mogočnosti. Ko gledaš, ne najdeš nobene oprijemljive razčlembe, po kateri bi lahko vodila kakšna smer. Velika grapa te po pol ure plezanja po zglajenih prehodih tretje stopnje pripelje pod steno. Tu sije dobro še zadnjič pogledati shemo. kajti pri vstopu ni videti ničesar več. Po levi se še povzpneš na podstavek pod steno, kjer je na štiridesetih metrih širine vstop vseh doslej preplezanih smeri". Našemu Bojanu Počkarju je prav ta stena pomenila poseben izziv. Kar pet let je zahajal v to steno, si tu izpopolnjeval svojo tehniko, pridobil vrhunske izkušnje in v njej dosegal izredne alpinistične podvige. Mogočna stena je "prvič padla" leta 1982. Prvenstveno, 220 m visoko Kozorogovo smer sta preplezala Peter Poljanec in Slavko Svetičič. Še isto leto sta Peter Poljanec in Ivan Menard splezala novo smer in jo imenovala Zajeda hrepenenja. Zanjo sta potrebovala kar deset ur. Bojan Počkar je s soplezalcem Igorjem Kalanom opravil drugo ponovitev te smeri in drugo prosto ponovitev (1986). Šele v letu 1985 je stena dobila naslednjo novo smer v osrednjem, najtežjem delu, ki poteka preko povsem gladkih plošč. Smer Ogledalo sta začrtala Janko Humar in Slavko Svetičič v dvanajstih urah zahtevnega plezanja. Smer jima je uspelo preplezati šele po predhodnem spustu z vrha in s pomočjo klinov. Bojan Počkar je opravil prvo in drugo ponovitev te zahtevne smeri (1986, 1989) s plezalcema Jernejem Stritihom in Novomeščanom Vanjo Furlanom in top, bistveno krajšem času. pi Bojan Počkar je plezal kot da se jeb; ponovitvami preplezanih smeri pri p ranici; na svoj odločilni podvig v Planji. SteriO sr dodobra spoznal in s soplezalcem Vafllsc Furlanom stajo 7. julija 1989 naskočilapi povsem novi smeri. Pred izstopom iz stdjoc - za 250 m višinske razlike sta potrebovan osem ur - je nova prvenstvena smer dob' ime SNEŽNIŠKA SMER. Ime je dobila Ptt Snežniku, domači gori, ki tako mogoč"ra kraljuje tudi nad Bojanovim domom "in Premu. Ta smer še ni bila ponovljena. T Istega leta je bila južna stena Planj6 P( dvakrat preplezana po novih, prvenstve^bl smereh. Smer Vizija je bila preplezal v navezi Silva Kara in Mirande Ortar, FraH^Ki in Andreja Knez pa sta preplezala smef je dobila ime Bodeča neža. Zadnja O0', "P smer, imenovana Črni baron, je b'd] splezana v solo vzponu Slavka Svetičiča 1992. Čeprav je bilo efektivnega plezanji šest ur, je za to dejanje s pripravami v"(rc porabil skoraj teden dni. C'1 Južna stena Planje z našo - Snežni 'i in ostalimi šestimi preplezanimi smerm' f še naprej izziva smele plezalce. Vt Vojko Čel^t PRILOŽNOSTNI POŠTNI Ž^] POŠTE 66259 SNEŽNI^ Ob jubilejnem zimskem vzponu na Snežnik 12. in 13. marca letos, bo delova1" cla Koči na Velikem Snežniku (1796 m) tradicionalna zimska pošta. Uporabljala bo poseben poštni žig. " ' 1^ Bistriškim planincem bodo pri snežniški pošti pomagali člani Primorski Vjjj numizmatičnega društva Ilirska Bistrica. Za to priložnost pripravljajo posebno p°^ dopisnico, delo domačega oblikovalca Edvarda Seleša. ,( Pr Snežniška pošta ima ob masovnih zimskih pohodih na Snežnik častitljivo tradi^j o(e Od prvega pohoda v letu 1975 do danes je pošta delovala kar šestnajstkrat, vendar s° ] štirikrat poštni žigi nosili oznako pošte 66259 - najvišje zimske pošte v Sloveniji, j Hg Organizatorji pričakujejo tudi letos običajno velik obisk. Za udeležence so prip^'! Pii novo barvno razglednico Snežnika. Njen avtorje Hinko Poročnik. Dosedanjih vzp011 Po na Snežnik seje udeležilo že nad 60 000 pohodnikov. '■Uredništvo Snežnika si že od vsega začetka prizadeva, da bi razširili krog Vpisnikov in sodelavcev, ki bi poročali iz vseh krajev naše občine. Samo na ta lačin bo Snežnik postal res pravo glasilo krajanov. Podobno kot mi je razmišljal idepJANEZ BILC, slovenski pesnik in trnovski dekan. Svoj sestavek je poslal ^ BLEBVeiSOVIM Novicam. Objavljenje bil 10. decembra 1856. ke go’ ednner starih iasnikov leden || aspel5 Irušt azujf \R 9! Sellf KOCANI SO POBOŽNI IN ŠE MALO POKVARJENI UUDJE Veliko krajev je bilo že v Novicah °Pisanih, o Kočanih nam nihče ne zine -0Cem tedaj jez ob kratkem ta kraj popisati, 'er vem, da je veliko bravcev, ki še imena e doline po imenu slišali niso. Skoraj dve uri dolga in eno uro široka glinica se razprostira na izhodni strani drnorja in se naslanja na Hrovaško, proti 'aJl°du na Kranjsko, na južni strani se ®rži Čičarije. Visoke gore jo obdajajo, med ‘ erirni je naj višja gora Kozlek. Vsa je s arnenjem obsuta in skoraj dve uri se do Je verha hodi. Pot je težavna, pa ko se na Pride, se vse težave pozabijo. Razgled | tod je obilo povračilo. Vidi se Notranjska |0ra Nanos, vidi se Pivka, bistriška dolina, >ko vasi, cerkva in gradov. Razprostira re Pred tvojimi očmi cela Čičarija in v sinji L Pni vidiš Jadransko morje z otokom rerkom in Čersom. Vidiš celo vrsto juliških rj din in pod nogami ti je Kočanska lnica. Tam se mirno in skrivaje Reka vali §°ni celo versto mlinov in žag. ^ Na drugi strani dolinice so hribi nižji, 0, ne' kakor le ti goli, ampak s travniki 2gja®deni: nahajajo se tudi gojzdi na njih. k nstno se dvigujejo podertine starega j^° anskega gradu med temi gorami. 0 an grad je tu nekdaj bil. Al v tako „Samoti tepli to so se večkrat iz Hrovaškega roparji Po ^ in t)arona Lazarina (ki je prej ie jetnik tega gradu bil) večkrat razdal e^ova^- Zapustili so ga tedaj in na enofee^i ^HJgega sezidali. Posestnik njegov je Vafiso Ž'' 8ospod Zambelli. Strašne puščobe očilapra °ra*e nekdaj tu biti, ker sam Valvazor stdL (Vl’da ima grad nemško ime GUTENEGG joMn h v’ ^erJe v resnici vsega dobrega konec, cl°bi' ^ n' nič drugega kot gojzd in puščoba, lila ftijLrr ravno o gradovih govorimo, omenim go^ravn^ tu^i stari Jablanski grad. Njemu je »m 'Hn t,°,tako Pela, kot staremu Bobanskemu, 0j^adi °n je zdaj zapuščen. Ne daleč od Je a- nje :Posv( mala cerkvica Materi božji tveStba.jffena’ v Plen se Je smešna prigoda ■aflt v novcov dogodila, ki smo jo nedavno a^cKra.Vicah brali. Ta grad pa je že na iter.l n0'tOno Ka Se mirno po dolini vali in goni ; dr^ J? ^'nskih koles. V njo se izteka veliko Jal^ikcla rnaNh potokov, tedaj Kočanom Lnja j^r merzle vodice ne zmanjkuje, i v^r0d0 a bregovih Reke so lepi travniki in d°stj nJ've- na kterih Kočani posebno :rii^ žiVjr kro mpirja pridelujejo. Tudi z roi^Vcan,.^0 se Kočani pečajo, posebno SP na ti^p nicn ^edni' Kar se Pa dCe sadjoreje, niso hvale rp ' Nszen kakega samca oreha tu in ellf!1 drgv e malokje zapazi kako sadonosno Kog '. 'nogradov se nahaja še precej po ’ m/ CeraVnn:na marši k ter em griču zeleni terta, Vdol0Jim truda ne poverne. < ' Kut >.ln'50 ^ še PreceJ velike vasi, namreč [/( ^alo 1 X'ev°' Zabiče, Terpčane in Pograje. Ho^stno bi bilo, da bi vse opisali. .. °<3 Bistem tedaj le o Pograjah govoriti. Ko dyee bce v Kočane potuješ vidiš pol ure > 1 vUs. -j, edno cerkev na griču in pod gričem j ^%Cp ° S° Pograje. Snažna vas ima lepe v’i^rii' reliko Jih je s ceglom kritih. Tu je id po veliko ePa obsega vso dolino. Na griču je Prj^lr^kev Matere Božje, ki je 0k^ai^anjih g°sP- Savinca hodijo fantje na Hrovaško v delo. nazaj pridejo prinesejo dokaj Pa 1q "'“'Hlh krajcarčkov seboj: od zaslužka 'n več goldinarjev darujejo cerkvi. • •• Kočani so čversti delavni ljudje. Z vsako hrano, z vsako obleko zadovoljni zgodaj vstajajo in na svoja dela hitijo. Eni grejo v gojzd, nasekajo derv ali brun ter jih v Bistrico prodajat vozijo. Drugi gredo na polje, ter tam delajo pridno in neutrudljivo. Kadar pa sneg zemljo pokrije in jim ni več mogoče v gojzd hoditi gredo na Hrovaško in delajo karkoli si bodi. Oblačijo se tako kakor Kranjci, le s tem razločkom, da si, kar tudi je veliko hvalevredno, narejajo obleke z debelega doma pridelanega sukna: hlače imajo bele, jopič pa rujavkast. Jezik govore slovenski, le da en malo po horvaško zavijajo. Kočani so pobožni, še malo pokvarjeni ljudje: s tujcem so prijazni in razgovorljivi. Le preradi vince serkajo, daje ob nedeljah včasih vse pijano: kadar se pa opijajo, se začnejo prepirati in večkrat grejo kervavi iz pivnice. To ni lepo. Otroci pasejo po celo noč poleti goveda in ovce, ogenj si zanetijo pa prepevajo včasih, daje veselje - le premalo jih pošiljajo v Pograjsko šolo! Da bi spoznali v koliko korist so vsakemu človeku šole, bi otroke gotovo bolj v šolo pošiljali! Janez Bilc STARŠEM IZ ULICE 7. MAJA V Snežniku sem se s pisanjem o nemogočih razmerah v Zdravstvenem domu in na otroškem dispanzerju, kjer delam, že nekajkrat oglasila. Do januarske številke ni bilo odziva. Pisala sem tudi o upadajoči rodnosti in naraščajoči smrtnosti, kar je kasneje zaskrbelo tudi g. T. Šajna, kije o tem pisal v Primorskih novicah. Tokrat se oglašam predvsem zato, da se v imenu vseh malih pacientov zahvalim njihovim staršem za javno podporo. Tudi moja želja je, da bi bilo za otroke v prihodnosti bolje poskrbljeno. V zdravstvenem domu se zadeva okoli prostorov in selitev premika na bolje. Trudim se in v tem me podpirajo tudi ostali zdravniki, da bi bil naš odnos do njih bolj human in da bi bilo otrokom pri nas prijetnejše. Želja vseh nas pa je, da bi bilo bolje poskrbljeno tudi za odrasle paciente. Dogovori so stekli, zamisli in želje pa bo potrebno prilagoditi realnim gradbenim in finančnim problemom. Slednje je odvisno predvsem od gospodov, ki o tem odločajo. Upam da niso pozabili na stanje naših ambulant, čakalnic, reševalnih vozil in stranišč. Večina naših otrok “lula” v ambulanti za ledvične bolnike v Ljubljani, ker pri nas ni možen korekten odvzem urina, jaz pa brez dokazov in poštenih izvidov po nepotrebnem ne bombardiram otrok z zdravili. Zaradi tega so nestrpni kolegi v Ljubljani, starši in otroci. Ne bom več razpredala o problemih, ker jih je preveč, še enkrat pa se zahvaljujem staršem, da so se zbudili in se enkrat javno razjezili. Dr. IVICA SMAJLA zdravnik specialist pediater ŠOLSKI SKLAD DEKANA KARLA JAMNIKA Sredstva sklada so namenjena za štipendiranje in razvoj samostanskega šolstva. Do 28. 2 1994 so v sklad prispevali: Franc Baša 300.000 1TL, Dragica Penko 150 DEM, Ferdo Jelinčič200 AUD, Fani Micciarelli 60.0001TL, Lado Milostnih 100.000 ITL, Joe Primc 100 USD, Milan Primc 5000 SIT, Eva Rošem 6000 SIT, Miloš Strle 400 CND, Viktor Tomšič 200.000 ITL, Artur Zaharija 60.000 ITL. Prispevke v skladje moč nakazati na Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica, žiro račun št. 52210-678-80438, prispevke v devizah pa na ž.r. št. 52210-621-2010-201-72702-10611/86 pri LB SBK PE Ilirska Bistrica s pripisom "Sklad”. Snežnik bo tudi v prihodnje objavljal imena darovalcev, vsem dosedanjim pa najlepša hvala. Snežnik UREDNIŠTVO: Bazoviška 40 66250 II. Bistrica NAROČILNICA ime in priimek se naročam na časopis SNEŽNIK. Prosim, da mi ga pošiljate na naslov: , dne. Podpis: _ CENIK OGLASOV V Snežniku 1. polovica strani 28 x 17 cm 28.000 SIT 2. četrtina strani 14 x 17 cm 14.000 SIT 3. osmina strani 14 x 8,5 cm 7.000 SIT 4. šestnajstina 6,5 X 8,5 cm 3.500 SIT strani Cena dvobarvnih oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje znižamo ceno po dogovoru. Pokličite "GA commerce", Bazoviška 40, Ilirska Bistrica, tel/fax: 067/81-297 SO Ilirska Bistrica Sekretariat za notranje zadeve POZIVA OBČANE naselja DOBROPOLJE ter ulic GABRJE in POD STRAŽICO, da se zglasijo pri tukajšnjem upravnem organu zaradi vpisa spremembe naslova stalnega prebivališča v dokumentih: - potni list - osebna izkaznica - vozniško dovoljenje. Občani, ki posedujejo navedene dokumente, naj jih prinesejo s seboj. Sprememba v nazivih naselja in ulic je nastala zaradi uskladitve v registrih Zavoda za statistiko in Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije z dejanskimi nazivi. Za razumevanje se zahvaljujemo! Sekretariat za notranje zadeve / N ROJSTVA, POROKE , SMRTI V februarju leta 1994 seje rodilo šest otrok, poročila sta se dva para, umrlo pa je 29 prebivalcev naše občine. v _______________ J OS DRAGOTINA KETTEJA OE DELAVSKA UNIVERZA ILIRSKA BISTRICA VABI K VPISU V 1. TEČAJE TUJIH JEZIKOV - začetni in nadaljevalni tečaji italijanskega, angleškega in nemškega jezika 2. RAČUNALNIŠKE TEČAJE - DoS, Wordstar, Quattro Pro, Windows, 50-urni splošni tečaj računalništva 3. TEČAJ STROJEPISJA NA RAČUNALNIKU - začetni in nadaljevalni 4. TEČAJ KROJENJA IN ŠIVANJA - začetni 5. OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE (6. - 8. razred) 6. SEMINAR ZA PRIPRAVO NA PREIZKU STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI ZA TRGOVCE IN TRGOVINSKE POSLOVODJE - v pripravi Podrobnejše informacije lahko dobite na Delavski univerzi Jurčičeva 1, tel. 81-022, vsak dan med 7. in 15. uro. BESS d.o.o. PODBEŽE 39 - ZALČI 66250 IL. BISTRICA tel. 067/82-402 fax. 067/81-285 Ugoden nakup: -gradbenega materiala -vodoinstalacijskega materiala materiala za centralna ogrevanja - italijanska keramika - teraco ploščice - topli podi MONTAŽA VODOINSTALACIJ, CENTR. OGREVANJ, KLIMA NAPRAV, OGLEDI IN SVETOVANJE AKCIJSKA PRODAJA SCH DIMNIKOV V FEBRUARJU MOŽNOST NAKUPA NA OBROKE Urnik: NON STOP 8 - 18 SE PRIPOROČAMO BMDINŽENJERINC Suma inženiring d.o.o. Bazoviška 18, 66250 Ilirska Bistrica Telefon: 067/41-504, telefax: 067/81-042 ProVITA 'zZd Inženiring d.o-.o. 66250 Ilirska Bistrica Adamičeva 4 tel. 067/41-820 transport terminal ilirska bistrica ILIRSKA BISTRICA Skupščina občine Ilirska Bistrica €P P0UURETANI POLIURETANI - PIAMA P^ama PW0TEX. Adriatic* zavarovalna družba d.d. adriatic-damia Bazoviška \, tel 067/41-924 Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica *LX •^ s/ Gradišče 51, 66243 Obrov, Telefon 066/83-420, Telex 34462 Sudest SLO, Telefax 066/83-440 Im) d.o.o. NAROČILA NA p.p.45, 61101 Ljubljana ali na tel.: TT (061) 213-475 J GIGGIRICI GIGGIRICI - LOSION. KI POSTOPNO VRNI LASEM NJIHOVO PRVOTNO. MLADOSTNO NARAVNO BARVOIII Revolucionaren dosežek kemične industrije v borbi za ohranitev mladosti! Ali poznate vzrok za sivenje las v starosti? Naj vam jih na kratko razložimo. Lasje so pretežno sestavljeni iz proteinov, kateri vsebujejo tudi snov MELANIN, količina melanina pa določa barvo naših las. S starostjo se količina melanina v laseh zmanjšuje, zato lasje postopoma sivijo in sčasoma postanejo popolnoma beli. l.osion GIGGIRICI je blaga, brezbarvna tekočina, ki vsebuje pigment, po sestavi podoben melaninu. Z vsakodnevnim nanašanjem na lase bo ta pigment postopoma nadomestil melanin. Rezultata ne boste takoj opazili, l ne boste takoj opazili, kajti GIGGIRICI deluje počasi in postopoma. Okolica ne bo opazila nenadne spremembe! Losion ne vsebuje snovi, ki bi vašim lasem škodile in jih razžirale, kot se dogaja pri barvanju las. Primeren je z.a vse barve las, za vse dolžine. NEVERJETNO, VENDAR RESNIČNO. PREPRIČAJTE SE SAMI! g?Frfb-& I. teden 2. teden 3. teden 4.tcden Cena: 2.399,00 SIT+ PTT stroški NAR0CILMICA IMK IN PRIIMKK IM K A IN ST KRA! IN POSTNA ST.: KOM. C.IUIIRICI NAROČILNICO posljitl no nailov DŽIRtO i. o. o., R.P. 45, il 101 UURUANI ZA NAŠO PRODAJO IZDE1R0V IŠČIMO A«Nil. ZAINHREIIRAM NAJ SI JAVIJO NA TILEFON [0611313-475 PEKARNA Ilirska Bistrica TOK1S PIZZERIA PODGRAD, TEL: 067/85-720 K0ZLEK PROIZVODNJA - TRGOVINA - STORITVE d.o.o. Rozmanova 19, II. Bistrica TEL., FAX 067/41-630 VSE ZA KMETUSTVO IN VRTNARSTVO KRMILA, GNOJILA, SEMENA, ZAŠČITNA SREDSTVA.... NOVI STROJI IN KOMISUSKA PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE TRGOVINA "TARSEL" Rozmanova 29 Ilirska Bistrica pri OŠ A. Žnideršiča Prodajamo konfekcijo znamke MASH Mash je prva liga Cene so zmerne Ponujamo tudi naravni domači med - za vaše zdravje POSKUSITE! V primorje IM ajdovščina d.o.o. NAROČILA NA p.p.M 61101 Ljubljana ali na tel.: -a (061) 213-475 DŽIRLO GUARP USTNIK ZA TRAJNO UPORABO ZDRAVJE JE VAŠE NAJ VEČJE. BOGASTVO. ^ strinjate? Torej nehajte kaditi! Če pa se vam M1' nemogoče, sc zavarujte: DŽIRLO GUARD. DŽIRI .O GUARD je japonski izdelek, ki osvajjj svet. Majhno varovalo z.a TRAJNO uporabo, s’ odstrani do 97 škodljivih snovi iz. cigaretnega , dima. Deluje po fizikalnih zakonih aerodinam' in nima filtra, zato cigareti ne odvzame arom1’ je trajno uporaben. DŽIRLO GUARD omili ali celo odpravi značik kadilski kašelj in preprečuje nastajanje nikotin5 oblog na zobeh. Pomembne raziskave so poka?5 da v veliki meri peprečuje bolezenske spremen’ na pljučih. Pri naročilu dobite poleg elegantnef' črnega ustnika DŽIRLO GUARD še prozornriV’ kjer boste lahko opazovali njegovo delovanje- KAKO DELUJE DŽIRLO GUARD ni filter! Deluje po zakonih aerodinamike ] venturijeve cevi. Pri vdihu dim potuje skozi odp^ A po drobni cevki, kjer njegova hitrost naraste na V km/h. Nato zadene ob pregrado B, kjer se vroči katran loči od dima in se kopiči v notranjosti drž*1 C. Ohlajen dim nato deluje po deblu tesnila D v odprtino E, pri tem pa ne izgubi okusa in vonja Voj N mmB HMn. Cena: 999,00 ^ + PTT stro* NAROČILNICA I.MI- IN PRIIMI K I I K A IN Sl KUM IN POSTNA ST . KOM. CiKitiIRICI NAROČILNICO pošljite na naslov DŽIRLO d. o. o.f P.P. 45, 61101 LJUBLJANA ..........— Naslov uredništva: Bazoviška 40, ,d|tw 66250 Ilirska Bistrica, tel/fax. 067/81' ^ Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič ^ L 1 Tr,lj Izdajatelj: "GA Commerce", Bazoviška Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Uredniški odbor: Dimitrij Bonano, Vojk Čeligoj, Zdravko Debevc, Franc Gombac’ Ivko Spetič /predsednik/, Sergij Siene Urednik, novinar in lektor: Branko Zidarič Tehnični urednik: Rajmond Fabijan**5 Tisk: "GA commerce" Ilirska Bistrica Naklada: 1200 Izvodov , fei °toj % DOHODNINA 1093 :a jo vi še p.4i' 175, It '0.9 n Večina bralcev je verjetno že seznanjena, daje bil ob koncu leta 1993 sprejet nov Zakon o dohodnini, kije bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 71/93. Ker je ta začel veljati 1. januarja 1994 pomeni, da bomo napoved za leto 1993 vlagali še po starem Zakonu. Novosti in povečane olajšave, ki jih je prinesel nov Zakon o dohodnini, za leto 1993 ne bodo Veljale. Vsebina napovedi za dohodnino 1993 bo enaka kot v predhodnih dveh letih. Za vložitev napovedi za leto 1993 sta pomembni le dve novosti in sicer: ' napoved za dohodnino 1993 ne vložijo tisti upokojenci, pri katerih je edini v'r dohodnine pokojnina (če nimajo nobenih drugih prihodkov in ne zemlje) in v letu 1993 niso iz te pokojnine plačevali nobenega dejanskega davka. Če Pa poleg te pokojnine prejemajo še tujo pokojnino, je treba napoved vložiti; ' napoved za dohodnino 1993 vložijo do 31. marca 1994 tudi zavezanci iz ^javnosti (obrtniki) in zavezanci davka od premoženja (predvsem najemodajalci), ne glede, da do tega datuma ne bodo še izdane vse odločbe o Ugotovitvi dobička iz dejavnosti. Vsi ti izpolnijo napoved z vsemi potrebnimi razpoložljivimi podatki, razen podatka o dobičku, ki ga bomo na Izpostavi naknadno vpisali v napoved po izdani odločbi. S ciljem, da bi bralce, ki so Zavezanci za dohodnino, opomnili na izpolnjevanje napovedi ponovno Poudarjamo: U obrazec z naslovom “Napoved za odmero dohodnine za leto 1993” lahko kupite v papirnici Linea Art, Bazoviška 19 in v Primorskem tisku v Trnovem ga izpolnjenega najkasneje do 31. 3. 1994 vložite pri tukajšnji. Izpostavi Republiške uprave za javne prihodke. Napoved je možno poslati tudi preko Pošte na naslov: RUJP - Izpostava Ilirska Bistrica, Bazoviška c. 14, 66250 lirska Bistrica, s pripisom “Dohodnina”. ^•) Pri izpolnjevanju so predvsem pomembni: č) podatki o vzdrževanih članih in njihovih lastnih dohodkih (štipendije, ipd.). Pri tem poudarjamo, da morate ob priimku in imenu tega vzdrževanega člana vpisati tudi njegovo matično številko in čas vzdrževanja; d) podatki o zaposlitvi, prilivih na ŽR in, ne pozabite podpisati Napoved. 3.) S ciljem da bi občanom - zavezancem za dohodnino - omogočili pravočasno vložitev Napovedi in tako prihranili čas in stroške, bo delo Izpostave organizirano: a) dne 19. 3. 1994 (sobota) bodo organizirani sprejemi v: - HARIJAH (prostori KS) od 8.oo - 12.oo za KS Harije - KUTEŽEVEM (osnovna šola) od 8.oo - 12.oo za KS Kuteževo in KS Zabiče - PREGARJAH (osnovna šola) od 8.oo - 12.oo za KS Pregaije - OSTROŽNEM BRDU (stara šola) od 8.oo - 12.oo za KS Ostrožno brdo; b) dne 21.3. 1994 (ponedeljek) v PODGRADU (krajevni urad) od 8.oo -17.oo za KS Podgrad, KS Starod in KS Hrušica: c) dne 22.3.1994 (torek) v KNEŽAKU (krajevni urrad) od 8.oo - 17.oo za KS Knežak in KS Šembije; č) od 23. 3. - 31. 3.1994 bo urnik dela na Izpostavi za stranke vsak delovni dan od 7.3o - 17.oo (s prekinitvijo med 1 l.oo in 12.oo); d) dne 26. 3. 1994 (sobota) bo organiziran sprejem v: - JELŠANAH (osnovna šola) od 8.oo - 12.oo za KS Jelšane - NOVOKRAČINAH (družbeni prostor) od 8.oo - 12.oo za KS Novokračine - DOL. ZEMNU (prostori v Gradu) od 8.oo - 12.oo za KS Dol. Zemon - PREMU (prostori KS) od 8.oo -12.oo za KS Prem in KS Dol. Bitnja - ILIRSKI BISTRICI - Izpostava RUJP od 8.oo - 12.oo svaj» m, W -S'1 i.i m'1 mu’1 litin*1 ik.V'’ ii en’1 tiieft' 'K'- a) osebni podatki in matična številka (EMŠO) zavezanca. Upokojenci Uavedejo še evidenčno številko. EMŠO imate na svoji osebni izkaznici, ev>denčno številko pa na odrezku svoje pokojnine: b) podatki o dohodkih, prispevkih in akontacijah davka, kijih prepišete iz 2pVestib ki ste jih prejeli od firm, kjer ste bili zaposleni v letu 1993, iz obvestil ‘Z-a za upokojence, iz obvestil Rep. uprave zdravstvenega varstva adornestila za čas bolezni. Rep. komiteja za delo nadomestila v času rezposelnosti in iz posameznih odločb o odmeri davkov, ki so vir dohodnine, er Podatki o prejetih plačah ali pokojninah iz tujine. g . n<1 • iti , J?) Podatki o olajšavah, ki zmanjšujejo davčno osnovo vendar največ do 10% Svoje osnove od dejstvu, da morajo ti stroški biti dokumentirani: Za vse zunanje prevzeme napovedi bomo občane imenovanih krajev še naknadno obvestili s posebnimi plakati. 4.) Ob oddaji Napovedi bo vsak zavezanec prejel potrdilo, ki mu bo služilo koz dokaz o vložitvi in za kasnejše možne dopolnitve in korekcije. Na koncu Vas še enkrat opozarjamo! Napoved oddajte pravočasno, podatke navajajte točno in jih dokumentirajte! Samo na ta način bodo odločbe o odmeri dohodnine pravilne in brez posledic za zavezanca. IZPOSTAVA RUJP ILIRSKA BISTRICA J J^OkAVZVO; fcrkl • največja celina, 3. vas v ,goSf| ’ 4' niedmet začudenja, 5. ^ V Bistrici. 6. čezmorske stvari, 7. 9. Sn ’Ve'etok, 8. rekavčrni Gori, rrie Pojav, 10. ep, 11. moško 4' nekdanji prebivalec sloven‘nwSkeša polotoka, 13. 0 obmorsko letovišče, 14. al lRUdode*stvo. 15. domača ^8 , Sofoklejeva tragedija, 17. -^^ajve atnen rdeče ali vijolične IJS; de* Pohištva, 19. kazalni ' 20- nekdanji ameriški kritij n*k’ ^ 1. prestolnica Velike JPogi^v'e’ ^2. ribja kost, 23. verski 2g&r šiitov, 24. hiter konjski ^6. . ' ^četnici Otona Cilenška, kuščar, 27. arabski Hp°ste1|n’ naravopisje, 29. ^ ek°rio J* Pokrivala, 30. kratica za jkistaš.Sk° Propagando, 31. tHUNa ^ kralJa. 32. latinska Za še, 33. ukrepanje, 34. 40 ^ij^[s,e*ektrienim nabojem. 35. ref4lt * k**” zaeetnici Mita KO J^.s)ov 37' biblijska oseba. 38. ;, v Katlska letalska družba, 39. 0;,'r>91taV'irnerlu, 40. avtomobilska tf °derni • Banske, 41. , ke z'runje, 42. 0tok čarovnice ^Ihlk Cnaka samoglasnika, 44. ^Usta ^ obkladati, 45. začetnici Črnigoja. NAVPIČNO: 1. sinček, 2. predaja, 3. oslov glas, 4. klada za sekanje drv, 5. avtomobilska oznaka Postojne, 6. zbor osmih pevcev, 7. poltema, 8. četrta najvišja gora na svetu, 9. slovenska glasbena skupina, 10. mizarsko orodje, 11. kemijska oznaka niklja, 12. del zobovja, 13. rimska štiri, 14. stoječa voda, 15. organsko topilo, 16. kratica za izvršni svet, 17. fizikalna lastnost, 18. sto kvadratnih metrov, 19. letni čas, 20. delček materije, 21. pomladni mesec, 22. izbrana družba, 23. ajd, 24. pesem ali leposlovno delo, ki obravnava šaljivo, neresno snov, 25. samozadovoljevanje, 26. konec polotoka, 27. Josip Broz, 28. ime nekdanjega smučarskega skakalca Raške, 29. nadležna bolezen, 30. različna samoglasnika, 31. začetnici Svetlane Makarovič, 32. gledališče, 33. kemijski znak aluminija, 34. začetnici Rada Murnika, 35. vlačuga (hrvaško), 36. stanje prostosti, 37. gumica za brisanje, 38. glasen, rezek zvok, 39. panoga fizike, 40. izraz za kavin nadomestek, 41. vzklik, 42. stadion v Budimpešti, 43. putika, kronično vnetje sklepov, 44. jarek, 45. hujšanje, 46. središče vrtenja, 47. kdor se sanka, 48. cvetni prah, 49. mesto v Rusiji, 50. gora v Karavankah, 51. vek, 52. vulkan na Filipinih, 53. začetnici Oskarja Brateta, 54. pritrdilnica, 55. kratica za to je, 56. avtomobilska oznaka Benetk. ^ y t ▼ ▼ i N K Z N I K ^ ^ ^ ^_^__J NOGOMET STRELSTVO Kombinirana ekipa mlajših dečkov NK Piama Podgrad in NK Transport Ilirska Bistrica seje 12. 2. 1994 udeležila turnirja v malem nogometu na Škofijah pri Kopru. Ekipa je v svoji kategoriji med vsemi obalnimi klubi osvojila 1. mesto. Na poti do vrha so igralci najprej premagali ekipo organizatorjev NK Jadran II iz Dekanov 4:1, nato ekipo NK Galeb iz Ankarana 6 : 0. V finalu so se pomerili z ekipo NK Jadran I in jo premagali z rezultatom 1:0. Tekmovanje je omogočil sponzor Poliuretani - Piama iz Podgrada. Igor Janičijevič Poleg pokala za osvojeno 1. mesto, je bil za najboljšega vrataija proglašen Marko Novak, Dražen Buneta pa je delil naslov najboljšega strelca. V ekipi so nastopili še Aleš Baričič, Gregor Janičijevič, Mitja Zatkivič, Miha Rudež in Dragomir Vorkapič. Naraščajnild NK Transport vadijo v zimskem času enkrat tedensko v dvorani OŠ A. Žnideršiča. Začetniki od 1. do 3. razreda se dobijo vsak petek ob 15.00 uri in vadijo prve nogometne korake pod vodstvom Josipa Čanadija. Klub še vabi vse zainteresirane starše k vpisu otrok. Na drugi stopnji, od 4. do 6. razreda, vadijo učenci ob petkih od 16.30 ure dalje pod vodstvom Bojana Dovgana. Večina jih tekmuje skupaj z nogometaši Plame v konkurenci mlajših pionirjev. Vadijo enkrat tedensko v dvorani. Ko se bodo izboljšali pogoji na stadionu v Trnovem, pa bodo začeli vaditi tudi zunaj. Starejši dečki vadijo skupaj s kadeti (13. do 16. let). Trenutno še vadijo v dvorani enkrat tedensko. Marca bodo začeli vaditi trikrat tedensko na stadionu, saj se prične tekmovanje v ligi sredi aprila. Kadete čaka prej še nekaj tekem in zaostala tekma iz jesenskega dela z NK Postojna. Kadetsko ekipo vodi Zdravko Debevc. Mladinska ekipa se prav tako pripravlja na začetek tekmovanj in vadi v dvorani in na igrišču NK Transport. V okviru priprav so pod vodstvom Ivana Primca odigrali že prvo tekmo in zmagali v Klani z NK Klana 2 : 0. Članska ekipa je po novoletnem premoru začela s pripravami sredi januarja. Vadili so trikrat tedensko v dvorani. Kondicijske priprave so pod vodstvom trenerja Vojka Kalca in kondicijskega trenerja Stojana Šestana trajale mesec dni. Konec februarjaje ekipa odigrala že štiri trening tekme. V Košani so premagali ekipo NK Košana 4 : 1, in v Biljah proti istoimenskemu tretjeligašu zmagali z istim rezultatom. Tekma v gosteh pri prvoligašu Kopru seje končala z rezultatom 3 : 0 za NK Koper, nazadnje pa so člani doma gostili ekipo NK Klana. Tekmo je dobila ekipa NK Transport z rezultatom 4 : 0. Do začetka prvenstva v EPNL (27. 3. 1994) je še mesec dni. Do takrat bo članska ekipa dovolj pripravljena za odločilne boje in ohranitev 1. mesta v ligi, ki prinaša tako željeno napredovanje v 3. slovensko ligo. Zdravko Debevc ZIMSKA LIGA, Postojna - Tekmovanje je organizirano v dveh skupinah. V prvi nastopa sedem neligaških ekip. Dve prvouvrščeni ekipi se uvrstita v finalni del tekmovanja, kjer nastopijo še štiri ligaške ekipe. Formira se skupina šestih ekip, ki tekmujejo po pravilniku FIB v vseh disciplinah: trojka, par, dvakrat krog, dvakrat klasične enojke, pozicijsko in hitrostno izbijanje. V predtekmovanju so se bistriške ekipe uvrstile med sedmimi ekipami: 4. BK Zabiče, 6. BK Snežnik in 7. BK Železničar. Po dveh krogih v finalni skupini je BK Planinc premagal BK Železničar in BK Erazem iz Postojne. Planinc je v obeh tekmah dosegel rezultat 10 : 7. BK Transport ima eno zmago 10 : 7 proti BK Erazem in en poraz 10 : 7 z BK Železničar iz Postojne. Dvojka BK Planinc Fabec - Torjan je vabljena na velik mednarodni turnir parov v Ljubljani, kjer sodeluje 32 ekip iz Slovenije, Hrvaške in Italije. KATEGORIZIRANI ŠPORTNIKI V NAŠI SREDINI Strokovni svet za vrhunski šport Športne zveze Slovenije je na osnovi kriterijev za kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji sprejel spisek športnikov, ki izpolnjujejo status svetovnega, mednarodnega, perspektivnega državnega in mladinskega razreda. Po februarskem pregledu nosi različne nazive 2169 športnikov v Sloveniji. V Ilirski Bistrici imamo tri kategorizirane tekmovalce: 1. ANDRAŽA ČELIGOJA v lokostrelstvu s statusom športnika državnega razreda za 5. mesto v compound slogu, ki gaje dosegel 17. 5. 1992 na tekmovanju v Trentu -olimpic round (status do 31. 3. 1994); 2. ANDRAŽA LIPOLTA v strelstvu -trap s statusom športnika državnega razreda za osvojeno 21. mesto na tekmi za svetovni pokal v Seulu 28. 4. 1993 (status do 30. 9. 1994); 3. TAMARO MATKO v strelstvu - trap z nazivom športnice mladinskega razreda za doseženo 2. mesto na mladinskem državnem prvenstvu 5. 7. 1993 v Murski Soboti (status do 30. 9. 1994). Do sprememb lahko pride z uspehi drugih ali istih tekmovalcev. Nov seznam bo objavljen v juniju. Zdravko Debevc POROČILO O TEKMOVANJU PIRAN, 6. februarja - Karete klub Piran je s pomočjo Karate zveze Slovenije organiziral II. mednarodni karate pokal za vse kategorije. Tekmovanja se je udeležilo čez sto karateistov iz trinajstih slovenskih klubov. To je bil letos že drugi turnir, kije prinesel karateistom iz Ilirske Bistrice visoke uvrstitve. Na turnirju v Rušah, 28. januarja, so osvojili skupinski pokal,v Piranu pa so dosegli naslednje uvrstitve: MLADEN KABLAR (1. mesto) in ANDREJ PRIMC (5. mesto) v pionirski, KRISTOFER ŠTEMBERGER (3. mesto) in ROBERT ČURLIČ (4. mesto) v članski konkurenci, med članicami pa sta se izkazali VOJKA ŠESTAN (1.mesto) in MARTINA VIČIČ (4. mesto). Ekipa Karate kluba II. Bistrica v Piranu SD "4. junij" nastopa v državni dopisni strelski ligi v sezoni 93/94 z ekipama mladincev in pionirjev. Mladinci so končali prvi del tekmovanja med petnajstimi ekipami na 8. mestu. Posamično pa so se tekmovalci uvrstili: Marko Grilj na 20. mestu, Armin Dedič na 21. in Simon Godec na 25. mestu. Tekmovalo je 39 strelcev. Pionirji so na odličnem 5. mestu in so zaostali le krog za 4. uvrščeno ekipo v ligi. Posamično je najbolje uvrščen Uroš Mahne na 4. mestu. Za ekipo nastopajo še Uroš Turkovič, Simon Spetič in Andrej Jagodnik. Obe ekipi pripravlja in vodi Stanislav Mahne. Polfinale dopisne lige, kjer je nastopilo deset najboljših ekip med pionirji in mladinci, je bilo v soboto, 26. februarja, v Postojni. Nastopila je samo ekipa pioniijev in se uvrstila na 6. mesto, kar pa ni bilo dovolj za finale, kamor so se uvrstile le prve štiri ekipe. Zdravko Debevc RAFTING "MRZLA UODA" GRE V EVROPO Na zadnji seji upravnega odbora Raft-ing kluba” Mrzla uoda” je bil med drugimi sprejet tudi sklep, da se naš klub letos udeleži tekmovanj v Evropski rafting ligi. Pravico do nastopa smo si zagotovili z uvrstitvijo med prvih deset klubov v lanskem državnem prvenstvu. Glede na vse večjo popularnost tega športa, je bila že lani ustanovljena Evropska rafting liga, h kateri je pristopila tudi Rafting zveza Slovenije. Ostale udeleženke v ligi so še Avstrija, Nemčija, Češka in Italija. Pri Italijanih je prišlo do zapleta, saj v domačem prvenstvu tekmujejo le s štirimi tekmovalci, medtem ko ostali tekmujemo s šestčlanskimi ekipami. Pričakujemo, da bo prišlo do uskladitve in da bodo sčasoma v ligo pristopile še druge države. Februar 1994: trening za evropske brzice na domači Reki Sicer pa je bilo na nedavnem sestanku ERL dogovorjeno, da vsaka od držav pristopnic lige organizira tekmovanje v svoji državi. Tako se nam letos poleg desetih takem za državno prvenstvo obeta še pet tekem v ERL. Tekma v Sloveniji bo maja na Soči, medtem ko bodo termini ostalih tekem znani šele marca. Naj omenimo, da naš klub ni čisto brez mednarodnih izkušenj, saj smo lani v državnem prvenstvu ugnali že nekaj avstrijskih in nemških ekip. Pred nami je vsekakor zanimiva sezona in naš trud bo usmerjen k cilju, da bomo v Evropi dostojno predstavili Slovenijo, ime domačega kraja in naše sponzorje (LIV Postojna, ILIRIJA II. Bistrica, posebej pa se želimo zahvaliti AMADISU iz II. Bistrice). Silvano Vrh _____________S LOKOSTRELSTVt LOKOSTRELCI MLADINCI -EKIPNI DRŽAVNI-PRVAKI | 12. I'ebmar|a je bilo v Kamniku dra ( dvoransko lokostrelsko prvenstvo za' kategorije, razen članske. Pogoj za na$h na prvenstvu je bila dosežena normah eni od tekem, ki so prijavljene »o Slovenije, š1?! Lokostrelski zvezi Slovenije. Spl tekmovalci so normo, ki je bila we zahtevna, dosegli. Na tekmovanju ib sodelovala dva dečka in kadet. Med dhc je Martin Hrvatin dosegel 2., Igor Ruddie 3. mesto. Med kadeti je bil Uroš Dirhri šesti. Kot ekipa so vsi trije nastopite mladinski konkurenci in osvojili 1. metli Postali so ekipni državni prvaki. Ti rezulib: so vsekakor lepa vzpodbuda za dellai prihodnosti. Naše lokostrelce v m^d čakajo še zahtevne naloge: ie< 5. tekma v Logatcu; [• 12. - 13. državno prvenstvo v II. Bistli'' j 20. državno šolsko prvenstvo g, ŽELIMO SI REZULTATOV. DOBRIH špokC Lado Če\ i; E: STRELSKA DRUŽINA ^ "4. JUNIJ" ILIRSKA BISTRICA J RAZPISUJE TEKMOVANJE ZA|, OBČINSKO ZLATO PUŠČICO (ABSOLUTNO) V PETEK, 4. MARCA 1994, OD 16.00 URE DALJE V STRELIŠČU DOMA NA VIDMU. VSI NASTOPAJOČI STRELJAJO SERIJO 30 STRELOV. PRIJAVNINA JE 200.00 SIT. NAJBOLJŠI TRIJE BODO PREJELI MEDALJE. PROGRAM III. ABSOLUTNEGA DRŽAVNEGA PRVENSTVA V LOKOSTRELSTVU ŠPORTNA DVORANA OŠ A. ŽNIDERŠIČ, 12. in 13. marca Tekmovali bodo vsi lokostrelci, ki so < članske norme v treh discipl'11! olimpijski, instinktivni in compound V soboto, 12. marca, bodo lokos^ tekmovali na razdalji 25 metrov: 8.00 otvoritev tekmovanja; 8.15 poskusni streli; 8.30 - 12.00 olimpijski in instinktivni5 13.00 compound slog; Nedelja, 13. marec, razdalja 18. meh11 8.30 - 12.00 disciplina olimpijk instinktivni slog; 13.00 compound slog. i Po končanem tekmovanju bo p0(^ priznanj za naslove državnih prvakov ^ J disciplinah. Lokostrelski klub si želi’' tudi gledalci pripomogli k uveljavi1' športne panoge v naši občini. VABLJENI! Zdravko Df i V* W0> h.