mobitel m
PE CELJE, LAVA 7
Tel.: (063) 451-334 (063) 451-811
tel.: 090 - 4110
GP Turist Nazarje
Dvajset delavcev na Zavod
Je rešitev nazarskega gostinskega podjetja po nekajmesečni agoniji vendarle na vidiku? V torek se je znova sestala skupščina podjetja in sprejela pomembne odločitve.
Prva ugotovitev je, da ima podjetje 7 milijonov tolarjev izgube - na račun prevelikega števila zaposlenih glede na ustvarjen promet v preteklih letih. Skupščina je tokrat soglasno potrdila direktorjev sanacijski program, dvajset (20) zaposlenih pa se je prostovoljno prijavilo za tehnološki višek, kar je pogoj za uresničitev tega programa.
Njegova prva naloga je zagotoviti normalno poslovanje vseh lokalov in osebne dohodke za preostalih deset zaposlenih. (Olje, moka, makaroni, špageti, margarina, konzerva govedine, marmelada in čaj, kar so zapos-
leni prejeli pred nedavnim je bila pomoč Rdečega križa, ne pa nadomestilo za plačo). Prava rešitev bo znana v teh dneh, pogojuje pa jo sodelovanje z nekaterimi drugimi podjetji.
jp
Razveselite mamico, ženo, prijateljico!
7. in 8.3. ter 24.3. in 25.3. vam bo strokovna svetovalka Tovarne Henkel - Zlatorog pomagala pri Izbiri in nakupu kozmetičnih izdelkov:
*	v VELEBLAGOVNICI NAMA, Šaleška 21, Velenje
*	v ERI STANDARD, Šaleška 2, Velenje
*	v VELEBLAGOVNICI NAMA, Prežihova, Ravne na Koroškem
*	v VELEBLAGOVNCI NAMA, Podgorska 2, Slovenj Gradec Vljudno vabljeni!
Z enim golom v Evropo
Tisti, ki so verjeli v trenerja Bojana Požuna in njegove igralce, so danes zadovoljni.
Rokometaši Gorenja so si v torek zvečer na povratni polfinalni tekmi za slovenski pokal v "vroči" dvorani v Škofji loki proti tamkajšnjemu drugoligašu Šeširju znova priigrali Evropo. Na pot so odpotovali le z zadsetkom prednosti s prve tekme; skromna prednost pa je bila dovolj, saj so Gorenjčani v nadvse napeti in razburljivi tekmi iztržili veliko točko, ki jih je popeljala v finale pokala. Izid srečanja je bil 18:18.
■ vos
Rudar uspešno čez prvo oviro
V nenormalnih vremenskih razmerah, v dežju in snegu, zaradi česar je bila večina igrišč podobnih malim jezerom ali zoranim njivam, so prvoligaši konec minulega tedna nadaljevali nogometno prvenstvo. Velenjčani so uspešno "preplavali" prvo oviro - mariborske vijoličaste.
V nedeljo tudi Era Šmartno
Konec tega tedna bodo zaživela igrišča tudi v drugi ligi. Jesenske prvake, enajsterico ERA Šmartno, čaka v prvem krogu velika ovira, gostovali bodo namreč pri Dravi na Ptuju. Vsekakor tudi njim ljubitelji v Šaleški dolini želijo, da bi se spomladi žoga čim večkrat vrtela po njihovih željah.
■ vos
Ob koncu tedna bo nestalno vreme z občasnimi padavinami.
DOBAVA IN MONTAŽA MOBILNIH TELEFONSKIH PRIKLJUČKOV
Domotechnica '95
Ob osnovni liniji Gorenje še Hoblesse
Gorenje sledi trendom bele razstave proizvajalcev velikih
tehnike v Evropi in svetu! To je osnovna ugotovitev Domo-technice '95, največje svetovne
gospodinjskih aparatov in sestavnih delov zanje. V Kolnu so se prejšnji teden zbrali 1.504 razstavljalci iz 51 držav, Gorenje pa je bilo eno od šestih slovenskih podjetij, ki so se tam predstavila.
Na Domotechnici '95 je Gorenje, med drugim, prvič
predstavilo novo produktno linijo Noblesse in z njo napovedalo vstop v zgornji srednji cenovni razred. Z "Young Stile" izvedbo pa se je "podalo" na področje poparta in z njo prehitelo najbolj znane italijanske proizvajalce izdelkov bele tehnike.
■ efc
l Sto let Franja Vodovnika
i Zdravja vam želimo!
Franja Vodovnika pozna veliko ljudi. Če vprašate kog-
•	arkoli med Gaberčani po njem, bo dejal: "Saj to je vendar naš stoletnik!"
Sto let je dopolnil včeraj. Častitljivi jubilej je s svojimi
•	najbližjimi - sinom in hčerkama (živi pri najmlajši hčerki . Jožici), osmimi
•	vnuki in devetimi : pravnuki proslavil
•	v nedeljo. Včeraj,
•	na rojstni dan, je . seveda prejel mno-
•	ge čestitke. Obiskal ® gaje tudi šoštanjski
•	župan dr. Bogdan
•	Menih.
Franjo tudi iz
•	našega uredništva
•	vam pošiljamo
•	najlepše čestitke
•	za vaš jubilej!
•	(Stran 10.)	... ..................................................................
•
Komunalno podjetje Velenje
Že druga nezaupnica poslovodstvu podjetja
Obravnava in sprejem poslovnega poročila ter zaključnega računa za preteklo leto je bila osrednja točka ponedeljkove seje fnravnega odbora Komunalnega podjetja Velenje. Vendat so člani odbora opravili le del predvidenih aktivnosti.
Omenjeno poročilo in uresničiti interese tako vseh zaključni račun so namreč le bodočih lastnikov kot uporabnik-obravnavali, niso pa ju tudi spre- ov komunalnih sistemov nekdan-jeli. Menili so, da predloženo je skupne občine Velenje, bodo poslovno poročilo ne omogoča povabili na pogovor župane in ocene poslovanja v preteklem predsednike svetov vseh občin v letu, še zlasti ne po posameznih Šaleški dolini, enotah. Tudi nekatere ugotovitve Z nesprejetjem zaključnega naj bi bile netočne in zavajajoče, računa za leto 1994 ter poslovne-sklepi upravnega odbora zapisani poroeila so tako že drugič le na papirju. Ker želijo člani up- ,,.	,
ravnega odbora do dokončne izrekh »zaupnico poslovodstvu
pravne ureditve delovanja novih Komunalnega podjetja Velenje, občin v največji možni meri	U
Pust ni bil samo masten okoli ust, bil je tudi moker in zelo mrzel. Da je nedeljsko odganjanje zime zaleglo, je bil dokaz sončen pustni torek.
V besedi in veliko več v sliki na ll.strani.
r----------------
j Naš čas d.o.o. vabi na predstavitvi
Šaleška dolina na filmu in v
Almanahu
Jutri, v petek, 3. marca ob 19.30, vas Naš čas d.o.o vabi v knjižnico kulturnega centra Velenje ob dveh pomembnih dogodkih. Predstavili vam bomo almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 1995. To
je druga številka almanaha, ki je še obsežnejša in bogatejša kot prva, v njej pa je zaokroženo celotno leto 1994. Video film Šaleška dolina pa je gotovo tudi pomembna promocijska pridobitev za to območje, saj predstavlja Šaleško dolino v njenih najznačilnejših podobah.
Vabimo vas, da s svojo prisotnostjo dopolnite prijeten večer, ki ga bosta z nastopom obogatila Dušanka in Nikolaj Žličar.
I-------------------
Občina Šmartno ob Paki
iiiitiiiiiitiiiitii
Že znani nosilci nalog
Sredi prejšnjega tedna so se na prvo sejo sešli člani začasnega občinskega odbora, ki so ga na zadnji seji imenovali šmar-ški svetniki. To je odbor, ki naj bi do sprejetja statuta občine po svojih zmožnostih pomagal občanom pri reševanju vprašanj kot so telefonski priključek, odvoz smeti, posodobitev ceste,...
Na seji so se člani odbora odločili za delitev področij. Tako bosta za področje družbenih dejavnosti, kamor sodijo tudi vsa društva, skrbela dr.Jože Robida in Rudi Ježovnik, za komunalno dejavnost Franc Štefančič in Alojz Slemenšek, urbanistične zadeve (ureditveni načrti, organiziranje vaških skupnosti,...) župan Ivan Rakun ter predsednik sveta občine Šmartno ob Paki Bojan Kladnik.
To so le nosilci nalog, odločitve pa bodo seveda sprejemali šmarški svetniki, ki bodo po potrebi pri reševanju posameznih vprašanj vključili tudi strokovnjake. In katere bodo njihove prednostne naloge tega trenutka? Poleg proračuna še urbanistična ureditev občine, pogovori s Telecomom glede dodatnih telefonskih priključkov, odprta vprašanja s področja geodetskih odmer, spremljanje dokončanja del pri izgradnji vodovodnega omrežja v zgornji Podgori ter priprava izhodišč za morebitno povezovanje z ostalima občinama pri ustanovitvi nekaterih skladov.
Seja občinskega sveta 10. ali 13. marca
Glede na to, da naj bi bil zaključni račun bivše občine Velenje izdelan do predvidenega roka, se bodo člani sveta občine Šmartno ob Paki najverjetneje na sejo sešli 10. ali 13. marca. Osrednja točka seje bo seveda zaključni račun ter priprava občinskega proračuna in delitvene bilance. Po informacijah naj bi podatke v zvezi s slednjo pridobili namreč že prej kot je zakonsko določeno (v aprilu).
Stranke za tvorno sodelovanje
Takšen bi lahko bil skupni imenovalec nedavnega pogovora župana in predsednika občinskega sveta s predstavniki strank, ki delujejo na območju občine Šmartno ob Paki. Na njem so med drugim spregovorili o oblikah sodelovanja z najvišjimi organi in predstavniki občine.
V strpnem dialogu so ti pokazali precej razumevanja in pripravljenosti za delovanje v korist razvoja občine. Tudi imenovanje ljudi za posamezne odbore naj bi dokazovalo, da si bodo pomagali, ne pa metali polena pod noge drug drugemu. Pobudo, da bi tudi stranke, ki nimajo svojega predstavnika v občinskem svetu, dobivale gradiva za sejo tega, pa bodo pretehtali šmarški svetniki.
V vasi Gorenje že pohiteli
Konec prejšnjega tedna so se župan, predsednik občinskega sveta in predstavniki strank občine Šmartno ob Paki mudili v vasi Gorenje. Tja so jih povabili člani iniciativnega odbora bodoče vaške skupnosti. Na njem so ti opozorili zlasti na pereče vprašanje glede lastništva tamkajšnjega zadružnega doma. Krajani menijo, da je njihov, v zemljiško-knjižnem izpisku pa je kot lastnik zapisana Kmetijska zadruga Šaleška dolina. Vanj ne morejo, ker nimajo ključev, v kulturni dvorani pa se rekreirajo posamezniki.
Predstavniki občine so jih seznanili z delom, jim predstavili predvideno obliko organiziranosti vaških skupnosti in jih med drugim tudi seznanili, da njihov iniciativni odbor do sprejetja statuta občine nima nikakršne veljave. Pozdravili pa so njihovo zavzetost.
tp)
J
	
IO	ljubljanska banka
	Splošna banka Velenje d.d.
	Velenje, Rudarska 3
SAMO UPOKOJENCEM IN USLUŽBENCEM V DRŽAVNIH SLUŽBAH nudi
LB SPLOŠNA BANKA VELENJE D. D. EKSPRESNE GOTOVINSKE KREDITE ZA VSE NAMENE IN VSE PRILOŽNOSTI
po ugodni obrestni meri R+13% letno in odplačevanjem 6 mesecev. Višji zneski gotovine so možni z dolgoročnimi gotovinskimi krediti do 24 mesecev.
Za KOMITENTE BANKE velja dodatna ponudba dolgoročnih gotovinskih kreditov z odplačilom do 36 mesecev in 10 % depozitom. Pri premostitvenih gotovinskih kreditih do 2 mesecev na osnovi vezanih nenamenskih tolarskih ali deviznih depozitov pa smo znižali obrestno meto na R+11% letno.
Telefonske informacije: 063 854-251, interno 303, 249 in 289.
Občinski svet Mozirje
Od vseh največ dela in nalog
Z razdelitvijo nekdanje mozirske občine na pet novih je nova občina Mozirje (zaenkrat) v posebnem položaju. Je namreč "dedinja" sedeža prejšnje občine, tudi njenih zaposlenih, ki niso dobili mesta v organih upravne enote, nekaterih služb, ki jih ni prevzela država in jih bo morebiti (po dogovoru) opravljala za ostale štiri občine (Zavod za urbanistično načrtovanje in razvoj), čakajo še delitvena bilanca in podobno.
Zaradi vsega tega ni naključje, da se mozirski občinski svet sooča z mnogimi nalogami in niso naključje obsežni dnevni redi njegovih sej. Danes (v četrtek) bodo mozirski svetniki ob 17.uri pričeli 3.redno sejo, njen dnevni red pa obsega celih 18 točk. Najprej bodo člani sveta opravili prvo obravnavo občinskega statuta, spregovorili o programu javnih del, sprejemali sklep o prodaji osebnih vozil in na podlagi tega o nakupu osebnih vozil za potrebe vseh petih občin, ob tem pa je na dnevnem redu še kopica drugih zanimivih in pomembnih točk.
V občino Mozirje po novem sodi tudi krajevna skupnost Rečica ob Savinji, zato bodo svetniki obravnavali poročilo o delu te in mozirske krajevne skupnosti ter imenovali gradbena odbora za izgradnjo osemletke na Rečici in telovadnice v Mozirju.
_iie
Peli za Karitas
Polzela - Moški pevski zbor in oktet s Polzele sta na lastno pobudo ter v sodelovanju s Karitasom iz Polzele v tamkajšnji cerkvi priredila v nedeljo popoldne dobrodelni koncert v korist tamkajšnjega Karitasa.
Moški pevski zbor s Polzele, ki deluje ze vec kot 40 let, je pod vodstvom Mije Novak zapel deset pesmi, oktet Adoramus, ki ga vodi Marko Slokar, pa najboljše iz svojega umetniškega programa. Blaž Jelen, predsednik župnijske Karitas, je visoko ocenil koncert in se pevcem ter župniku Jožetu Kovačecu zahvalil za prijetno in koristno sodelovanje.
■ Jože Miklavc
Sklad za okolje
Marsikaj bo treba zdaj, ko so na območju bivše občine Velenje tri nove, prilagoditi spremenjenim razmeram. Tudi Sklad za okolje, ki bo, če se bodo tako odločili sveti novih občin, postal Medobčinski sklad za okolje občin Šmartno ob Paki, Šoštanj in Mestne občine Velenje. Kje bo imel sklad sedež bo znano kasneje, najbrž pa bo v Šoštanju.
■ mkp
Gasilci na občnem zboru
Zbor velenjskih gasilcev
Gasilci GD Velenje so se na pustno soboto najprej zbrali na resno sejo, to je bil letni občni zbor, nato pa so načrtovano priložnost izkoristili za družabno srečanje in ogled mask. Predsednik društva Boris Kovše ter poveljnik Jože Drobež sta v poročilih navajala pomembne uspehe in akcije, vendar tudi težave in načrte o prihodnjem delovanju te organizacije. Za dolgoletno članstvo in posebne zasluge je Gasilska zveza Velenje nekaterim članom podelila priznanja, predsednik društva pa se je vsem marljivim članom zahvalil za sodelovanje.
■ Jože Miklavc
Še letos glavna plinska postaja za severno vejo
Skale in Hrastovec naj bi se s plinom grele že jeseni
V javnih gospodarskih dejavnostih Mestne občine Velenje računajo, da bodo naložbo plinifikacije Škal in Hrastovca dokončali že do maja letošnjega leta. Doslej so, kot je bilo rečeno, opravili že dve tretjini potrebnega dela. Ocenjujejo, da bo naložba za vsaj deset odstotkov dražja kot so prvotno računali. Razlog je v povečanju števila gospodinjstev, ki se bodo ogrevala s plinom, od prvotnih 273 seje število povzpelo na 300.
S tem bo zaključena plinifikacija tretjine severne veje. Še letos naj bi zagotovili sredstva za dokončanje projektov za Šembric in Konovo, Cirkovce ter Plešivec in zagotovili sredstva za dokončanje projektov za celotno severno vejo.
Za takoimenovano severno vejo plinifikacije bo treba postaviti še glavno plinsko postajo. Aktivnosti za izdelavo idejnega projekta s pridobitvijo lokacijske dokumentacije pri Petrolu, Zemeljskem plinu Ljubljana že potekajo. Vrednost naložbe ocenjujejo na blizu pol milijona nemških mark v tolarski protivrednosti. Da se bodo s plinom v Škalah in Hrastovcu lahko greli že v novi kurilni sezoni, jeseni, bi jo bilo potrebno postaviti najkasneje novembra letos.
Plinska postaja bo služila celotni severni veji in je po novem, kot poudarjajo, tudi medobčinskega pomena. Nanjo bo v Škalah in Hrastovcu priključenih 300 objektov, Šembricu in Konovera | približno 42, tudi v Cirkovcah 42, Plešivcu 45, Gaberkah 160, Ravnah 180, Lajšah in Topolšici približno 75, možnost priključitve pa je tudi za blizu 90 objektov na Lomu (Topolšica). Skupaj bi bilo na to postajo priključenih okoli 934 objektov. Še letos, kot računajo, pa naj bi začeli tudi z aktivnostmi pri projektni obdelavi južne veje plinifikacije, ki zajema področja Podkraja in Kavč, Podgoija in Pesja, Lokovice, Šentilja, Bevč, Vinske gore, pa tudi Dobrno ter Andraž.
■ mkp
Ljubno ob Savinji
Kmalu oblikovana občinska uprava
Konec minulega tedna so se občinski svetniki na 4.redni seji pretežno še vedno posvečali organiziranosti nove občinske uprave. Predlog statuta je pripravljen do te mere, da ga bodo prvič t obravnavali na seji, ki bo najkasneje lO.marca. Resnega kandida- ' ta za glavnega tajnika občinske uprave so tudi že izbrali, vendar* njegova odločitev še ni dokončna, računovodkinja in tajnica občine , pa je Tatjana Jeraj.
Razpravljali so tudi o dosedanjem delu vodovodnega odbora in o bodočem upravljanju s krajevnim vodovodom. Pri tem so se dogovorili, da odbor nadaljuje z delom do takrat, ko bo jasno, če bo država občini podelila koncesijo. Članom odbora so za zelo dobro delo izrekli priznanje, do nadaljnjega pa bodo v enaki sestavi z delom nadaljevali tudi ostali odbori. Na novo so imenovali odbor za pripravo proračuna in odbor za delitveno bilanco bivše občine Mozirje.
Zanimiva je odločitev ljubenskih svetnikov, ki so se zaenkrat odrekli novemu osebnemu avtomobilu, ki naj bi ga vsak od petih občin dobila na podlagi prodaje nekaterih vozil bivše občine Mozirje. Našteli so kar nekaj razlogov za svojo odločitev, tako pridobljena sredstva bodo namenili za druge nuejne stroške, za občinsko vozilo pa se bodo odločili, ko se bodo prepričali o njegovi ekonomski upravičenosti.
■JP
Še pust ni več, kar je bil
Nekateri pravijo, da sta pri nas predvsem dve priložnosti, da ljudje pokažejo na razne nepravilnosti, ki se pri nas pojavljajo.
To naj bi bila pust in prvi april. Tisti gnili časi, ko so ljudje lahko še kakšno rekli tudi po krajevnih organizacijah naše najmasovnejše organizacije, so namre
č že zdavnaj minili. Zdaj v imenu ljudi govorijo občinski svetniki in državni poslanci. Vendar res le v njihovem imenu. Še zdaleč namreč ne govorijo tistega, kar navadne ljudi najbolj žuli. Kvečjemu ljudem še sami krepko stopijo na žulj, ko si izglasujejo visoke plače ali sejnine. Da pa bi neposredne težave navadnih ljudi prišle v svetniške in podobne klopi, se dogaja le izjemoma. Te malenkosti so namreč premajhne, da bi sodile v "visoko" politiko
strankarskih veljakov in njihovih podložnikov. Pust in 1. april pa sta priložnosti, da se tudi majhni ljudje čutijo pomembne in se vsaj malo izkašljajo. Seveda tudi ob tem vedo, da so njihova opozorila zaman, da puščice ne bodo zadele ciljev, in da se seveda ne bo nič spremenilo, nekaj pa le dosežejo. Zastavijo svojo besedo in svojo podobo in kakšno rečejo. Olajšajo si dušo, da bodo v naslednjem obdobju laže sprejemali nove udarce usode. Pa čeprav točno vedo, da ima ta usoda tudi konkretno ime.
Da sedi v raznih klopeh, da na veliko razpravlja in dviguje roke, da se prepira zaradi določene politične linije in ne vedno za to, da bi nam vsem skupaj šlo bolje. In ko so v teh pustnih dneh ponekod nalagali vozove in na njih prikazali probleme, so se mnogi seveda tudi zavedali, da si nalagajo le še novo breme. Kot da bi želeli še enkrat delati pokoro za tiste, ki so se pov-
zpeli nad njih, pa čeprav so v času, ko so prosili za njihove glasove, zagotavljali, da jim bodo verno služili. Ampak tako je, volilci obračajo, izvoljeni obrnejo. Pa nimajo niti priložnosti, da bi povprašali, zakaj je tako. V času volitev so po časnikih in drevesih videli vsaj njihove slike, zdaj še teh ne vidijo več. Včasih jih gledajo po televiziji, pa še tedaj poreko, da bi bilo bolje, da jih ne bi videli, ne slišali.
Ampak zdaj so si nekateri celo nadeli njihove larfe. Ne vem, če zato, da bi čutili, kako je v njihovi koži, ali celo spet zato, da bi ponesli del njihovega bremena. Naš narod je pripravljen veliko potrpeti. Ko je že tolikokrat prevaran, je še vedno pripravljen komu podstaviti hrbet.
Sprejeti kakšno gnilo jajce, ki je namenjeno njihovim predstavnikom, nastaviti še desno lice, ko je levo že oklofutano. Če vedno
veijame, daje tako, kot je, prav. Da je usoda, ki naj bi bila deželica na južni strani Alp naklonjena, določila tako, kot je. In zato ljudje redko povzdignejo svoj glas, pa čeprav vidijo in čutijo, kako jih kradejo, kako jih žalijo. Po krščansko trpijo in pomilujejo nove in nove bogove, ki se pojavljajo na slovenskem nebu.
Enkrat ali dvakrat na leto pa si nekateri le dajo duška, da povzdignejo svoj glas in odločno rečejo kako krepko. Gredo na ulice in ceste, napolnijo najrazličnejše dvorane. Glasni so, kažejo pomanjkljivosti, terjajo odgovornost in izboljšanje. Ampak to se dogaja le na karnevalih in podobnih pustovanjih, ali na dan ob pričetku aprila.
Ampak, kot da tudi pust ni več, kar je bil.
(m kr)
T
555?=


AKTUALNO
Krajevna skupnost Lokovica
SCRIiiiKlilllltl
Zanimajo jih ceste, plinifikacija, manj teze
Porok za uspešno delo so še vedno dobra volja in pripravljenost ljudi za delo - Presegli delovni program za lani - Bolj kot teze statuta občine Šoštanj so jih na zboru krajanov zanimala življenjska vprašanja
"Lani smo naredili več kot smo predvideli v delovnem načrtu. Tako smo namesto enega posodobili tri kilometre cest, v precejšnji meri uredili težave z vodooskrbo, pa tudi društvom, ki delujejo v našem kraju, smo se poskušali za njihov trud oddolžiti po svojih močeh. Virov, iz katerih smo črpali denar, je bilo sicer več, toda, če ne bi krajani sami bili tako zagnani, voljni prispevati v denarju in v udarniškem delu, potem v leto 1995 ne bi stopili smelo kot smo." Tako je na kratko ocenil delo v preteklem letu na zboru krajanov (bil je prejšnji petek v domu krajanov) predsednik sveta krajevne skupnosti Lokovica Leopold Kušar.
Več kot dve tretjini denaija (ali 11 milijonov tolarjev) so lani namenili za posodobitev, obnovo, redno vzdrževanje krajevnih in lokalnih cest ter zimsko službo. Prisluhnili so tudi tistim krajanom, ki so želeli asfaltirati svoje hišne priključke. V prihodnje tega, po trditvah Leopolda Kušarja, ne bodo več omogočili, kajti nastalo je preveč težav, ki so jih rešili šele pred nedavnim. Izgradnja vodo-
Čeprav je priprava statuta Občine Šoštanj v tem trenutku prednostna naloga, teze udeležencev zbora krajanov niso toliko zanimale kot življenjska vprašanja. Želijo si čimveč asfaltiranih cest, razmišljajo o plinifikaciji,... Po mnenju vodstva KS ob pripravljenosti in tolikšni zagnanosti kot doslej, uspehi tudi v tem letu ne bi smeli izostati
vodnega omrežja proti Ilandu in v zgornjem delu Lokovice sta bila zalogaja, ki ju prav tako brez marljivih krajanov ne bi zmogli tako uspešno rešiti. Po dolgotrajnih naporih so vendarle uredili še odvoz smeti, na mrtvi točki pa je ostalo odprto vprašanje glede lastništva doma krajanov in mlekarne v prizidku. Dom je v lasti Kmetijske zadruge Šaleška dolina, upravljali in tudi vlagali ter vzdrževali pa so ga krajani Lokovice. Krajani pričakujejo, da bodo o tem v najbližji prihodnosti spregovor-
ili člani sveta občine Šoštanj.
Ceste, zimska služba, javna razsvetljava, kanalizacija in plinifikacija - to so vprašanja, ki naj bi jim namenili osrednjo pozornost v tem letu. Sploh plinifikaciji, zaradi katere so krajani Lokovice izglasovali zadnji samoprispevek. Izteče se konec tega leta, denar, ki se zbira iz tega naslova, pa naj bi bila osnova za začetek del. Kot se je pokazalo kasneje v razpravi, je bilo med udeleženci zbora krajanov kar nekaj takih, ki so se tega udeležili prav zaradi informacij s
prve roke glede plinovoda. Žal, se Milan Kneževič - delavec strokovne službe, ki skrbi za tovrstne projekte - ni odzval njihovemu vabilu in s tem povzročil slabo voljo med krajani. Predvsem zato, ker bi nekatera gospodinjstva rada preuredila svoja kurišča, pa ne vedo, ali naj se odločijo za plin, kurilno olje ali toplovod.
Je pa bil med gosti tajnik občine Šoštanj Peter Rezman, ki je udeležencem zbora ponudil v razmislek še možnost o izgradnji toplifikacije. Prav tako jim je obljubil, da bo občina v naslednjih šestih mesecih poskušala izvedeti, kaj in kako s plinifikacijo oziroma toplifikacijo. Po njegovih besedah je iz občinskega proračuna bivše občine Velenje "šlo toliko denarja za tovrstne projekte, da bi bila lahko sprojektirana že cela Šaleška dolina." Sicer pa se Peter Rezman ni udeležil zbora krajanov v Lokovici toliko zato, da bi odgovarjal na konkretna vprašanja glede nadaljnjega uresničevanja potreb krajanov, ampak bolj zaradi obrazložitve tez statuta občine Šoštanj. Krajani so mu sicer prisluhnili, nato pa brez razprave potrdili pripombe, ki so jih oblikovali člani sveta KS Lokovica. V njih se ti zavzemajo za sedanjo obliko organiziranosti, torej naj bi KS ostala pravna oseba s svojim žiro računom. Nekaj pripomb pa so imeli še na poglavji o volitvah in glede lastnine.
(» tp)
GLIN Holding
• »»»»»S«!!!«
Zaposleni bodo solastniki
Leta 1992 je postal lastnik celotnega premoženja podjetja Glin Holding d.o.o.Sklad za razvoj Republike Slovenije in za na-zarsko podjetje zaradi takšnega položaja ni veljal Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij. Zadeve glede lastninjenja so sedaj jasne. Državni zbor je namreč lanskega novembra sprejel Zakon o lastninjenju podjetij v lasti Sklada RS za razvoj, ki med drugim določa, da lahko zaposleni, bivši zaposleni in upokojeni delavci celotnega sistema Glina aktivno sodelujejo pri lastninjenju.
Letošnjega 7. februarja je Sklad poslal pisno ponudbo za lastninjenje podjetja. Ponudba omogoča zaposlenim, bivšim zaposlenim in upokojenim delavcem, da postanejo lastniki 60 odstotkov podjetja: 20 odstotkov v obliki interne razdelitve delnic in 40 odstotkov v
obliki notranjega odkupa. Ta odkup je možen s certifikati in z gotovino.
Na podlagi te ponudbe so v vseh podjetjih sistema Glin pričeli oblikovati programe lastninjenja premoženja, zbiranaja certifikatov in temeljitega obveščanja vseh upravičencev v procesu lastninskega preoblikovanja. Pri tem je treba razčistiti nekatera vsebinska vprašanja. Predvsem je treba dokončno razrešiti terjatev, ki je bila v postopku prisilne poravnave dolgov priznana delavcem in še nekatere druge zadeve.
Seveda v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini upajo, da bodo upravičenci v postopku lastninjenja izkoristili možnosti in ohranili premoženje, ki so aga desetletja ustvarjale generacije domačinov.
In ga še danes.
MGA Nazarje
IVRIISISVl
Novi prostori hitro rastejo
Nemško podjetje Bosch Siemens se je že pred leti odločilo, da bodo nazarski Mali gospodinjski aparati središče razvoja in proizvodnje malih gospodinjskih aparatov na motorni pogon. Proizvodnja v veliki meri že teče v Nazarjah, razvojnega in konstrukcijskega dela pa v celoti še ni. Zato so se po izgradnji nove hale odločili še za gradnjo prizidka, ki bo pretežno namenjen razvojnemu oddelku, svoje mesto pa bodo v njem dobili še razstavni prostor, laboratoriji in arhiv.	B
Okvara na glavnem izvoznem traku RLV
ss m m m m m m m m m m m »mmmmmnmmmmnm^ m
Izpad proizvodnje bodo nadomestili jutri
V četrtek, 23. februarja, okoli 20.30 je prišlo do večje okvare na glavnem izvoznem traku Rudnika lignita Velenje v Pesju. Zaradi okvare tisti, ki so vezani na proizvodni proces niso delali v petek, zamujeno pa bodo nadoknadili jutri. Ta petek je bil sicer po prvotnem terminskem delovnem koledaiju predviden za prost dan.
Kot je povedal dipl.inž. Marjan Kolenc tehnični direktor RLV, okvara ni povezana z veliki stroški. Prišlo je do delnega "zatrga" traku. Ker to tudi tehnično ne predstavlja zahtevnega posega, so bili napaki kos sami, stroški popravila niso bili previsoki, napako pa so uspešno odpravili že v soboto.
■ mkp
KS Ravne
■ m
Zaradi tez veliko slabe volje
Minulo nedeljo so se člani sveta krajevne skupnosti Ravne sešli na izredno sejo. Skupaj z gosti - podpredsednikom šoš-tanjskega občinskega sveta Francem Pečovnikom in tajnikom občine Šoštanj Petrom Rezmanom - so jo v celoti namenili obravnavi tez Statuta občine Šoštanj.
Te so člane sveta prej razburile kot kaj drugega. Tako niso soglašali, da bi občina vzela pristojnosti KS, prav tako ne, da bi premoženje in naprave, s katerimi upravlja KS, bile last občine. V ostri in pestri razpravi, ki je niso mogle omiliti pomirjujoče besede Franca Pečovnika (stvari se bodo uredile, če bomo poslušali drug drugega in si pomagali ter pošteno delali) so zahtevali, da ostane krajevna skupnost pravna oseba s svojim žiro računom. Vse pripombe bodo zapisali in od vodstva občine Šoštanj pričakujejo, da jih bo to pri oblikovanju dokončnega predloga Statuta tudi upoštevalo.
Viktor Potočnik, predsednik sveta KS Ravne je ob tem takole pojasnil nejevoljo: "Že 9 let delam v krajevni skupnosti. Bil sem predsednik
skupščine, sedaj sem predsednik sveta. Ker imam kar nekaj izkušenj, si ne dovolim, da bi me kdo poskušal pripeljati žejnega čez vodo oziroma me prevaral. Krajani Raven smo upravičeno lahko razburjeni. Iz naše KS nimamo v svetu občine Šoštanj nobenega svojega predstavnika, ki bi zagovarjal naša stališča, se zavzemal za naš kraj. Samoprispevek smo izglasovali, denar pa so v precejšnji meri porabili za naložbe v mestu, na podeželju smo z njim gradili bore malo. Sedaj pa bi nam rad nekdo vzel še tisto, kar smo si zgradili z udarniškim delom. Težijo nas tudi druga vprašanja in mislim, da jih bomo morali rešiti v zadovoljstvo vseh, ne le nekaterih."
(■ tp)
Ljubno ob Savinji
Posodobljen zdravstveni dom
Prebivalci tega kraja in širše okolice so se pred dnevi gotovo razveselili pomembne pridobitve. Gre za povsem prenovljene prostore zdravstvenega doma, saj prejšnji niso več ustrezali potrebam tega področja. S tem so razrešili problem preobremenjenosti ene same zdravnice, ker novi prostori zagotavljajo zaposlitev in delo še ene zdravnice. Večina opreme je nove, primerno pa so preuredili tudi laboratorij.
Naložba je velajala 4,5 milijona tolarjev, ki sta jih poleg zdravstvenega zavoda prispevala še proračun bivše občine Mozirje (2,7 milijona) in Krajevna skupnost Ljubno (290.000 tolaijev), samo oprema pa je veljala 1,8 milijona tolaijev.
■J P
V prenovljenem zdravstvenem domu poslej ne bo več tolikšne gneče
a* n • ^ .mmrnm *
iS - . -4,

Gradnja lepo napreduje, sklenili pa jo bodo sredi maja
DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNIN
Kako napovedati dohodnino za leto 1994? (11)
Vprašanja za rubriko DOHODNINA nam lahko pošljete na naslov: Uredništvo Našega časa, Foitova 10,63320 Velenje, s pripisom: DOHODNINA.
Na vaša vprašanja odgovarja DARINKA MRAVLJAK, vodja velenjske izpostave Republiške uprave za javne prihodke.
VPRAŠANJE bralke B.A .: Koliko je doplačila dohodnine v primeru, da je bila med letom olajšava priznana za enega vzdrževanega družinskega člana, pri napovedi pa ni možno uveljaviti te olajšave?
ODGOVOR: V primeru, da na koncu leta nimate tudi 3-odstotne olajšave po 9. členu, je doplačila 113.542,00 tolarjev, torej toliko, kolikor znaša olajšava, ta pa je 10 odstotkov poprečne plače.
VPRAŠANJE: Koliko je potrebno plačati dohodnine od prejemkov na žiro račun?
ODGOVOR: Vaše vprašanje ni precizno, saj se na žiro račun nakazujejo različni prejemki. Če gre v vašem primeru za delo po pogodbi, je med letom stopnja davka 25%, ob koncu leta je stopnja odvisna od višine vseh prejemkov, ki ste jih med letom prejeli, zato vam brez, da bi vedela, koliko znašajo vaši bruto prejemki v preteklem letu,
ne morem dati zadovoljivega odgovora.
VPRAŠANJE: Ali štipendije vpisujemo pod dohodke vzdrževanega družinskega člana in ali večja štipendija za prvega otroka znižuje olajšavo za drugega otroka?
ODGOVOR: Po spremembi zakona štipendije NE znižujejo več olajšave za vzdrževanega družinskega člana, zato jih v napoved za dohodnino NE vpisujemo več.
VPRAŠANJE B.I.: V precej obširnem pismu bralka pojasnjuje, da sta z možem prenavljala stanovanje, da sta za to varčevala več let, da ima za material račune, za delo pa ne, ker so delali sami in s pomočjo znancev, ki so svoje usluge zaračunali ceneje kot obrtniki. Kolikšen znesek ji bo priznan kot olajšava in za koliko let?
ODGOVOR: Ne glede na čas varčevanja vam bo priznana olajšava za vzdrževanje oziroma obnovo stanovanja največ 3 odstotke od osnove za dohodnino (brutto vsi prejemki minus prispevki za socialno varnost je osnova za dohodnino), seveda pod pogojem, da imate tudi račune. Torej v vašem primeru za material DA, za delo NE.
l\f
OD VSEPOVSOD
"" .....!"i' '■':
tlKsS
!
&SJ
Predsednik sveta mestne občine Velenje:
m m m a m
mmmmummm
"Sem mlad, nimam zamer iz preteklosti, energije pa imam dovolj!"
9. februarja je mestna občina Velenje po že znanih zapletih "dobila" svoje organe. Svetniki so za svojega predsednika izvolili 29 letnega člana LDS - Liberalne demokracije Slovenije Dragana Martinška. Takoj po izvolitvi je svojim kolegom v svetu predstavil svoje videnje opravljanja funkcije, danes se predstavlja vam, občanom in volilcem.
Naš čas: Verjetno izvolitev na mesto predsednika sveta za vas ni bila povsem nepričakovana, zato najprej vprašanje, kako ste si zamislili delo kot predsednik sveta?
Dragan Martinšek: "Izvolitev res ni bila nepričakovana. Na nek način sem bil že od vsega začetka kot predstavnik stranke v igri za to mesto. Že v teh dveh mesecih, ko se je večini zdelo, da pravzaprav nič ne delamo, da se nič ne dogaja, smo intenzivno razmišljali o tem, kako ta svet mestne občine zapeljati v smer, da čim prej začnemo z vsebinskim delom. Tako je precej stvari že pripravljenih in upam, da bo na naslednjih sejah delo dobro steklo. Upam tudi, da bom kot prvi med enakimi zagotovil, da se bomo čim prej začeli ukvarjati z vsebino. Najprej bomo seveda oblikovali temeljni zakon občine, statut, v katerem bomo morali definirati vse pristojnosti občine." Pri tem bodo posebej pozorni na dogajan-
ilpfvfi
Dragan Martinšek: "Velenje mora zaživeti kot mesto, kot povezana celota."
je v državnem zboru, kjer so ravno v preteklih dneh sprejemali spremembe zakona o lokalni samoupravi, ki naj bi tudi natančno razmejil pristojnosti župana, sveta in drugih organov. Po tej meditorni zakonodaji bo tudi mestna občina Velenje oblikovala svoj statut. "V tem tednu bo pričela zasedati komisija za statut, veijetno pa tudi komisija za mandatna vprašanja, ki se bo morala ukvarjati tudi z določenimi kadrovskimi zadevami, seveda pa župan
tudi dela s polno paro, prav tako vsi tisti, ki jih je pooblastil za različna področja."
Naš čas: Kot predsednik sveta boste lahko vplivali na dnevni red sej, zato ste takoj po izvolitvi predlagali, da se oblikuje poseben kolegij. Zakaj ste se odločili zanj?
Dragan Martinšek: "Sam sem liberalni demokrat in liberalcu se spodobi, da oblikuje vse svoje odločitve na čim bolj demokratičen način, z čim večjim konsenzom. Ko sem se odločil, da bom kandidiral za to funkcijo, sem se odločil, da v tem svetu ne bom imel sovražnikov. Seveda nasprotniki v politiki vedno so, sovražnikov pa ne želim imeti. Zato želim tudi delo vsebinsko konstituirati tako, da bom sodeloval z vsemi strankami in listami posameznikov, zastopanih v svetu. Pred vsako sejo sveta bi se dobili s predstavniki teh strank in list ter uskladili dnevni red, hkrati pa se dotaknili tudi vsebine, čeprav je ne bomo definirali in ne sprejemali nobenih sklepov. To bodo informativna srečanja, ki bodo, upam, pripomogla k temu, da bodo seje sveta potekale bolj tekoče, brez nepotrebnih zapletov, vprašanj in dilem. Ob tem ni nujno, da bodo na teh kolegijih, kar je zaenkrat še delovno ime, sodelovali vedno isti svetniki. Če bo statut določil, da se sedem dni pred sejo pošljejo vabila za sejo sveta, potem se bomo mi sestali osmi dan pred sejo in pregledali gradivo. To ne bo nevem kako pomemben organ, bo bolj slika
demokracije v Velenju. Rad pa bi opozoril, daje svet na nek način vendarle zakonodajalec, uredbodajalec, ki sprejema akte in ostale stvari, ki se tičejo občine in da občina Velenje ni več tista občina, ki smo jo poznali v sedemdesetih in osemdesetih letih. Bistveni del bivših občinskih pristojnosti se je preselil na državo. Zato naj občani nebi vseh svojih pričakovanj naslavljali na občino, kajti marsikatere stvari so se preselile na državno upravo, ki ima seveda tudi v Velenju svoj sedež. Občina je dejansko postala, mogoče je to neprimerna oznaka, samoupravna skupnost. Mi sami upravljamo s seboj; od komunale, urejanja zelenic, cestnih površin, občinskih davkov, če jih bomo imeli..."
Naš čas: V bivši občini Velenje so krajevne skupnosti zelo dobro delovale. Kakšno je vaše videnje njihovega dela v bodoče, ko jih v dosedaj znani obliki ne bo več?
Martinšek: "Treba je vedeti, da krajevne skupnosti kot take formalno ne obstojajo več, smo pa sprejeli statutarni sklep, da do nadaljnega delujejo tako, kot so v preteklosti. Osebno upam, da bodo krajevne skupnosti ostale. Še posebej primestne, v mestu pa bomo verjetno oblikovali mestne četrti. Osebno se zavzemam, da Velenja ne bi več delili na Levi in Desni breg, Kardeljev trg, Staro vas..., ampak da bi Velenje zaživelo kot mesto. V tistem trenutku, ko je Velenje postalo
mestna občina, smo želeli predvsem to, | da to mesto vzamemo kot kompleks, celoto, ki bo delovala tudi povezovalno. To so tudi želje mojih kolegov mlajših I urbanistov in na ta način je treba razumeti tudi modernizacijo mestnega centra, ki ga v Velenju presneto potrebujemo. Se posebej pa je potrebno v Velenju narediti stičišče mladine in ob- | čanov. Zato upam, da bodo svetniki ■ podprli prizadevanja za ustanovitev J mladinskega centra. Mesto naj dobi tudi I svoj center, naj bo to Cankarjeva s Tito- | vim trgom, ki bo urejen v doglednem i času. Tako mislim, da ima Velenje vse J možnosti, da postane ne samo najmlajše I slovensko mesto, ampak tudi najureje- | nejše."
Naš čas: Ni še povsem jasno ali . boste funkcijo predsednika sveta oprav- I ljali poklicno ali ne. Bo moteče, če jo |
boste nepoklicno?
Dragan Martinšek:" Obveznosti bodo seveda velike. Dogovor je tak, da bi se ob sredah popolne, od 15.00 ure dalje, dobivali na občini z sekretarjem sveta in županom. Ali bo funkcija neprofesionalna je težko reči, to bosta definirala zakon in statut. Mislim pa, da | ne bo moteče. Sem mlad, nimam no- I benih predsodkov, nobenih zamer iz preteklosti, energije pa imam tudi za
nekaj let še dovolj."
I I
Bojana Špegel I
______I
Terme Zreče
Sodoben center za dializo
Dr. Marjan Močlvnlk: "Kljub čudnemu spogledovanju smo v Termah Zreče uredili ;odoben dializnl center. Ideja, ki so jo v celjski bolnišnici odklonili, je tu padla na ugodna tla."
Prvi v Sloveniji so v zdraviliško - turističnem središču uredili najsodobnejši center za dializo - Za zdaj opremili 12 dializnih mest -Uradna otvoritev 7. marca -Lepe možnosti za nadaljnji razvoj dializnega centra
Za približno 850 bolnikov v Sloveniji, ki imajo težave z ledvicami, bo kmalu odprt nov sodoben dializni center pri nas. Uredili so ga v Termah Zreče in je med 13 tovrstnimi centri najsod-obneje opremljen. Ima dvanajst
dializnih mest in v eni izmeni lahko sprejme 24 bolnikov s kronično okvaro ledvic. Za zdaj so ti prihajali predvsem s celjskega območja, pridobljena koncesija pa jim omogoča, da prihajajo v center z napotnicami.
Predstojnik dializnega centra v Termah Zreče prim. dr. Marjan Močivnik pravi, daje v razvitem svetu pravzaprav pravilo, da imajo ugledni turistični kraji urejene tudi dializne centre. S temi približajo turistično ponudbo bolnikom s kroničnimi okvarami ledvic. Zreški dializni
center je prvi v Sloveniji, ki so ga uredili v kakšnem turističnem in zdraviliškem kraju. Za zdravljenje oziroma rehabilitacijo teh bolnikov je namreč celo zaželjeno, da ob prilagojeni zaposlitvi tudi rekreirajo in se tako polno vključujejo v življenje. Ne glede na to, da so vezani na dializo, lahko bolniki smučajo, plavajo, se veliko gibajo na svežem zraku. In prav zreško Pohorje s srednjegorskim podnebjem je velika priložnost za rehabilitacijo, zdravljenje in rekreacijo bolnikov z okvarami
ledvic ter slabokrvneže. To omogočata - po besedah dr. Marjana Močivnika - v celoto povezana ponudba Term in turističnega centra na Rogli. Z dializnim centrom so, meni sogovornik, omogočili bolnikom, ki ne potrebujejo bolnišničnega zdravljenja, povsem drugačne možnosti za premagovanje njihovih zdravstvenih težav. Hkrati pa so razbremenili celjsko bolnišnico, ki je poleg Kliničnega centra v Ljubljani drugi največji dializni center v Sloveniji. Z 12 dializnimi mesti je center v Termah Zreče za slovenske razmere velik. Tudi v širšem merilu, saj imajo ti v večini 3, 4, tudi 6 do 10 mest. Za zdaj sprejemajo predvsem bolnike s kronično
okvaro ledvic s celjske regije. Po 7. marcu, ko bodo center tudi uradno odprli, pa bo obogatil turistično - zdraviliško ponudbo zreškega Unior turizma. Čeprav storitve za zdaj še niso ponujali, jih bolniki z okvarami ledvic po Sloveniji in tudi v tujini že poznajo. Zmogljivosti v prihodnje ne nameravajo širiti, kadrovsko pa se bodo okrepili.
Dr. Marjan Močivnik je prepričan, da ima dializni center v zreških Termah veliko možnosti za nadaljnji razvoj oziroma za to, da razvija poliklinično delo pri odkrivanju in zdravljenju povišanega krvnega pritiska.
C tp)
slovenski dom nadziran od daleč
!ll(lll)!llllllllllllllllll
Cez pet let tudi pri nas?
> počasnimi koraki tudi slovenski strokovnjaki sledijo do-težkom na področju Integrira-lih hišnih sistemov - Gorenje nova iz Velenja, Fakulteta za ilektrotehniko In računalništvo ter Institut Jožef Štefan iz Ljubljane so razvili projekt "Slo-/enski dom"
Japonci, Američani in Evro-jejci že dobro vedo, kaj je to nteligentni dom. Pri nas naj bi po predvidevanjih - čez približ-10 5 let.
Z željo spremljati razvoj integriranih hišnih sistemov po svetu n razviti infrastrukturo, ki bo slov-:nski industriji omogočila enakopraven nastop na razvitih trgih z zdelki, ki se lahko vstavijo v akšen sistem, so se strokovnjaki v Jrugi polovici 80. let lotili projekta n ga ob koncu poimenovali Slov-;nski dom.
Za razvoj sistema, ki bo smogočal preverjanje, ali kje v stanovanju teče voda, so zaprta, zaklenjena vsa vrata,... so podjetja Gospodinjski aparati iz Velenja, Iskra Terminali, PAP Intel, Titan Kamnik, PTT in Gorenje Elektronika že naročila omenjeni projekt. Njegovi izvajalci pa so bili
Gorenje Inova iz Velenja, Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo iz Ljubljane, ljubljanski Institut Jožef Štefan, Titan in raziskovalci posameznih naročnikov. Sofinanciralo ga je tudi slovensko Ministrstvo za znanost in tehnologijo.Integrirani hišni sistem (nekateri ga imenujejo inteligentni dom) je v Sloveniji novost. Pomeni pa, da bomo lahko hkrati povezali v mrežo vse domače gospodinjske aparate (hladilnik, pralni stroj, štedilnik, pomivalni stroj,...), ugotavljali njihovo delovanje -pralni stroj bomo lahko priključili kar po telefonu, dobili podatek, ali kje v stanovanju teče voda in podobno. "Takšna povezava nam bo prihranila veliko časa in skrbi. Več kot le omembe je vredno dejstvo, da bodo s tem nižji tudi stroški gospodinjstva. Seveda ob tem posebej ne omenjam ekologije, ki postaja vse pomembnejši tržni element. Izvajalci smo razvili postopke, napisali računalniški program in razvili vmesnike za mrežno povezavo gospodinjskih aparatov, "je povedal vodja projekta Slovenski dom dr. Stanko Blatnik iz Gorenja Inove. Centralno informacijsko mesto takšnega sistema
bo računalnik, ki bo spremljal in povezoval vse aparate, preverjal njihovo veljavnost in omogočal komunikacijo navzven.
V spet prizadevanj po izdelavi energetsko varčnejših gospodinjskih strojev sodi tako ime no-vani projekt mehke logike pri pečici štedilnika. Izdelali so jo strokovnjaki Fakultete za elektro tehniko, Gorenje Inova in Gos podinjskih aparatov Velenje. Rezultati so pokazali, da takšna pečica porabi za 16 odstotkov manj električne energije.
Sistem inteligentnega doma bo seveda zahteval nekaj novosti in prilagodljivosti proizvajalcev gospodinjskih aparatov. Dr. Stanko Blatnik meni, da prevelikih tehničnih ovir ni, večje vprašanje je, koliko bo to stalo. Dodatne težave se bodo pojavile tudi pri priključitvi takšnega sistema v že zgrajen stanovanjski objekt. Vsak aparat bo namreč moral biti kabelsko povezan z računalnikom, kar pa pri vseh ne bo enostavno speljati.
Tržna raziskava, ki so jo opravili izvajalci med potencialnimi uporabniki inteligentnega doma (to so predvsem individualne enodružinske hiše) je pokazala, da se ta takšen dom ogreva 57-odstotk-
Dr. Stanko Blatnik: "Težko je reči, kdaj bo projekt Slovenski dom zaživel pri nas. To bo odvisno tudi od tega, ali se bodo našla manjša podjetja, ki bodo prevzela mrežo."
ov možnih uporabnikov, in to predvsem zaradi varnostnih razlogov, priprave hrane in pomoči prizadetim osebam. 30-odstotkov anketirancev ima doma že računalnik, kar pomeni, da bi bili pri njih stroški uvajanja sistema manjši. "Začetki so, industrija je na nek način pripravljena, znan-stveno-raziskovalno področje je sposobno zadeve spremljati, gibanja v svetu pa kažejo, da se bo v našem domu marsikaj spremenilo." Da je Slovenija res šele na začetku, dokazuje podatek, da se v svetu že pripravljajo na razvoj inteligentnega mesta, ne le inteligentnega doma.	tp)
Poslovne novice
•	Združenje podjetnikov Slovenije in Gea Coliege vabita v VEČERNO ŠOLO PODJETNIŠTVA v Velenju. Cilj programa je usposobiti podjetnike, manageije za organiziranje in vodenje podjetij ali delov večjih podjetij. Šola je sestavljena iz petih vsebinskih modulov (podjetniška vizija, marketing, management, finance - ekonomika - računovodstvo in kadri). Potekala bo 4 mesece, in sicer dvakrat na teden. Pričetek bo 16. marca. Osnovna cena je 144.000 SIT za udeleženca. Ceno sofinancira Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Gospodarska zbornica Slovenije, tako da je cena za podjetnike, ki poravnavajo članarino GZS, Ie 85.200 SIT, plačljivo v dveh obrokih. Število udeležencev je omejeno na 25 slušateljev.
•	Vabimo vse trgovce na razgovor s sekretarko Združenja za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenje go. Metko Potočnik, ki bo 3. 3. v konferenčni dvorani hotela Terme Topolšica. Tema razgovora: trendi razvoja trgovine v Sloveniji, delovanje Združenja za trgovino pri GZS.
•	Pozivamo vsa proizvodna in razvojna podjetja iz področij tehnike, avtomatizacije, merilne tehnike, krmiljenja in regulacije ter tehnike notranjih instalacij in varovanja, da se udeleže evropskega projekta INTERPRISE HALLA. Osnovni namen tega projekta je promovirati in pospeševati sodelovanje podjetij v Evropi. Srečanje je planirano v drugi polovici oktobra. Zato vabimo vsa slovenska podjetja, ki bi želela sodelovati v tem projektu in pokrivajo s svojimi dejavnostmi navedena področja, da se prijavijo najkasneje do 15. marca.
•	Obveščamo vas, da bo izmenjava predlogov mednarodnih, medkrajevnih in primestnih avtobusnih voznih redov za prometno leto 1995/96 7. marca ob 10. uri v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije, Dimičeva 9, v sejni sobi št. 401, IV. etaža.
Vse podrobnejše informacije lahko dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2, telefon: (063) 856-920.

rp^i _
m
AKUALNO
Z dr. Milanom Medvedom o razvojno - raziskovalni dejavnosti na RLV
Velenjska otikopna metoda je nekaj posebnega v svetu
0 tem, kako pestra in živahna je razvojno - raziskovalna dejavnost na Rudniku lignita Velenje, je bilo veliko slišati ob obisku ministra za znanost in tehnologijo dr. Rada Bohinca v... velenjskem premogovniku. Takrat smo med drugim slišali tudi podatek, da je na Rudniku kar 31 raziskovalcev, ki so za svojo raziskovalno dejavnost tudi registrirani.
Ni pa bilo mogoče zapisati vsega zanimivega, kar se na tem področju dogaja, zato smo za pogovor zaprosili dr. Milana Medveda, vodja Sektorja za raziskave in razvoj v tem podjetju.
Rudnik lignita Velenje je po drugi svetovni vojni doživel silovit tehnološki razvoj. Od enostavnih, nadvse preprostih postopkov pridobivanja premoga se je razvil v enega najmodernejših v Evropi. Pri tem pomembno to, da so njegov silovit razvoj krojili in pospeševali lastni kadri, tudi ob sodelovanju drugih institucij. Razvili so odkopno metodo, ki je v rudarskih krogih ovrednotena kot najprimernejša za odko-pavanje debelih slojev premoga in tudi v svetu znana kot velenjska metoda.
NAŠ ČAS: Kako je pravzaprav organizirana razvojno raziskovalna dejavnost pri vas?
Dr.Milan Medved: "Dolgoletno spremljanje raziskav in razvoja v velenjskem premogovniku je prišlo do izraza v pravočasnem uvajanju tehnoloških in tehničnih novosti v
naš proizvodni sistem. Leta 1993 smo se odločili še pospešiti razvojno raziskovalno dejavnost, zato smo oblikovali posebno organizacijsko obliko, imenovali smo jo Sektor za raziskave in razvoj, ki smo jo tudi registrirali kot raziskovalno enoto pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo. To nam zdaj omogoča, da se lahko prijavljamo na različne razpise, kjer država sofinancira nakup razvojne opreme, raziskovalne opreme in sofinancira tehnološki razvoj."
NAŠ ČAS: Rudnik tej dejavnosti namenja precejšnja sredstva. Koliko pa ste uspešni pri natečajih ministrstva, koliko sredstev dobite od njih?
Dr. Milan Medved: "Mi vlagamo v razvoj protivrednost treh milijonov nemških mark letno. To je za našo branžo lep rezultat. Sredstva, ki jih dobimo od države za sofinanciranje tehnološkega razvoja, so pa majhna. Zavedamo se, da smo se šele z organizacijo in registracijo usposobili, da se lahko prijavljamo na razpise. Za konkurin-iranje se pravzaprav šele učimo. Pričakujemo, da bomo letos pri tem bolj uspešni."
NAŠ ČAS: Lani je bilo kar nekaj
Dr. Milan Medved: "Z Idejami pri nas
ni težav."
področij na katerih ste uspešno delali. Kaj pa bi šteli za največji uspeh?
Dr. Milan Medved: "Vsekakor lahko izpostavimo dva velika projekta, na katera smo tudi ponosni. Gre za projekt visoko zmogljivega odkopa, pri čemer govorimo že o odkopih nove generacije, kjer dnevna proizvodnja 9000 ton ni več nič presenetljivega. Ti odkopi z najsodobnejšo tehnologijo in opremo omogočajo doseganje fantastičnih rezultatov."
NAŠ ČAS: Govorite o metodi, ki je tudi v svetu znana pod imenom velen-
jska metoda in s katero bi lahko prišli v mednarodno izmenjavo za prenos tehnologij?
Dr. Milan Medved: "Mala Slovenija nima veliko stvari, ki jih lahko ponuja v projekte mednarodnega sodelovanja. Odkopavanje debelih slojev premoga postaja za nekatere države vse bolj zanimivo. Denimo Kitajska, ki šele deset let uvaja podzemno odkopavanje debelih slojev premoga po podobni metodi. Vendar so rezultati njihovega dela precej slabši. Ko smo bili oktobra na svetovnem kongresu o odkopnih metodah v Turčiji, smo po primerjanju rezultatov ugotovili, da smo se mi pred 15. leti srečali s podobnimi problemi s katerimi se na Kitajskem danes. Bili so presenečeni nad tem, kakšne rezultate mi dosegamo na enem takem visko zmogljivem odkopu. Ministru smo predlagali, da bi to lahko bil eden od projektov mednarodnega sodelovanja za prenos tehnologij."
NAŠ ČAS: Omenili ste dva velika uspeha. Kateri je drugi?
Dr. Milan Medved: "Gre za projekt, ki se nadaljuje iz leta 1993. Intenzivno poteka praktični del preizkusov "utrjevanje in zapolnjevanje", kjer za izboljšanje pogojev dela uporabljamo produkte izgorevanja, pepel iz Termoelektrarne Šoštanj, ki bi ga sicer odlagali na površini. Mi ga uporabljamo pri tehnološkem procesu in ga vtiskamo v
izkopane prostore."
NAŠ ČAS: Od kje dobivate ideje, pobude, teme, česa bi se bilo vredno lotiti doma in poskusiti rešiti s svojimi strokovnjaki?
Dr. Milan Medved: "Če v podjetju razvojno raziskovalna dejavnost ne obstaja kot mišljenje, kot integralni koncept, potem tudi idej ni. Pri nas je idej ogromno in problem je izluščiti tiste, ki se jim je vredno posvetiti."
NAŠ ČAS: Povedali smo veliko lepega, je pa verjetno tudi kaj težav pri tem vašem delu?
Dr. Milan Medved: "Ena od prvih pripomb, ki jih imamo, je ta, da se je Slovenija mačehovsko obnašala do RLV. Če pomislimo samo na sofinanciranje tehnološkega razvoja. Slovenija veliko denarja namenja različnim razvojno - raziskovalnim projektom. Po našem mnenju je pri tem delež za naše podjetje premajhen in zato smo šli v resne pogovore z Ministrstvom za znanost. Intenzivno se bomo prijavljali na različne razpise, ker sedaj izpolnjujemo vse pogoje. Eden od njih so doktorati znanosti. Minister je omenil, daje v Sloveniji samo 51 doktorjev znanosti, ki delajo v proizvodnih organizacijah. Na RLV imamo dva, dodatno izobraževanje pa bomo še spodbujali."
■ Milena Krstlč - Planine
Elektrotehniška in računalniška šola CSŠ Velenje
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Osrednja šola: edina v celjsko-koroški regiji
Republiško ministrstvo za šolstvo in šport ji tega naziva i dodelilo kar tako, ampak na osnovi dosežkov - Raču-alniško opismenjevanje učiteljev na področju elektr-itehnike naj bi trajalo predvidoma 6 let - Učilnica za izvajanje tovrstnega pouka je še ena pomembnih pridobitev Centra srednjih šol Velenje v zadnjem letu Na Srednji elektrotehniški in oblike pridobivanja znanj bodo
računalniški šoli Centra srednjih šol v Velenju že sedem let spopol-njujejo znanje s področja uporabe računalniških aplikacij na delovnem mestu. Na takšen način je Jo sedaj pridobilo širša znanja že več kot 1500 udeležencev tečajev. Prišli so iz različnih delovnih organizacij, predvsem pa velja omeniti tesno sodelovanje omenjene šole in službe izobraževanja velenjskem Rudniku lignita. Skupaj s to službo so na Srednji elektrotehniški in računalniški šoli ludi pripravili program uporabe računalniških aplikacij na delovnem mestu. Kot je povedal predstojnik šole inž. Tone Gams, na tečajih prisluhnejo potrebam delovnega okolja, iz katerih udeleženci prihajajo. Izvajajo pa jih v obliki delavnic, na katerih namenijo še posebno pozornost težavam udeleženčevega delovnega okolja. So ena redkih šol v Sloveniji, kjer poteka izobraževanje tako, da ima vsak tečajnik svoj računalnik.
Konec lanskega leta pa je ta šola s sklepom Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije bila izbrana za eno od 11 osrednjih srednjih šol za računalniško opismenjevanje na področju elektrotehnike. Za ta laskav naslov se je prijavilo kar 120 slovenskih srednjih šol, Srednja elektrotehniška in računalniška šola iz Velenja pa je tako za zdaj edina osrednja šola v celjsko-koroški regiji. Tega naziva ji ministrstvo ni dodelilo kar tako, ampak na osnovi doseženih rezultatov in prizadevanj.
Kaj pomeni biti osrednja šola? To, da ima vodilno vlogo na področju uporabe informacijske tehnologije v izobraževanju. Te
potekale predvidoma 6 let, namenjene pa so dvigu računalniškega znanja učiteljev, ki bodo morali še bolj kot doslej vključevati računalnik v izobraževalni proces. V ta namen so na omenjeni velenjski srednji šoli v preteklih tednih že posodobili računalniško učilnico z opremo, ki sojo dobili kot osrednja šola. Del denarja je za naložbo prispevalo ministrstvo, del pa Center srednjih šol Velenje.
Učilnica ima 12 zmogljivih računalnikov in prav toliko učnih mest, ki so medsebojno povezana v mrežo. Učitelj vodi učno uro preko demonstracijskega računalnika, udeleženci tečaja pa lahko spremljajo njegovo poučevanje preko šestih TV-sprejemnikov. Demonstracijski računalnik je opremljen z zvočno kartico in CD enoto, tako da omogoča multi-medijsko predstavitev dela. Računalnik ima vgrajen še modem, s pomočjo katerega se preko telefonske linije lahko povežejo z zunanjim računalniškim omrežjem. "Na Centru srednjih šol
	I M i 'h ' M M M		IP ,...........,........,.;......... ........................mj
... Wj..,m-3 ■ tLlU	m		■ krat več kot sebi
Tone Gams
Milan Meža
Velenje imamo že sedaj 6 vstopnih mest v akademsko raziskovalno mrežo ARNES, ki omogoča dela v INTERNET omrežju, elektronsko pošto ... " je povedal vodja aktivnosti osrednje šole mag. Milan Meža.
Oba sogovornika sta zatrdila, da si bodo prizadevali za pridobitev dodatnih možnosti za delo učiteljev - mentorjev ter dijakov Centra srednjih šol Velenje, posebej mladih raziskovalcev. Oprema namreč to omogoča, hkrati pa pomeni tudi izziv za pridobivanje nadaljnjih znanj na informacijskem področju. S tem bi radi bogatili znanje dijakov Centra in tudi udeležencev vseh oblik tovrstnega računalniškega izobraževanja.
O pomenu pridobitve najbrž ni treba razpredati na dolgo in na široko. Z njo so na Centru srednjih šol razširili že tako zavidanja vreden seznam naložb v zadnjem letu v posodobitev učno-vzgojne-ga procesa, opreme in inovativne dejavnosti. Samo omenimo naj učilnico za praktični pouk gospodinj oskrbnic ter tehnikov gospodinjskih storitev, posodobitve praktičnega pouka elektrotehnike in strojništva, nadgradnjo Gimnazije ter dve prototipni specializirani učilnici za področje praktičnega pouka in laboratorijskih vaj.
■ (tp)
Kako je biti brez lastnega kapitala, "najlepše občutijo" v mozirskem Trgovskem podjetju Savinja. Precej so povečali poslovanje in so s trenutnimi dosežki zadovoljni, v veliki meri so uskladili prihodke in odhodke, posledice preteklega poslovanja brez kapitala pa so še vedno očitne. Direktor podjetja Gregor Verbuč pravi, da je pogoj lastnega kapitala izključno dobiček, nanj pa lahko v zaostrenih razmerah računajo le na nekoliko daljši rok. "Vseeno smo optimisti, ker se poslovanje kljub vsemu nenehno izboljšuje," trdi direktor.
Seveda ne gre brez ovir, kijih država očitno ne želi ali noče "odstraniti". Nelojalna konkurenca je to, kar z drugimi besedami pomeni (ne)plačevanje davkov in prispevkov. " Pri tem pred-njačijo zasebni podjetniki, ki jih ne plačujejo v celoti ali sploh ne. Takšna trditev ni izmišljena, saj jo potrjujejo čisto uradni podatki. To med drugim pomeni, da mora naš delavec prispevati enkrat (dvakrat!) več in na ta način "plačuje" šolo ali vrtec posameznim bogatim obrtnikom. Breme torej ni porazdeljeno enako, to ni pravna država, z nekaj politične in drugačne volje pa bi lahko marsikaj popravili."
Številke so dovolj zgovorne. Podjetje državi mesečno plača preko 20 milijonov tolarjev za davke in prispevke, za plače zaposlenim pa jih nameni pet (5). Kolikorkoli torej za te namene, kot delajo drugi, ne bi plačali, bi namenili za višje plače ali za razvoj. "Državi torej damo štirikrat več kot sami sebi. Pa ne
Gregor Verbuč: "Samo tarnanje nikoli ne pomaga"
gre za to. Država seveda mora svoje dobiti, to ji pripada po zakonu, problem je v tem, da breme ni porazdeljeno enakomerno."
Ob tem imajo v podjetju nenehne težave s kSbri. Kadarkoli iščejo nadomestila za dopuste in bolniške odsotnosti, trgovcev na zavodu za zaposlovanje preprosto ni, število brezposelnih pa nenehno narašča. Kar je čudno; pa ne le za njih. Zaposlenim so v lanskem letu izplačali vse kar
jim je pripadalo, celo nad priporočili sindikata, "bone" jim mnogi očitajo, vendar so z njimi pomagali izključno delavcem nazarskega Glina, ob tem pa tudi inšpekcijske službe niso ugotovile nobene nepravilnosti.
Lastninjenje je spet ključna zadeva. Nanj so se pripravili s pomočjo pravih strokovnjakov. Program so oddali pravočasno in zdaj čakajo odgovor. Odločili so se za kombinirani sistem lastninskega preoblikovanja z interno razdelitvijo delnic, z notranjim odkupom in javno prodajo, kar pomeni 60 odstotkov. Za notranji odkup so se odločili vsi zaposleni, tudi precej upokojencev in bivših zaposlenih. Računajo tudi na dokapitalizacijo podjetja, saj se je zanjo odločilo precej zaposlenih, pač v skladu s svojimi zmožnostmi.
"V letošnjem letu posebnega izboljšanja reda na trgu še ne pričakujemo, naš program pa smo zastavili tako, da bomo tudi v takšnih razmerah ostali nad vodo, znajti se je treba v vsakem položaju," pravi direktor Gregor Verbuč.
UJP
Blagovnica Mozirje v primežu nelojalne konkurence

MNENJA. ODMEVI
IISIIII
^^ ' »
Za srečnejšo prihodnost vseh otrok
Tri leta matere z lastnim otrokom je zlato obdobje. Tega se zavedamo vse premalo. Sedaj potekajo debate o predlogu za triletni porodniški dopust. Zdi se mi, da ni niti pomembno, kdo je tak predlog pripravil. Vem le, da je bilo moje otroštvo lepo, saj sta bila ob meni nenehno moja oče ali mati.
Žal ugotavljam, da je bilo nežno otroštvo mojih in drugih otrok drugačno. Čas po drugi vojni je terjal svoj davek. Oba starša sta se zaposlila. Tako so bili otroci na milost in nemilost prepuščeni drugim: vrtcem, jaslim ali starejšim osebam, ki so pazile nanje... Tistega prvin-skega povezovanja, ki je tako potrebno za otroka v prvih treh letih življenja, niso imeli.
Čudno je, da se na izziv o podaljšanju porodniškega dopusta ne odziva več staršev in vzgojiteljev. Psihologija in pedagogika dvajsetega stoletja sta odkrili, da je prav obdobje prvih šestih let najžlahtnejše. Izpostavljam otrokov občutek za varnost in njegov čustveni in intelektualni razvoj.
Sedaj "grmimo" s protiargu-menti za podaljšanje porodniškega razvoja: navajamo zmešnjave v gospodarstvo, nered, ki bi ga povzročale pogoste zamenjave na delovnih mestih, strah, da bi se nataliteta močno izboljšala, in še kaj.
V življenju vsakega človeka pa je vendar najpomembnejše njegovo dozorevanje in preraščanje v pridnega in plemenitega državljana. Ali se vam kdaj ustavi oko ob mladih? Ali kdaj prisluhnete njihovemu slengu? Ali prebirate vesti o ubojih in pretepih mladih? In končno, tudi o samomorih?
Dovolj! Ne trdim, da so vse izjave posledica premajhne ljubezni in premajhne skrbi za otroka v nežnem obdobju. Nikoli pa me ne bo mogel nihče prepričati, da tudi premajhna navezanost staršev na otroka ob prvih korakih ne pogojuje stanja, ki ga zapisujemo danes.
Sicer pa - obstajata dve poti: nekatere zahodne države zaposlujejo predvsem može. S to varianto, ki ima svoje velike prednosti za razvoj zdravih otrok, še ne bomo mogli računati, kajti standard ni tak, da bi kaj takega omogočil. Druga varianta, ki je kot predlog zunaj, in bodo razpravljali o njej tudi v našem parlamentu, je sprejemljiva. Gotovo ne zaradi strankarskih zdrah. Gre vendar za našega slovenskega otroka. Tri leta stkejo trdno varnostno vez med otrokom in materjo ter očetom. Ta tri leta ponujajo še kaj več. Ponujajo bogato izrabo časa matere, da bolj spozna svojega otroka in da po genetskih danostih laže z njim ubira poti, ki so primerne. Koliko naših žena in mater se je v polpretekli dobi lahko pred rojstvom otroka in po njem posvečala proučevanju svojega otroka? Tu bi se tudi morali ustaviti. Tu bi lahko, oplemeniteni z izsledki sodobne mladinske psihologije in pedagogike, neposredno pomagali otroku in se odločali za pravilno pot! Prav to triletno obdobje bi bil čas za aktivno približevanje nežnemu subjektu.
Koliko zgrešeno usmerjenih
otrok je zraslo! Koliko nevrotičnih osebnosti je vsepovsod. Koliko negativnih primerov s cest iz negativnega okolja! Zakaj se ne zamislimo globlje? In ne samo to, negativnost pogojuje tudi pomanjkanje ljubezni. Otrok mora čutiti, da ga ima kdo rad. Predvsem pa njegovi najbližji.
Kolikokrat sem poslušal jok malčkov, ki so, stari komaj leto, morali v tuje roke. Kolikokrat so me ganili mladi brezprizorniki, ki so izjavljali, da svojih staršev skoraj ne poznajo. Zato sem prepričan, da bi sprejet predlog pomenil za razvoj otroka bistven premik. Premik k večjemu počlovečenju in trdnejši povezavi, k tistemu, kar imenujemo družina. Če gre na vseh ravneh našega življenja za bistveni in zato kvalitetnejši premik v razvoju naših otrok, potem morajo tudi gospodarske težave, nastajajoče ob tem, na stransko pot. Sicer pa -vzemimo računico v roke in kmalu bomo videli, kaj vse nam brezdomstvo in iztirjenost otrok povzročata.
In še drugače: ničesar na svetu ne more nadomestiti materinih dotikov, božanj, ljubezni do svojega otroka! Pravim, ničesar!
Zato lahko predlogu samo ploskam in v prizmi prihodnosti vidim srečnejše življenje odraslih otrok in nas vseh. Vojne, splošna psihoza današnjega časa terja več. Mati lahko otroka obvaruje, mati mu nudi lastno naročje.
Sekvenca nekega dokumentarca je šinila vame in pred oči ponujala še komaj rojene otroke z velikimi, smrtno prestrašenimi očmi.
Da, varnost otroku in ljubezen! Zato pozdravljam predlog z obema rokama!
■ Viš
Lokacija za cerkev med programskimi prioritetami kluba socialne, krščanske in ljudske demokracije
Pred ne tako davnimi časi je bil na šaleškem polju položen temeljni kamen z dobrimi željami po izgradnji modernega mesta. Politiki so s tem dobili priložnost, da na najbolj konkreten način odgovorijo razvojnim potrebam takratne države in časa, urbanisti in arhitekti pa polne roke dela in ustvarjalni izziv.
Vse, kar je od takrat pa do danes bilo ustvarjeno, je nedvoumno bogastvo tega mesta in te doline. Tako, kot so take stvaritve v vseh zgodovinskih obdobjih odražale podobo časa, v katerem so nastajale, in to ne samo z urbanističnega in arhitekturnega, temveč tudi s sociološkega vidika, tako je tudi mesto Velenje odraz svojega časa. Tega ne moremo šteti za slabo ali polomijo. Da pa v državi izstopa po prepoznavnosti vrednostnega vzorca iz časa svojega nastanka in najhitrejšega razvoja, ni krivo mesto. Tako kot niso krivi srednjeveški gradovi in trgi za družbeni red v času, ko so nastajali, ne glede na zgodovinske ocene o sprejemljivosti ali nesprejemljivosti tega družbenega reda, tako tudi mesto Velenje ne sme in ne more prevzeti odgovornosti za družbeni red, v kat-
erem je nastalo. Dokler bosta ti dve stvari med seboj neločljivo povezovani, bo slabo za mesto in njegove meščane, ker ne bo sposobno odgovoriti razvojnim potrebam današnjega časa, tako kot je to znalo v preteklosti.
Družbeni red, za katerega je veljalo, daje do podrobnosti razvil in uporabljal sistem obvladovanja vsega in vsakogar, se počasi umika "novi" filozofiji družbenih odnosov, ki se ji reče demokracija. Ta od nas zahteva, da se poslovimo od utečenih načinov vodenja javnih zadev, tudi mest in krajev, za katere je značilno "boljše obladovanje večje učinkovitosti" in da sprejmemo načine upravljanja, ki temeljijo na regulaciji. To ni gledanje skozi ideološke objektive. To je preprosto potreba današnjega časa in osnovna predpostavka, da mesto v popolnosti zaživi, zadiha s polnimi pljuči in da nudi svojim meščanom to, kar od njega pričakujejo.
Nekoč je bil postavljen jasen cilj, sicer veliko bolj eksakten, da mora biti v mestu toliko in toliko stanovanj, toliko in toliko oskrbovalnih trgovin, ustanov za javne dejavnosti, sprehajališč in podobno. Tudi danes, sicer sam od sebe in manj eksaktno, postavlja cilj, da mesto potrebuje upravljanje in učinkovito regulacijo in ne vodenja in obladovanja. Razlika med tema dvema sistemoma je veliko večja, kot se nam to zdi na prvi pogled. Od tega, da na najbolj naraven način spodbuja razvoj, ustvarja priložnosti in omogoča vsem enakovreden dostop do njih, od odnosa do vrednosti mesta in spoštovanja javnega kot skupnega dobrega. Za doseglo tega cilja bo v Velenju treba postoriti marsikaj - od integracije naselij in četrti v mestno celoto do ustvarjanja mestnih vrednot. Tako za integracijo kot za ustvarjanje mestnih vrednot je izredno pomembno prostorsko načrtovanje kot kvalitativna in ne več kot kvantitativna kategorija. To pa že zahteva interdisciplinarno strokovno delo, pri katerem imajo vse poklicno zainteresirane stroke enakovreden status in porazdeljene odgovornosti. Tu se nam očitno najbolj zatika. Če bi se že uspelo "spraviti" v enakovreden status skoraj vse poklicno zainteresirane stroke, pri politiki bi to šlo najtežje; namreč kot kaže praksa, ni problem pri sprejemanju ugotovitev, da so za integracijo in ustvarjanje mestnih vrednot izredno pomembne komunikacije vseh vrst, problem nastane takrat, ko se nekaterim dejavnostim priznava, da sledijo k zastavljenemu cilju, za druge pa iščemo vse mogoče in nemogoče razloge, da se pokaže nasprotno. Za ilustracijo sta mogoča dva primera. Eden od njiju je dejavnost mestne tržnice, ki se idealno ujema z globalnim ciljem, ker zagotavlja boljšo oskrbo mesta in hkrati deluje združevalno. Lokacija za to dejavnost bo najbrž določena tako, da bo omogočala oba namena.
Drugi tak primer je dejavnost cerkve, ki prav tako idealno sledi globalnemu cilju, ker ustvarja prepotrebne vrednote kot sestavni del mestnih vrednot in deluje združevalno. Do tukaj je vse lepo in prav. Ko pa cerkev izrazi potrebo po primerni lokaciji za opravljanje svoje dejavnosti, nastopijo težave, ki izhajajo iz ideoloških opredelitev in nimajo
osnove v strokovnih podlagah, kjer bi se naj dejavnosti obravnavale povsem enakovredno in skladno z zastavljenimi mestnimi cilji. Po vsej sili iščejo argumente proti, med katerimi so tudi taki, daje predvidena lokacija za cerkev elitna mestna lokacija in je je škoda. Pri tem se ne pove, katera je to elitna dejavnost, ki pa bi bila vredna te lokacije. Pravijo, da je škoda zelenice, ki naj bi bila mestna pljuča, da je "plač" rezerviran za rekreativne dejavnosti Velenjčanov, da bi bilo potrebno razpisati referendum in podobno, najbolj "močan" pa je "argument", da bi postala lokacija z zgraditvijo cerkve nedostopna za veliko Velenjčanov, ker da ne zahajajo za cerkvena obzidja. To je tako kot da bi bili vsi, ki ne tekajo proti tekaškim stezam, ki ne igrajo košarke proti košarkarskemu igrišču, ki ne zahajajo v kulturni dom, proti kulturnemu domu in še bi se dalo naštevati, ampak to so nesmisli.
Klub svetnikov socialne, krščanske in ljudske demokracije lokacije za cerkev ni uvrstil med prioritetne programske naloge iz ideoloških razlogov, ampak zato, ker ta dejavnost sledi mestnim ciljem in ker se že dve leti neenakovredno obravnava v primerjavi z drugimi dejavnostmi in to pod vsemi možnimi pretvezami. Klub bo v skladu z veljavno prostorsko zakonodajo in pristojnostmi mestne občine predlagal svetu, da sprejme sklep za začetek postopka za spremembo občinskega prostorskega načrta. V kolikor bodo veljali argumenti in v kolikor bo prisotno malo politične volje, se bo prav s takim sklepom omogočilo javnosti, da o lokaciji neposredno izrazi svoje mnenje in ne preko zaščitnikov "javnih interesov".
■ Klub svetnikov socialne, krščanske in ljudske demokracije
Ekološka sanacija Šaleške doline z vidika RLV in njegov nadaljnji razvoj
1.	Urejanje turistično-re-kreativnih centrov na ugrezninah in bregovih nastalih jezer.
2.	Možnost odlaganja pepela in sadre v opuščene rove rudnika.
3.	Trženje z odlaganjem in skladiščenjem vseh vrst odpadkov v rudnik.
4.	Nastajanje šoštanjskega jezera po letu 2015.
Ali že obstaja analiza strukture turistov, ki obiskujejo naše turistične objekte? So to pretežno prebivalci Šaleške doline, koliko je turistov iz drugih krajev Slovenije in koliko je tujcev? Koliko delovnih mest na tem področju smo že odprli in koliko jih maksimalno ponujajo taki centri?
Deponija pepela se mora spremeniti v nasip med Velenjskim in Družmirskim jezerom, ki bo preprečil zlitje obeh jezer zaradi izkopavanja pod pregrado. To še nekako dojemamo, čeprav dvomimo v njegovo trdnost (graditelje cest skrbi, kam z materialom pri gradnji cestnih predorov, lahko bi ga vgradili v ta nasip). Do zlitja ne sme priti zaradi nestabilnosti bregov Velenjskega jezera, kjer so: Kunta-
Kinte, Pesje s Klasirnico in Skale, če se njegova gladina zniža za nekaj metrov. Po izgradnji tega nasipa pa bi pepel vendarle odlagali v rudnik (2015). Rudniški strokovnjaki nam tudi obljubljajo odlaganje sadre v rudnik. Toda zakaj strokovnjaki TEŠ vztrajajo na urejanju njenega površinskega odlagališča?
Srhljivo pa je načrtovanje in morda že odlaganje raznih vrst odpadkov v rudnik: od komunalnih in industrijskih odpadkov, pepela kot ostanka sežiganja odpadkov, žlindre, težkih kovin do odpadkov od predelave nafte, galvanizacije, umetnih snovi ipd. So lahko med njimi tudi radioaktivni odpadki? Tri milijone m3 rovov nastane na leto, ki bi jih lahko zapolnili z raznimi odpadki, pravijo na Rudniku! Še pred enim letom pa so nas prepričevali, da v rove ne moremo odlagati ne pepela ne sadre zaradi posebne odkopne metode in takojšnjega naravnega zasipanja rovov. Tržneje z odlaganjem odpadkov bi bilo zares uspešno v sedanji krizi odlaganja odpadkov v naših in tujih državah. Šaleška dolina bi lahko postala smetišče Evrope, v TEŠ bi kurili odpadke, v rudnik pa bi jih odlagali kar 3 milijone m3 na leto. Morda je le škoda prostora za naš pepel? Šalo na stran!
Ob možnostih odlaganja odpadkov v rudnik bi se morda sprijaznili le z odlaganjem komunalnih odpadkov. O sposobnosti predvidenja strokovnjakov posledic svojih ravnanj imamo že grenke izkušnje (S02, stabilnost tal, deponija pepela, EFE-opeka ...), zato opozarjamo: deponije odpadkov so lahko v tistih rudnikih, ki nimajo nad seboj več 10 milijonov ton vode, ki lahko po različnih poteh vdre v rudnik. Naš rudnik je tudi v neposredni bližini prelomnice, kar dokazujejo termalne vode in menjavanje različnih kamenin. Kdo lahko napove, kaj se lahko zgodi s tako krhkim ravnovesjem kotanj naših jezer in njihovih bregov ob malo večjem potresu? Ali lahko jamčimo, da tako naše ravnanje ne bo s svojo morilsko roko seglo v 50 ali 100 let odmaknjeno prihodnost? Zato smo odločno proti kakršnemkoli razmišljanju o odlaganju odpadkov v rudnik!
Rudnik še vedno načrtuje kljub slabim izkušnjam z vplivi svojega rudrjenja na okolje nastanek Šoštanjskega jezera, ki bi potopilo Metleče, Topolšico skoraj do zdravilišča in del Raven -edini preostali rodovitni del Šaleške ravnice.
Nastajanje Šoštanjskega jezera se mora preprečiti. To jezero bi imelo povprečno globino 6 m, torej bi bilo podobno blatnemu močvirju z zelo razvejano obalo. Če lahko transportiramo milijon ton pepela letno na 2 do 3 km oddaljeno deponijo, bomo lahko sproti odvajali vodo v Pako pri Penku, kjer je že znatno nižja od ostalih površin.
In če se zopet vrnemo k bodo-
čemu turizmu v naši dolini - ali bodo turisti prihajali ali ne v neposredno bližino ogromnih količin radioaktivnega pepela in sadre, v neposredno bližino ogromnega podzemnega odlagališča raznih industrijskih odpadkov (kako bi jih kontrolirali?), ko bi že na cestah srečevali prevoze le-teh. Temu pravimo psihično onesnaženje, kajne?
Kaj bomo torej izbrali: turizem, ki je neizčrpen vir dohodka, ali podzemno deponijo odpadkov, ki bo omejen vir zaslužka - odvisen od prostora v rudniku. Ko bo polna, denar ne bo več pritekal, ampak odtekal za njen nadzor!
■ Za Šaleško ekološko društvo, predsednica Marija Šavor
Jusupovičevi nadomestno parcelo
Se bo lesena podrtija ob Partizanski cesti zrušila sama od sebe? Bo to delo opravil veter? Ali pa morda malo močnejši zračni iznenadni tlak od kakšnega tovornjaka?
Kakorkoli že, storjeno krivico Bartolčeve občinske vlade sedaj popravlja in omiljuje Mehova mestna občinska vlada.
Ja, mnogi Velenjčani se bodo še spomnili mojega pisanja in raziskovanja zadeve Jusupovič. Zaradi tega pisanja sem prišel na sodišče in tudi tam potrdil, da pri pisanju nisem nič zagrešil ter bil oproščen.
Bo že držalo, da so se pri rušenju malo prenaglili, namreč uradni Občinski vestnik številka 8/80 govori, da je bila na tem mestu dovoljena nadomestt gradnja. To potrjuje tudi zazidal- I na dokumentacija, s katero so razpolagale tedanje občinske inšpekcijske službe, a so v sporu žal molčale!
Reči pa tudi moramo, daje Arzenškova občinska vlada odstopila od pregona, za porušitev o tej zadevi so bila dana častna zagotovila Jusupovičevi na občini Velenje, da si lahko pridobi vsa soglasja in do rušitve ne bo prišlo. Jaz imam pisno izjavo tedaj odgovornih na občini.
Vem, da je za Jusupovičevo rezervirana sončna parcela na lepem kraju z vodo in asfaltirano cesto, le da ni mestnega ogrevanja, a tudi malo oddaljeno iz mesta Velenja. Sicer pa je bivanje na podeželju še kako prijetno.
Kakorkoli že, trdno sem prepričan, da bo sedanja mestna občinska vlada popravila krivico, ki je bila storjena Marici Jusupovič. Povem naj samo še, da je mati samohranilka dveh otrok in da je ob ločitvi izplačala 21.000 nemških mark možu, da se ga je rešila. Mož se je odpovedal že zgrajeni nadomestni gradnji in tako je lahko gospa Marica na zemljiški knjigi preknjižila parcelo in hišo na sebe in svoja otroka. Sedaj nima nič, ne denarja ne že zgrajene kletne glihe. Ostala staji otroka, dolg in bolečina ...!
Se tega zavedate?
■ Lojze Ojsteršek
OTROCI JO POTREBUJE^0
PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEH!
Žiro račun: 50101-654-41037.
^'obija^0
Hvala.
TO IN ONO__
,>mff''fTB'iT'TTT	i i i milim	i lin i i n i	i	n i nun i i
Trgovsko podjetje doMSjnn
Trgovsko podjetje Dolina kot naslednik prvotnih trgovskih podjetij Merkur in Zarja ima v Šaleški dolini, predvsem pa v mestu Šoštanj, več kot 40 - letno tradicijo na področju maloprodaje in preskrbe z osnovnimi življenjskimi potrebščinami.
strankam. Kajti, prav z njihovo pomočjo in zvestobo se je ta šoštanj ska trgovina ohranila desetletja.
V zadnjih šestih letih je Tr->vsko podjetje Dolina svojo
maloprodajno dejavnost razširilo še z grosistično ponudbo v nakupovalnem centru Gorica, kar so z zadovoljstvom sprejeli zlasti mnogi manjši trgovci in gostinci, ki nimajo večjih skladiščnih
S svojimmi prodajalnami v Šoštanju, Velenju in v Šmartnem ob Paki skrbi za osnovno preskrbo širšega kroga svojih kupcev. Zveste so jim že kar nekaj generacij.
Na zahteve sodobnega časa, kamor sodi tudi lastninska preobrazba, se pripravlja tudi Dolina. S prvim soglasjem Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo je stopila na pot delničarstva in delniške družbe, tako da bo svoj kapital za lastninske certifikate razdelila svojim delavcem, upokojencem in nekdaj zaposlenim, nekaj pa gaje v javni prodaji namenila tudi svojim
površin. Pa ne samo zaradi tega, ampak tudi zaradi solidne oskrbe in hitre dostave naročenega blaga. Stalne in zadovoljne stranke dokazujejo, da je bila ta odločitev pravilna, predvsem pa po-
trebna.
Nadaljnje korake razvoja so v podjetju Dolina usmerili v modernizacijo poslovanja, obnovo poslovalnic ter v izobraževanje. Vse to z namenom: biti v svojem okolju ne glede na konkurenco najboljši.
K temu ter dobremu poslovanju bo zagotovo prispevala tudi lastninska preobrazba z udeležbo vseh zainteresiranih -zaposlenih in njihovih kupcev, ki bodo trgovino Dolina v pravem pomenu besede vzeli res za svojo.
V trgovskem podjetju Dolina trdijo, da kratko sporočilo: "Za vas se trudi trgovina Dolina"
ni prazna fraza, ampak podjetniška orientiranost vseh bodočih lastnikov, ki bodo v vsesplošno zadovoljstvo vseh pri-gospodarili čimboljše poslovne rezultate.
(OLEDAR KULTURNIH PRIREDITEV - MAREC
ietrtek, 2. mar., dom kulture elenje, ob 19.00
redavanje z diapozitivi in glasbo
1atej Mejovšek:
'LEŽALNE TURE V ZDA
Deset dni sem preživel v ne-
lehnem boju z lastno težo in
iprimki, v nenehnem nihanju
isoko nad tlemi..."
'stopnice 200 SIT.
>obota, 4. mar., dom kulture
/elenje,
>b 19.00 - "rumeni" abonma >b 21.00 - "beli" abonma »ledališki abonma - zadnja predstava
Vloje gledališče Ljubljana
Vliro Gavran:
MOŽ MOJE ŽENE
Režija: Marjan Bevk
Igrata: Ivo Ban in Iztok Valič
Ustvarjalci te igre so jo označili kot
najbolj noro komedijo.
Vstopnice 1.200 SIT.
Sreda, 8. mar., Cankarjev dom,
ob 19.30
obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani
Zlati abonma (5)
AMSTERDAMSKI BAROČNI ORKESTER
Dirigent in solist: Ton Koopman Odhod avtobusa ob 16.00 izpred Rdeče dvorane. Po prihodu v Ljubljano ogled semeniške knjižnice pod vodstvom dr. Marjana Smo-lika.
Četrtek, 9. mar., dom kulture Velenje, ob 19.00
kulturni večer MIŠA MOLK
prva dama slovenske televizije
V mesecu marcu, posvečenemu ženskam in materam, se bo z uspešno voditeljico razvedrilnega televizijskega programa pogovarjal Marjan Marinšek. Gostja večera bo Darja Švajger. Sobota, 11. mar., dom kulture Velenje, ob 10.00 In 16.00 Pikin abonma (5) LG Maribor
KO PRIDE ZVEZDA
lutke
Gospod Zvezda pride dol z neba, najde srebrnik in... Vstopnice 400 SIT. Ponedeljek, 13. mar., dom kulture Velenje, ob 19.00 Mladinski abonma (5) Gledališče ZATO Ptuj Eugene lonesco: PLEŠASTA PEVKA Režija: Jože Javoršek. S "Plešasto pevko" nadomeščamo abonmajsko predstavo "Ibsen: Strahovi", ki jo za mladino nismo uspeli realizirati. Vstopnice 1.000 SIT. Sreda, 15. mar., Cankarjev dom, ob 19.30
obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani
Zlati abonma (6) KLANGF0RUM, Dunaj
Dirigent: Ingo Metzmacher Solistki: Annette Bik in Barbara Holzl
Odhod avtobusa ob 16.30 izpred Rdeče dvorane.
Petek, 17. mar., Glasbena šola Velenje, ob 19.30 POZDRAV POMLADI
Občinska revija odraslih pevskih zborov
Vstopnice 400 SIT. Organizator: ZK0 Velenje Sobota, 18.mar., Opera Ljubljana, ob 19.00
obisk v Operi Ljubljana Gostovanje zagrebške opere C. Saint-Saens: SAMSON IN DALILA
Dirigent: Vjekoslav Šutej. Svetopisemskemu orjaku Samsonu Filistejci podtaknejo leo Dalilo, da bi od njega izvabila skrivnost njegove moči...
Odhod avtobusa ob 16.00 izpred Rdeče dvorane. Prijavite se lahko v domu kulture Velenje - pisarna 53, tel. 853 574. Petek, 24. mar., dom kulture Velenje, ob 19.00
v sodelovanju z Društvom za duševno prizadete iz Velenja B0LER0 '95
V programu bodo sodelovali znani starejši in mlajši pevci zabavne glasbe in plesne skupine: Lado Le-skovar, Rafko Irgolič, Beti Jurkovič, Irena Vrčkovnik, Hajdi, Sanja... Čisti dohodek prireditve bo namenjen opremi vrtca za prizadete otroke v okviru WZ Velenje. Vstopnice 600 SIT. Sobota, 25. mar., Glasbena šola Velenje, ob 17.00 in 19.30 POZDRAV POMLADI Občinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov Vstopnice 400 SIT. Organizator: ZK0 Velenje Četrtek, 30. mar., dom kulture Velenje, ob 19.00 velika koncertna turneja Andreja Šifrerja
DESET IRSKIH NOČI Andrej Šifrer z gosti
Vstopnice 800 SIT.
Petek, 31. mar., dom kulture
Velenje, ob 19.30
Peter Shaffer: ČRNA KOMEDIJA
premiera AG Velenje Režija: Renato Jenček Črna komedija ni samo črna komedija je tudi bela, siva, rdeča... in tudi ni samo komedija. Vstopnice 700 SIT. Petek, 31. mar., Glasbena šola Velenje, ob 19.30 POZDRAV POMLADI Občinska revija oktetov in malih vokalnih skupin Vstopnice 400 SIT. Organizator: ZK0 Velenje Četrtek, 6. apr., dom kulture Velenje, ob 18.00 Mladinski abonma (6) COPAcaBANA dekliška vokalna skupina Vokalna skupina sestavljena iz dvanajstih glasbeno izobraženih deklet; vsaka med drugim obvlada vsaj enega od instrumentov: klavir, flavta, kitara, klarinet in kontrabas. Vstopnice 500 SIT.
j Zgodilo se je ... 2. sušca
LETA 1904
Danes so naši časopisi polni malih oglasov in večina med njimi je namenjena prodaji in nakupu naših jeklenih konjičkov. Takole pa je izgledal oglas za prodajo motornega kolesa v Slovenskem narodu pred devetdesetimi leti. "Skoraj nov dvokolesni motor je naprodaj za ugodno ceno. Kje? Pove uredništvo Slov.naroda." Razlike z današnjimi oglasi ni nobene. Namreč, vsak kovač še vedno svojega konja hvali!
LETA 1913
Tudi naslednja novica iz Velenja je bila objavljena v Slovenskem narodu:
"VELENJE. Dne 2. marca se je vršil v Velenju občni zbor Ciril - Metodove podružnice ob precej lepi udeležbi. Počastil nas je tudi potovalni učitelj družbe g. Beg s svojim posetom. Velezaslužni predsednik gospod dr.Jak Pirnat je otvoril zborovanje in izrazil svoje veselje nad dejstvom, da se je jelo narodno gibanje zopet bolj oživljati in prisrčno pozdravil g. Bega, kakor vse navzoče. Nato je govoril gospod potovalni učitelj in nekako očrtal postanek in delovanje družbe ter nam podal tudi nekaj umestnih pojasnil. Nato so se vršile volitve. Izvoljeni so bili sledeči gospodje, oz. gdč.: predsednik dr. Jak Pirnat, graščak v Št. Ilju pri Velenju, namestnik dr. M. Podlesnik, zdravnik v Velenju, tajnik Jos. Armič, učitelj, blagajničarka Cirila Ježovnikova, znana neumorna delavka za
družbo, odborniki: Anton * Valenčak, trgovec v Velenju, Leopold Viher, nadučitelj v Št. Janžu na Vinski gori, Ferdo Pokeržnik, učitelj v Škalah in Vinko Stopar, učitelj v Št. Ilju. Po volitvi seje sklenilo, da se ustanovi v Šoštanju samostojna podružnica, da se delo razdeli in se zanese narodnoobrambna ideja tudi med širše mase. Izvoljen je že pripravljalni odbor, ki vzame vso stvar v roke. Upati je torej na živahnejše delovanje v tem oziru, nego je bilo v preteklem letu. Namerava se tudi ustanoviti ljudska knjižnica, čimprej mogoče."
"Dar položi domu na altar", je pisalo na nabiralnikih, s katerimi je Ciril - Metodijs-ka družba zbirala prostovoljne prispevke, ki so ji omogočali uspešno delovanje. Tako kot še nekatere druge, je tudi ta organizacija mnogo naredila pri krepitvi, včasih zelo šibke narodne zavesti pri naših prednikih.
LETA 1960
Iz Dela povzemamo sledečo novico iz Šoštanja:
"Dosedanje izkušnje iz dela treh poravnalnih svetov v tej občini kažejo, daje teh svetov premalo. Zato nameravajo v posameznih krajih us-tranoviti še tri poravnalne svete. Doslej so trije sveti uspešno rešili 82 primerov."
Si predstavljate koliko takšnih svetov bi potrebovali danes. Ljudje smo namreč pravi strokovnjaki za prepiranje, kljub temu, da je tako lepo če se med seboj razumemo in spoštujemo!
Damijan Kljajič
Ob mednarodnem prazniku žena - 8. marcu Želimo vsem poštenim in delovnim ženam zadovoljstva, zdravja in osebne sreče.
;:jLrUTJ-_fl_A\ JT J1J7J" J

3Z vršni odbor ti O iS Velenje
2. marca 199 1
Glasbena šolaFrana^ Koruna Koželjske^a Velenje
Kmalu začetek izgradnje prizidka
Prihodnji ponedeljek (27. februarja) bodo objavili razpis za oddajo del - Prizidek bo "rešil" prostorsko stisko nižje in srednješolskega glasbenega izobraževanja - Del denarja bo primaknila republika, nekaj občina Velenje - Za zdaj postopne izgradnje ne predvidevajo -Objekt ne bo "noblesa", ampak lep kulturni hram
Prostorska stiska je očitna, izgradnja prizidka nujna so ugotavljali na glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju ob vpisu v nižjo in srednjo glasbeno izobraževanje. Vendar niso ostali le pri ugotovitvah, ampak so k rešitvi tudi resno pristopili. Po besedah ravnatelja šole mag. Ivana Marina imajo za izgradnjo dodatnih površin na voljo vse načrte.S to naložbo rešujejo vsaj dve težavi: "Spet dajemo dovolj prostora osnovni oziroma nižji glasbeni šoli. Tega zaradi tolikšnega vpisa in izmenskega pouka v osnovnih šolah Šaleške
doline sedaj nimamo dovolj. S selitvijo stvari iz obstoječih v nove prostore prizidka bomo tu zmogljivosti sprostili. V glavnem pa bomo dodatne površine namenili predvsem srednji glasbeni šoli." Finančne zagate pri reševanju prostorskih težav osnovne glasbene šole bo do polovice "krila" republika s šolskim tolarjem, polovico bremena bo nosila občina. Do konca tega leta ali najkasneje do februarja prihodnje leto pa naj bi bila znana tudi "velikost" srednje šole, za katere naj bi stroške v celoti plačala republika. Sicer pa -kot pravi mag. Ivan Marin - "ni pomembno toliko prostorsko razmerje med nižjo in srednjo šolo kot to, da v šolskem letu 97/97 dobivamo v Šaleški dolini samostojno srednjo glasbeno šolo."
Z izgradnjo prizidka so že v tej fazi predvideli tudi prostore za bodočo višjo ali visoko glasbeno šolo. Nekako tako kot jih zdaj
zagotavljajo za srednjo šolo. Sploh pa zadnji del z orgelsko dvorano. Orgle zanjo že izdelujejo. Ob tem je vredno opozoriti, da zasnova projekta omogoča nadgradnjo. Vsa statika, vsi priključki, instalacije bodo že sedaj sledili zahtevam po nadgradnji s 14 učilnicami. S temi bi potem dokončno dobil center tudi pravo podobo.
V tem trenutku je izgradnja prizidka "težka" 420 milijonov tolarjev. Republiško ministrstvo za šolstvo in šport je denar zanj predvidelo v letu 1996. "Kljub temu bomo izgradnjo prizidka začeli takoj. Razpisni pogoji bodo namreč zahtevali od izbranega izvajalca del kreditiranje. Del denarja bo slednji lahko dobil nazaj takoj iz občinskega proračuna, v letu 1996 pa še ves preostanek. Za zdaj fazne gradnje ne načrtujemo. Na zadnji seji gradbenega odbora smo se dogovorili, da bo eden od razpisnih pogojev za
oddajo del predvideval pokritje objekta v naslednjih 6 mesecih (to naj bi bilo septembra, oktobra), do septembra prihodnje leto pa naj bi bila dela pri izgradnji prizidka z vsemi načrtovanimi priključki in ureditvami povsem končana." To bo navsezadnje tudi nujno, kajti prostori za visoko oziroma višjo šolo morajo biti nared do 1. oktobra prihodnje leto, če naj bi takšno šolo v Velenju tudi imeli.
Mag. Ivan Marin je še povedal, da prizidek ne bo več klasično šolski. Tudi posebna "noblesa" ne bo, bo pa lep kulturni objekt, na katerega bomo lahko občani Šaleške doline ponosni. Učenci glasbene šole pa nadvse zadovoljni, saj naj bi jim "pripadalo" več bruto površine na učenca od sedanjih 2 do 3 m2. Urejeno igrišče in parkirni prostori pa bodo podobo urejenosti samo dopolnili.
(tp)
Matična knjižnica Mozirje
Knjiga je vse bolj priljubljena
Zvočno bogat februar v velenjski glasbeni šoli
Matična knjižnica v Mozirju je od skromnih začetkov pred 22 leti zrasla v ustanovo z močno razvejano dejavnostjo, ki bogati kulturni utrip v Mozirju in v ostalih krajih. Temeljna knjižna zaloga dosega številko 42.000, ob njej je še 824 videogramov, na leto so tako v povprečju povečevali "zalogo" za 1.900 enot. Samo lani so so nakupili 1.932 knjig, 74 letnikov revij in časnikov ter 222 videogramov. Skupaj to pomeni 2.228 novih enot, za kar so porabili 4,8 milijona tolarjev. Posebej veseli dejstvo,a da število bralcev v vsej dolini lepo narašča in jih je v matični knjižnici in v osmih izposojevalnicah (Nova Štifta, Gornji Grad, Rečica, Nazarje, Solčava, Luče, Ljubno in Šmihel) že preko 4.600, na leto pa pridobijo okoli 200 novih. Tudi čitalnica je z vsakim dnem bolj obiskana. Še marsikaj bi lahko zapisali o tej
V tem mesecu, mesecu kulture in času pred zimskim odmorom učencev, so bile v glasbeni šoli Velenje kar štiri odmevne glasbene prireditve. Tri od teh je pripravila glasbena šola s svojimi učenci in učitelji.
11. februarja je šolski simfonični orkester pod vodstvom Dušana Lipovška izvedel zelo uspešen koncert s sporedom, ki se ga tudi poklicni orkestri ne bi sramovali (Granados: Villanesca, Sibelius: Finlandia, Grieg: Peer Gynt). Seveda v tem orkestru, poleg učencev, sodelujejo tudi njihovi profesorji, za
uvod pa je nastopil godalni orkester najmlajših.
15. februarja so štiri dijakinje iz razreda prof. Acija Bertonclja (Ana Avberšek, Barbara Jedovnicky, Nika Lendero in Jerneja Grebenšek) izvedle odličen pianistični javni nastop z deli Bacha, Mozarta, Beethovna in Debussyja.
Dan kasneje je nastopilo 18 ta trenutek najbolje pripravljenih učencev klavirskega oddelka nižje stopnje. Isti večer pa je glasbena šola skupaj z Avstrijskim veleposlaništvom iz Ljubljane organizirala koncert dveh mladih, a že uveljavl-
jenih umetnikov z Dunaja. S skladbami Debussyja, Straussa, Weberna in Brahmsa sta violončelist Chris-toph Stradner in pianistka Margarete Babinskv navdušila dobro zasedeno dvorano mladega občinstva. Sploh je razveseljivo dejstvo, da je na teh prireditvah prevladovalo mlado občinstvo.
Med udeleženci koncerta simfoničnega orkestra je bil tudi gospod Wieser, ki je že organiziral gostovanje mladih velenjskih glasbenikov v Italiji in načrtuje novo gostovanje.
Ciril Vertačnik
Prijeten je pogled na "polno" knjižnico.
osnovni dejavnosti, pa je vredno I omeniti še druge, ki jo dopolnju-1 jejo in krepijo kulturno poslanstvo knjižnice. Najbolj pomembno je delo z mladimi bralci in obiskovalci. Tedensko pripravljajo ure | pravljic. Otroci poslušajo pravljice, iz papirja izdelujejo razne I izdelke, barvajo in se lotijo le gibalnih vaj, ki pa so zaradi prostorske stiske precej omejene. Lanskih 28 "pravljičnih ur" seje udeležilo 600 otrok in veliko staršev tudi. Prav tako so lani uspešno sodelovali na dveh republiških projektih in bili povabljeni celo na sklepni del v | Ljubljano.
Poleg prireditev za mlade j pripravljajo še literarne večere ir, predstavitve novih knjig, teh je bilo lani pet, v Galeriji pa so p tavili še sedem likovnih razstav. I "Ob vseh ostalih prireditvah v mesecu kulture bi rada vse ljubitelje povabila na tri prireditve v naši knjižnici, vse j bodo posvečene raziskovanju zgodovine. Na prvem večeru se bomo z dr. Vekos-lavom Grmičem pogovaijali o škofu Antonu Martinu Slomšku, na drugem nam bo Aleksander Videčnik pred-1 stavil svojo novo knjigo "Rože in čarovnije", na tretjem pa bomo odprli razstavo ] o narodni noši v naši dolini, I ki jo bo predstavila profesorica Marija Makarovič," pravi vodja matične knjižnice Ana | Lamut.
>
Ivo Stropnik, pesnik in literarni publicist
"Rad sem doma tam, kjer se Kultura piše z veliko začetnico"
Verjemite, težko je predstaviti Iva. Moje misli so zmedene. Zaradi kopice stvari, ki jih je v svojem dosedanjem bivanju že naredil, ki preprosto fascinirajo. Pri rosnih osemindvajsetih. V misli se mi prikradejo posnetki jesenskega listja na Mestni televiziji in njegov prijeten glas. Slika ni več važna, četudi bi dolgo uro kazali le listje, bi bilo tisto, kar mi sporoča Ivo Stropnik, dovolj zanimivo, da ne bi pritisnila na daljinski upravljalec ...
Kje naj začnem? Njegovo ime sem prvič zasledila nekje v začetku osemdesetih, ko so mu v Našem času v literarni prilogi Rast tu in tam objavili kakšno pesem. V tistih zgodnjih srednješolskih letih je objavljal tudi v Rudarju, Mladih potih, Mentorju, Obrazih, Katedri, Hotenjih ... Potem dolgo nisem slišala zanj, a šele sedaj vem, zakaj. Ivo je pri osemnajstih prvič naletel na oviro, ki ga je dobesedno potolkla in odtegnila od poezije. Od leta 1983 do 1991 je "molčal", čeprav je 1984. leta "dočakal" izid knjižnega prvenca Zlati metulji, ki je bil za tisk pripravljen že celo leto prej.
Njegovo spogledovanje z verzi pa se je pričelo že mnogo prej. Že v osnovni šoli, kjer je obnove šolskih čtiv pisal kar v verzih. Zrasel je v rudarski družini v Ravnah pri Šoštanju in kljub temu da so ga besedne igre takrat že osvojile, se je vpisal na rudarsko tehnično šolo. Knapovstvo je bilo v družini in takrat si je želel študirati geodezijo. Iskreno pove, da je bila magnet tudi štipendija in ostale ugodnosti za dijake na tej šoli. Prav verjetno bi Ivo uresničil te svoje prve sanje, če ne bi z profe-
sorjem slovenščine Andrejem Rozmanom pričel odkrivati vso lepoto in globino pisane besede. Veliko je bral in vse več pisal, urejal je tudi šolski časopis. Revolucijo so po njegovem naredili hotenjevci, sploh prva generacija, ki se ji je pridružil tudi sam ... "Vzgajanje" Andreja Rozmana ga je pripeljalo do "srečanja" s pesnikom Francetom Balantičem. Kot srednješolec je bil navdušen le nad njegovimi verzi, zdel se mu je odličen sonetist, ideološko pač ni bil obremenjen. Balantičeva pesniška zbirka je izšla leta 1965 v Buenos Airesu, Ivo jo je želel ponatisniti pri nas. V tiskarni je ostalo le 38 izvodov knjižice, njegov za tisk že pripravljen knjižni prvenec Zlati metulji pa je moral na izid počakati celo leto. Vsul se je plaz. Zasliševanja, nalog, da ga izključijo iz šole in celo distanciranje hotenjevcev so
bile za Iva preveč. "To me je dobesedno potolklo in odgnalo od poezije. Vse do leta 1991 sem si vzel čas, da sem marsikaj pretuh-tal." "Kartoteka" je za njim prišla tudi v vojsko, kjer so ga obsodili na dve leti zapora; general Mamula pa je bil tisti, ki je odločil, da mu je ni bilo treba prestati. "Balantičeva metaforika ostaja v meni še danes, saj travma, ki jo doživiš pri osemnajstih, ostane."
Po maturi se je odločil za študij primerjalne književnosti. "Še isto leto sem se prepisal na slavistiko. Spoznal sem namreč, da seciram samega sebe. Če verze rojevaš, se lahko s teorijo strinjaš ali pa ne. Večina pesnikov je bila razočarana nad "akademskimi" interpretacijami." V času študija
Ivo: "Lirika mi pomeni več od politike, žensk in vina.
je tudi prevajal iz kajkavščine, v njegovem dosedanjem ustvarjanju pa je bila prelomna leta 1991 izdana pesniška zbirka Podtalnica. Dve leti kasneje je izdal Skrivalnico v očesu - "asimilacijo Grka", z njo se je prepoznavno vključil v sodobno generacijo mlade slovenske poezije. Lansko leto je nastala tudi pesnitev Visoka pesem mojemu mestu in izbor pesmi pod naslovom Snežne maše; oboje je* del nastajajočega pesniškega rokopisa Lastna imena mojega doma, "ki je vsekakor večji prostor kot izražena želja po 66 kvadratnih metrih tukajšnje eksistence". Toliko o pesniškem ustvarjanju, tu pa je še literarno-publicistično. Leta 1990 je izšla njegova antologija pesnjenja na Šaleškem, Šaleški ibidem I., potem pregled ustvarjanja literarne generacije velenjskih hotenjevcev (Hotenja 10), z Jožetom Huda-lesom je pripravil študijo Mlinškovo berilo, z Damjanom Kljajičem pa Preljuba talija Velenjska. Je soavtor monografije Velenja in monografije Kajuh - pesnik štirih letnih časov ... Pred petimi leti je Ivo prejel Napotnikovo priznanje za pionirsko delo pri raziskovalnem delu literarne preteklosti, konec lanskega leta pa je kot prvi Velenjčan prejel
Trubarjevo listino, republiško priznanje ZKOS. Ivo v komentar? "Nagrade so še najmanj, kar lahko ljudje dajo."
"Velenje sem vzel za svoje"
Samo po sebi se mi je postavilo vprašanje, kaj je Iva pripeljalo nazaj v Dolino, v Velenje.
"Pravzaprav nisem želel v Velenje, na Šaleško paja! Velenje je v mojih mladih očeh postmoderno mesto, kjer se žal prepogostokrat napačno selekcionirajo kulturo-loške vsebine. A nekako sama po sebi nas rešuje že bogata kulturna preteklost teh krajev; kot da je kultura že od nekdaj tu, "samo premalo popisana in znana", kakor nas je označil rojak dr. Matjaž Kmecl. Zato je treba tovrstno kulturnozgodovinsko bistvo šaleš-kosti ohranjati še naprej ter mu pridajati novo in živo ustvarjalnost na kar največ področjih umetniškega izražanja. Na šaleškem žalibog bivamo tudi takšni, ki skušamo glasneje živeti z besedo in njeno hiši - knjigo. In v Velenju oboje vsaj za seme živi. Osebno lahko rečem le to: Rad sem doma tam, kjer se Kultura piše z veliko začetnico. Vendar je premalo, če so to sposobni razumeti zgolj lektorji. Pa vendar v Velenju živi vsaj ducat umetnikov, ki resnično dajejo priložnost temu mestecu. Na vprašanje, ali zna mesto Velenje dati priložnost tudi njim, lahko z vidika zaposlenega v osrednji velenjski kulturni instituciji odgovorim: Zna! In daje! Resnično! Če pa odgovorim z nasprot-
nega naslova, je odgovor bistveno drugačen. Takšen pač sem, na strani večnih godrnjavcev, da se kulturi (tudi v Velenju) slabo piše in reže pretanek kos pogače. Pa tako je menda že od nekdaj. Preveč ustvarjalnih energij se včasih porazgubi tudi za prepričevanja med nami, ali določene kakovostne ter za prostor koristne kulturne vsebine in projekte podpreti ali ne. Dogaja pa se seveda tudi, da je oblast tu in tam do Kulture in njenih posameznikov poslušna in darežljiva. In v željah in interesih, ki se jim v zadnjem času prizadevno pridružujem, to je vzpostavitev domoznansko - založniške dejavnosti pri KC Ivana Napotnika, Založništvo Pozoj - bo Oblast tudi v bodoče morala biti nekoliko bolj darežljiva. Veliki založniški načrti so v naših glavah in počasi zorijo. Eden takšnih je šaleški biografski leksikon, ki zbirno že nastaja...
Sicer pa, lirika mi pomeni več • od politike, žensk in vina. Njen intimni kraj razumevanja, nastajanja in spajanja z njo je vsaj izhodiščno odtujen vsiljivi politiki, zato je njen malo obiskani svet še vedno rousseaujevsko dober. In če že moram kaj povedati o sebi, se najraje skrijem za svoje verze:
Življenje s tem, da provinca ubija./Vendar si prav tu lahko/ z vsakim verzom prikličem slovenstvo./ Ukročeni magnet sem postal./ Moja draga provinca ima dovolj sovražnikov zame./ Samo na vrt stopim/ in že obhajam njeno svetlobo. (Provinca, 1991) Bojana Špegel
RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK* RADIJSKI MOZAIK
Vsi bi radi bili župani
Pred pustni čas je v letu prav poseben čas tudi za velenjske radijce. Če se že ne šemijo, se vsaj pogovarjajo o šemah. Nekateri pa so pretekle dni od besed prešli k dejanjem, nekateri kar v oddaji, nekateri pa po njej. Ampak najprej so se na posebnem pred pustnem sestanku hudo skregali, kdo bo kaj, ker so naša pravila določala, da ena maska samo v enem primerku, nikakor v dveh, treh ali več.
Letos so kar vsi po vrsti ho-
teli biti župani. Bil bi to A. O., ker, kot je rekel: "Župan mora delovati nadvse mirno in ne sme pokazati, da mu kaj ne gre v koncept niti takrat, ko mu to res ne gre. In meni od vseh vas to še najbolj uspeva."
Ampak kaj, ko je hotel biti župan tudi A. H.: "Počakajte, počakajte. Župan mora znati kak tuj jezik. Že za meddržavno sodelovanje je to pomembno. Jaz ga znam. Ne le enega, ampak dva." Potem se je vmešala T. P.: "Jaz pa mislim, oprostite, da je le prav, da župan ne bi bil župan,
vsaj za pusta, ampak županja. In to bom jaz. Sem bila že na nekaj sestankih in točno vem, da župan ne more biti vsak. Oprostite, spoštovani kolegi, ampak tako je."
Potem, ko so hoteli biti župani še M. J., J. D., M. Z. in J. P., smo
rekli na sestanku: stop! Potem smo predlagali, da naj bodo raje kandidati za župane, teh je bilo več. Potem so hoteli biti pa vsi tisti kandidati, ki so zmagali in ker so se pri tem skoraj skregali, dva pa sta si skočila tudi v lase, smo rekli: nobeden ne bo župan pa pika! Si
tudi ne zasluži, da bi bil, če se je pripravljen za takšno masko tudi stepsti.
Potem je nekdo predlagal: bodimo pa svetniki, teh je več. In potem so bili naenkrat vsi radijci en velik občinski svet. Ni se pa dalo določiti kateri točno, ker to ni bilo videti po obleki. Le tri dni so hodili okoli s svetniškim sijem nad glavo in se delali svetnike.
No, k sreči, so že danes spet vsi to, kar so bili pred pustom: pridni in vneti radijski delavci.
■ mkp
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, LJUBIJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO...
MICHAEL JACKSON
Michael Jackson je na uradni promociji skladb za svoj novi album History v San Diegu predstavil tudi pet popolnoma novih skladb. To je bila prva uradna predstavitev novih skla-dateljskih dosežkov tega 34-let-nega zvezdnika po izidu nje-
VANESSA MAE
Vanessa Mae je ime mlade, 16-letne, violinistke, ki ji je uspelo moderne techno zvoke združiti z milozvočnimi podobami klasične glasbe. Mlado dekle, ki pravi, da ji je enako všeč glasba Beethovna, Beatlov, Paganinnija ali Princa, s svojimi nastopi navdušuje tako ljubitelje modernih zvokov, kot klasike. Nastopa z velikimi koncertnimi orkestri v največjih koncertnih dvoranah po vsem svetu, sodelovala pa je že tudi z nekater-
govega zadnjega albuma Dan-gerous leta 1991.
S skladbami je navdušil občinstvo v dvorani, kot že dolgo ne. Dolgo pričakovani dvojni album z njegovimi največjimi uspehi in omenjenimi skladbami bo, kot so zatrdili pri Sonyu, izšel zgodaj spomladi.
imi izvajalci današnje pop glasbe, kakršen je npr. VVill Movvat iz skupine Soul II soul.
MELVIN FRANKLIN
23. februarja je zaradi komplikacij pri operaciji na možganih
priZi
RASTLINJAKI KI VRTOVI IN O
......_
i
m -MS*,
Iz našega programa Vam nudimo:
* RASTLINJAKE	* ZIMSKI VRT
* TOPLE GREDE * KOMPOSTNIK * KOMPOSTER - drobilec * OPREMO RASTLINJAKOV:
-	malo vrtno orodje	- sobne kalilnike
-	namakalne sisteme za	- setvene platoje rastlinjake in vrtove	- zaščine folije - UV stabilne
-	ogrevanje	- polikarbonatne dvo- ali tro-
-	mreže za senčenje	slojne plošče
PRIZMAdo.Q,Špegtovo2,Velenje jjjg^ Tel.: 852-909 Fax.: 854-994
v 53. letu starosti umrl Melvin Franklin, sicer član legendarne soul zasedbe iz šestdesetih - The Temptations. Temptations so ponovno opozorili nase pred nekaj leti s ponovno oživitvijo njihovega hita My girl, skladbe iz istoimenske filmske uspešnice.
JAMES BROVVN
James Brown naj bi po skoraj tridesetih letih ponovno nastopil v Vietnamu. 8. in 9. aprila naj bi namreč organizirali dva nastopa tega kralja soul glasbe v glavnem mestu te azijske države. Brown je tam prvič nastopil v okviru zabavnjaških nastopov, s katerimi so takrat ameriški zvezdniki razveseljevali svoje rojake na vietnamskih bojiščih.
BON JOVI
Bon Jovi so s svojim zadnjim albumom Cross road, na katerem so njihovi največji hiti, doživeli neverjeten uspeh. Album so namreč doslej prodali že v več kot desetih milionih izvodov po vsem svetu. Kljub tem uspehom pa brez pre-
SALOON
Ta konec tedna se nam v velenjskem Saloonu obeta kaj pestro dogajanje. Že danes, v četrtek 2. 3., bo v okviru četrtkovih jazzovskih večerov tamkaj ponovno nastopila Mia Žnidarič, dan kasneje, v petek, pa se nam obeta prava atrakcija - nastop prve slovenske raperske zvezde - ALI EN-a.
AC/DC
Angus Young, kitarist in glavni zvezdnik avstralske težkometalne skupine AC/DC, namerava po izidu njihovega naslednjega albuma, ki naj bi ga predstavili letos poleti, prenehati s svojo dolgoletno rockers-ko kariero. Skupino naj bi zapustil še pred njihovo veliko turnejo, ki jo načrtujejo za letošnje poletje.
C&C MUSIC FACTORY
24. januarja je za posledicami zahrbtnega vnetja možganske opne v 32. letu starosti umrl David Cole, producent in klaviaturist skupine C&C mu-sic factory. Skupino je Cole ustanovil skupaj s prijateljem Robertom Civillesom leta 1991,
mora nadaljujejo s snemanjem njihovega novega albuma. To bo prvi album, ki ga bodo Bon Jovi izdali kot kvartet. Potem, ko jih je zapustil basist Alec John Such, so se namreč odločili, da nadaljujejo kot kvartet. Za snemanja in koncerte se jim bo pridružil Hugh McDonald, ki sicer predstavlja odlično zamenjavo za Aleca, ki pa pravi član skupine verjetno ne bo postal nikoli.
zaslovela pa sta po plesnih hitih, kot so bili Gonna make you sweat, Things that make you go mhmm, Do you wanna get funky...
■ Mitja Čretnik
V Cankarjevem domu v Ljubljani
illllffliSSS
Podobe nekega kraja in Bisernica
Sredi prejšnjega meseca so v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani odprli razstavo barvnih fotografij Barbare Jakše iz Velenja, hkrati pa je predstavil svojo pesniško zbirko z naslovom Bisernica Marjan Kukovec, prav tako iz Velenja.
Barbara Jakše je v Ljubljani postavila na ogled podobe prostora Velenja in Šoštanja, poimenovala pa jo je Podobe prostorov nekega kraja.
Marjan Kukovec je svojo prvo pesniško zbirko Semena šepetanj moje metulje predstavil leta 1990, nato je objavil pesmi v bib-liofilski zbirki Pragmenti, Bisernica pa je njegova prva obsežnejša pesniška zbirka.
SIMPLE MINDS - GOOD NEWS FROM THE NEXT VVORLD
Od težkih začetkov iz zlatega punkovskega obdobja kot Johnny and the self-Abusers pa preko vzpona v sam vrh popularnega ročka osemdesetih in ponovnega oživljenja z vstopom v zadnjo petletko drugega tisočletja. Tako nekako je šla pot nekdanjih škotskih punkerjev, Simple minds, ki so s svojim originalnim zvokom sredi osemdesetih postali ena najbolj vplivnih ročk skupin tistega časa. Vrhunec, ki sta ga predstavljala albuma Sparkle in the rain in Once upon a tirne ter singli Don't you forget about me, Alive and kick-ing in Promised you a miracle, pa je z iztekajočimi se osemdesetimi počasi izginil. Devetdeseta so prinesla le slab album real life (maja 1991) in neposrečeno svetovno turnejo v istem času. osebna kriza vodje skupine in njene kultne osebnosti Jima Kerra, ki se je leta 1991 razšel z dotedanjo soprogo, pevko znanih The Pretenders, Chrissie Hynde, se je odražala v delu skupine, ki je v letu 1992 povsem zamrlo. Od takrat, pa vse do danes o skupini ni bilo slišati ničesar. Jim Kerr se je sicer ponovno poročil, tokrat z britansko starleto Patsy Kensit, kar pa ni zmanjšalo njegove globoke osebnostne krize. Minila so skoraj tri leta, ki jih je Kerr preživel večinoma v samoti, oddaljen od ljudi, na podeželju. Kot kaže mu je to pomagalo, saj se je po obdobju mirovanja ponovno vrnil k svoji stari ljubezni - rock'n'rollu in danes lahko držimo v rokah novi album skupine Simple minds z optimističnim naslovom Good news from the next world. Kljub optimističnemu naslovu, ki naj bi verjetno pomenil prelomnico v Kerrovem življenju, pa je iz samih skladbtega albuma čutiti, daje Kerr res preživljal težke dneve. Besedila so namreč mistična, filozofska in na trenutke še vedno mračna, zelo poetična in težka. V skladbah ni čutiti nikakršne mladostne igrivosti, kakršno je izžarevala Don't you forget about me in zaman je pričakovati svežino in energijo, s kakršno je bila nekoč nabita Alive and kick-ing. Tisti, ki s tem albumom pričakujejo stare Simple minds, bodo zato razočarani. Njihova pot gre v novo smer. Smer, ki ni več enostavno določena znjihovim imenom, ampak je vse prej kot preprosta.
■ Mitja Čretnik
Slovensko ljudsko gledališče Celje
V	četrtek, 2. marca, ob 10. uri: C. Goldoni- A. Rozman: Sluga dveh gospodov. Režiser Franci Križaj. Abonma Čebelica 4.
V	petek, 3. marca, ob 20. uri: J. Kranjc: Detektiv Megla. Režiser Franci Križaj. Gostovanje v KD Španski borci v Ljubljani.
V	soboto, 4. marca, ob 19.30 uri: J. Kranjc: Detektiv Megla. Režiser Franci Križaj. Gostovanje v Kranju na Tednu slovenske drame.
V	nedeljo, S. marca, ob 17. uri: J. Kranjc: Detektiv Megla.
Režiser Franci Križaj. Gostovanje v Borovnici.
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo na Radiu Velenje in TV Kanalu 8 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas.
V nedeljo, 26. februarja, ste glasovali takole:
1.	SLAPOVI: "Belo pismo"........................15 glasov
2.	ZAJC: "Pod srečno zvezdo"....................5 glasov
3.	DAN IN NOČ: "Pesem dobrih ljudi"......4 glasovi
3. HENČEK: "Furmani so furali"...............4 glasovi
5. ZORKO: "Vihravo dekle".......................2 glasova
Predlogi za nedeljo, 5. marca:
1.	BRAJKO: "Ma oštja, kakšen kapitan"
2.	FANTJE IZPOD ROGLE: "Furmanska"
3.	KMETEC: "Kak milo lunca sveti"
4.	MIHELIČ: "Ob koncu tedna
5.	PETRIČ: "Zakaj pa ne"	■ Vili Grabner

LESTVICA SLOVENSKIH PET
Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek, 7. marca, ob 17.30, na Radiu Velenje (107.8 in 88.9 MHz).
1.MIHA	BALAŽ1Č.........................Tvoje oči
2.FREEWA	Y..................................Joanna
3.DON	JUAN..................................Naj tvoja volja se zgodi
4.IREN & OTO...............................Oda ljubezni
5.MALIBU......................................H vala ti
Izbor slovenske predstavnice za udeležbo na finalnem izboru evrovizijske popevke je prinesel nekaj novih skladb, ki bodo prav gotovo našle mesto med predlogi za našo oddajo. Danes je tu že prvi predlog - Irena Vrčkovnik in Oto Pestner z njuno "Odo ljubez-
Nagradni kupon
Ta teden glasujem za:
Ime in priimek: _
Naslov: _
Naš Čas, Foitova 10, 63320 Velenje
10 NAŠ ČAS
2.marca 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
"Rože in čarovnije" Aleksandra Videčnika

Je boljši, za firbec pogledat kakor za potrebo
99
Aleksandra Videčnika, našega, vašega in znanca vseh, ki jim je ljubo neizmerno bogastvo ljudskega izročila, zagotovo ni treba posebej predstavljati. V mnogih minulih letih se je na najlepši način predstavil sam s svojimi številnimi knjižicami in knjigami ter z njimi ljudem v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini razkril pre-lestno bogastvo izročila, katerega dediči so. Razkril jim je bogastvo, ki se ga sami niso zavedali. Preko dvajset različnih del sta že rodili njegovo raziskovalna žilica in neizmerna ustvarjalna volja.
Preko dvajset je torej enkratnih pričevanj, s katerimi preseneča in navdušuje domačine, čeprav se je k njim "priselil" šele po upokojitvi. Pričel je s turističnim vodnikom, ob tem pa je njegova radovedna raziskovalna žilica naletela na ogromno luknjo in Aleksander Videčnik jo je v veliki meri že zapolnil in jo bo še bolj, v poduk domačinom in v izziv mladim raziskovalcem.
Naslednja in triindvajseta v čudoviti zbirki je knjiga "Rože in čarovnije", ki so jo v mozir-ski Galeriji predstavili minuli petek zvečer. Zanesljivo ni zadnja v obsežnem nizu, saj je ob njej našel navdih za nova pričevanja, kot pri vsaki doslej.
S turizmom je torej Aleksander Videčnik pričel in pri začetkih ni ostal, veliko bolj pomembno pa je njegovo nadaljnje raziskovalno delo.
"To je bil moj začetek. Za tem sem se vključil v publici-ranje, pisal in urejal lokalno
glasilo, pričel sem prihajati med ljudi in polagoma spoznavati velike vrzeli v literaturi o Zgornji Savinjski dolini. Preprosto se mi je zdelo, da bi bilo treba stvar raziskati, jo objaviti in seznaniti ljudi. Nadaljeval sem s proučevanjem delavskega gibanja pred drugo svetovno vojno, lotil sem se furmanov, gozdnih delavcev, hlapcev in dekel, ljudskih godcev, domačega zdravilstva, še pred tem hranilnic in hranilništva na širšem področju in še marsičesa. Vsako delo je terjalo nadaljevanje z drugim in to me je pripeljalo tako daleč, daje knjiga "Rože in čarovnije" že moje triindvajseto delo."
Pri raziskovanju vsakega posameznega področja je Aleksander Videčnik naletel na vse bolj zanimiva pričevanja, ki se jim njegova raziskovalna vnema in ljubezen do izročila nista mogli upreti. To so bila ljudska verovanja, zagovori, vraže, mnogi drugi in najrazličnejši podatki in zanj je bilo in je še najbolj pomembno,
da to razišče in ohrani.
"Ljudje so mi pomagali zbirati razne zapise in druga dejstva. Vse kar pišem torej temelji na izvirnih zapisih in na pričevanjih resnično mnogih ljudi. Vse z namenom, da bi bila slika v narodopisnem pomenu kar najbolj popolna. Če bi se nekdo zares znanstveno lotil posameznih stvari, bi lahko sestavil trikratno delo, sam pa sem stremel za tem, da ohranimo ljudsko izročilo in ljudsko modrost. Ljudje so tukaj zelo trdo živeli, zlasti v hribih in prav hribovci so ohranili največ ljudskega izročila, zapisov, pričevanj in naše kulturne prvobitnosti. Ti ljudje so čudoviti!"
Raziskovalec ni iskal "receptov", želel je orisati kako so se ljudje sploh zdravili, kakšni so bili običaji v zvezi s tem, kaj so uporabljali, pa bi bilo preveč naštevati vso bogastvo vseh prejšnjih in zlasti zadnje knjige; preprosto jo je treba prebrati in srčno uživati.
"Rože in čarovnije" so predstavili v prenapolnjenih prostorih
mozirske Galerije minuli petek zvečer, vsi so z zanimanjem prisluhnili branju odlomkov iz nje, avtorju samemu in posebej dr.Matjažu"Kmeclu, kije s samo njemu lastnimi besedami spregovoril o knjigi in predvsem o poslanstvu raziskovalca in neumornega ustvarjalca. "Vsaka dolina bi morala imeti svojega Aleksandra Videčnika!"
Približno takšen je stavek, ki ga dr. Matjaž Kmecl izreče pogosto in mi smo z njim vred prepričani, da se niti v sanjah ne moti; le premalo se vsi skupaj zavedamo tega bogastva.
Za konec le še napotek, prepisan iz zapisa Vida Strgar-ja "Zdravje bolnikov to je bukve polne naukov za človeško zdravje opisano k pomoči kmetiškim ljudem, v Sul-cbahi 1866" (op.:Solčava, gre pa za opozorilo tedanjega avtorja na nevarnost nepoznavanja okoliščin pri zdravljenju), iz katerega je Aleksander Videčnik črpal navdih za svojo knjigo: "Zopet ene in druge različne zdravile za vsako bolezen zmišane dobre in slabe, moram reč da vem kake kdor jih bo pa skusil bo pa vedil, jas pa sem le piso, okup pa so spravljene od vseh sort arctov, starih in mladih, od daleč in blizu, prifa-nih in samoukov. Hvala Bogu, ako ne potrebujemo takih kunštov je boljši, za firbec pogledat kakor pa za potrebo."
Naj bo slednji stavek naša iskrena želja Aleksandru Videč-niku, ki bo v polnem življen-skem in ustvarjalnem utripu letos slavil 75-letnico.
■J P
Kar skozi zaprta vrata
Da so coprnice bile vsega zmožne, je bilo med ljudmi že splošno znano. Kako se pred njimi rešiti, če po naključju zaideš med njih, pa je že druga stvar!
V Doršekih (ravnina pred Bočno) so se od nekdaj zbirale. Podnevi so bile kar prijazne ženičke, ko pa je napočil večer, so postale vse drugo. Ljudje so jih opazovali največkrat kot premikajoče luči na nebu. Vedeli pa so, kje se običajno zbirajo, zato so se takih krajev ponoči skrbno izogibali. Bočani so verjeli, daje Tratarjev Tone povezan s coprni-cami, zagotovo pa so verjeli, da mnoge med njimi pozna. Tone je bil vaški posebnež, vedno je imel dovolj poslušalcev, ko je razdiral svoje zgodbe. Pa je pravil tudi tole.
Neke noči se je pozno vračal preko Doršekov domov v kočo, kjer sta živela z materjo. Kožuhali so, to se pač zavleče. S tem je Tone računal, zato je vzel s seboj rožni venec, ki bi mu pomagal preganjati coprnice, če bi padel med nje. Pa se je to tudi zgodilo! Ko je hitel proti domu, so ga hude ženske nenadoma obkolile.
Tone je v strahu mahal proti njim z rožnim vencem, pomagalo je, toda vseh coprnic ni mogel imeti na očeh. Tekel je, kar so ga nesle noge, da bi bil čimprej na varnem v koči. Že od daleč je klical materi, da naj odpre vrata, toda starka ga ni slišala, pa je Tone s tako ihto priletel v vrata, da je z
njimi vred padel v kočo. Bolelo je, toda bil je rešen...
V Bočni je bila pogosto "huda ura" in ljudje so verjeli, da so temu krive coprnice in so Tonetu prigovarjali, naj jih vendar prepriča, da bi domač kraj izpustile iz vsega gorja. Pa je Tone modro dejal, da toliko moči pa že nima, da bi co-prnicam "kajčesa vsiljeval".
Ljudje so torej bili prepričani, da so coprnice prava nadloga za kraj in njegove prebivalce. Imenovali so jih pogosto kar "žleht ženske". Če so se taki babi zamerili, so jih osmodile, baje je to hudo peklo. Zelo znana "žleht baba" je bila na Reberniji pod Primožem. Baje je znala molsti krave kar "na štrik". Večkrat so na strehi našli kako vrv ali srabot. Baje je ta baba imela vedno dovolj mleka, ne pa hleva ali celo živine. Toda kmalu so si ljudje zoper to nadlogo vedeli pomagati.
Pod kapom hiše so zabili razbeljen železen drog, naredili luknjo v zemljo in vanjo vlili mleko od "pomolžene" krave, ki je bila žrtev coprnice. Baje je to coprnico tako peklo, daje pridrvela h hiši. Tedaj bi bila rešena, če bi jo kdo od domačih ogovoril, toda ljudje soji pekočo bolečino privoščili in ni nihče z njo spregovoril, toda spoznali pa sojo le!
Seveda so bili tudi coprniki. Vsi vaščani so vedeli, da je coprnik Gorski Nejč v Primožu, pa so se ga zato tudi radi izogibali. Bil je res
posebnež, toda ali je imel kaj opraviti s copmijami, ni bilo dokazano.
V Primožu je Kropušca pri Goršetu svinjo zagovorila, bolje uročila jo je. Žival je hitro hirala, toda Gorše je vedel za dobro sredstvo proti coprnicam. Pri roki je imel drogove, ki so morali biti štiri kvatre dolgo zakopani v zemljo. Razrezal jih je in z njimi zakuril hud ogenj v črni kuhinji. Ta les je imel posebno moč, če je z njim kuhal mehur od jalovke.
Ta zavrelica je pritegnila vsako coprnico k hiši oškodovanca. Ko je že dobro vrelo na kurišču, je hišo
zaklenil in se skril za oglom gospodarskega poslopja, da bi videl, kdo bo pridrvel po pomoč. Ni dolgo čakal, ko je pritekel Kropušek in hotel v hišo, ker je bila zaklenjena, je v njo vdrl in v veži vzel smetano, da bo z njo mazal ženo in hladil opekline. Tako je Gorše zvedel, da je Kropušca najhujša copmica na Primožu.
Da je bila Kropušca res zelo hudobna, pove tudi dejstvo, da je svoje otroke tako uročila, da niso imeli otrok. Vsa družina je trpela zaradi njenih coprnij.
■ A. Videčnik
M
* -v



Franjo Vodovnik
Mladenič pri stotih
Franja Vodovnika pozna veliko ljudi. Če vprašate kogarkoli med Gaberčani po njem, bo dejal: "Saj to je vendar naš stoletnik!"
Pravijo, da v nekaterih delih Rusije, tam daleč za Uralom, ni omenjena starost nič posebnega. Pri nas pa je! Zato ni čudno, da Franjeva leta vzbujajo pozornost.
Ni ga bilo težko najti. V lepi hiši hčerke Jožice in zeta Toneta na Pristavi nad Gaberkami je Franjo Vodovnik te dni stopil nasproti drugemu stoletju življenja. Prvič sem ga videl pred meseci na televiziji, ko gaje kamera ujela na volišču, kjer se je odločalo o novih občinskih možeh. Veliko ljudi je takrat ostalo doma, Franjo pa je bil na volišču med prvimi. Tako je to, kadar se stoletnik zanima za dogajanja okoli sebe in mu ni vseeno, kdo bo novi župan.
Franjo ni rojen Gaberčan. Tukaj živi šele dobrih petdeset let, odkar seje leta 1937 semkaj priženil. Do takrat je veljal za Savinjčana, točneje Braslovčana. Še posebej prva polovica njegovega življenja je bila pestra.
Mati se je poročila, ko mu je bilo šest let in dobil je očima. Kot kratkohlačnik je tekal za kravami, dokler ni pri štirinajstih še kot otrok odšel v svet. Najprej v revirje, kjer je v ap-nenici zagorskega rudnika okusil trd in tanek delavski kruh. Tam ga je našla 1. svetovna vojna. Čez noč se je komaj de-vetnajstleten znašel v Galiciji, na prvi bojni črti in bil še isto leto ranjen v nogo. Po okrevanju so ga poslali delat v neki gornještajerski rudnik. Vojne pa še ni bilo konec. Zopet je oblekel uniformo Franca Jožefa in bil poslan na Soško fronto. Preživel jo je!
V času med obema vojnama je izdeloval peči pri nekem ljubljanskem pečarju. Po letu 1937 - zanj, pravi, usodnem, se je poročil v Gaberke in žena mu je rodila tri otroke. Kljub vihri 2. svetovne vojne mu je uspelo nahraniti številno družino, čeprav je delal sam. Pri šoštanjski komunali je dočakal zaslužen pokoj. To je bilo pred 40 leti.
Franjo me je prijetno presenetil s svojo vitalnostjo in živahnostjo duha. Presenečenje pa ni trajalo dolgo. Odgovor sem našel v njegovi majhni in prijazni sobici. Vsepovsod, kamor sem pogledal, je bilo polno knjig in časopisov. Veliko bere in, ne boste verjeli - brez očal! Naročen je na Družino, Slovenca in Naš čas. Slednjega še posebej skrbno prebere, saj tako izve, kaj je novega v Šaleški in njegovi Savinjski dolini, kot rad poudari. Celo politika ga zanima, ko jo omenim v pogovoru in takoj prida: "Že, toda to je ena huda zver..." in se hudomušno nasmeje. In kje bo upihnil 100 svečk na torti? "V krogu svojih domačih. V veseli družbi svojih otrok, osmih vnučkov in devetih pravnukov," mi odgovori.
Ob koncu obiska nisem mogel mimo skušnjave, da ga ne bi povprašal po skrivnostnem receptu za dolgo življenje, ki vam ga posredujem še toplega: "Ravno prav dela, ravno prav počitka in - veliko dobre volje!" Daje recept pravilen, vam jamči Franjo Vodovnik, mladenič pri stotih.
■ Stane Koselj
99 let
Marije Ocvirk
V ponedeljek, 27. februarja, je v Ločici pri Polzeli praznovala 99. rojstni dan Marija Ocvirk, po domače Kačeva mama. Za rojstni dan sojo v soboto poleg domačih obiskali tudi predstavnik KS Polzela Stanko Novak, predsednik skupščine Slavko Resnik in Danica Antloga, tajnica KS Polzela, ter ji v imenu krajanov izročili šopek cvetja in
priložnostno darilo.
Marija Ocvirk je za svoja leta dovolj čila in zdrava, predvsem pa je bistrega duha. Tako se spominja še na tista mlada leta in rada pove, kako je bilo tedaj. Rada pove, da zadnja leta, ko delati ne more več, veliko bere in gleda televizijo. Ocvirkovi mami so vsi, ki so jo ob visokem jubileju obiskali, zaželeli predvsem zdravja.
■ -er
Jubilantka s hčerko Marico, ki lepo skrbi zanjo,
in Stanko Novak
2. marca 1995
PUST
NAS CAS 1

Mimo je ta mou pustni čas
Šoštanjski karneval doživel ponovitev
Prizadevni šoštanjski turistični delavci, ki so v organizacijo letošnjega karnevala po tradiciji vložili veliko dela, energije in časa, bi bili letos skoraj ob karneval. Pa ne po svoji krivdi, zanj so imeli pripravljeno vse, ampak
2. parada humorja
Minuli petek, ko so se na marsikateri mizi smejali pustni krofi, se je v dvorani v Vinski Gori zgodila zabavno-humoristična prireditev, 2. parada humorja.
Večina humoristov, zaba-vljačev in glasbenikov se je na elitno satirično prireditev posebej pripravila, rutinerji pa so žal "sadili" stare koprive in prodajali poceni blago. Številno občinstvo so zabavali: razvneta strašna Jožeta z neposrednim prenosom iz slovenske skupščine, Dudek in Regica s predstavitvijo mednarodne ekipe iz Gruntovca, Avstrije in Hrvatske, akrobat Feldas, Nelaferžišnik alias Marica Hrda-lo, Vinko Šimek, humorist Geza iz Beltinc. Boris Kopitar, ansambel Bacardi, muzikantje Slapovi, Corado Buzeti in Brendi ter še številni drugi gostje.
Parada humorja je gotovo uspela, zasluge za to pa nosita organizatorja prireditve podjetje Gost Velenje, VTV, moderator
zaradi vremena, ki je posegel v organizacijo.
V nedeljo ob predvidenem času so kljub močnemu dežju pomešanim s snegom in mrazom, potešili tiste obiskovalce, ki so se zbrali ob poti. Niso jim mogli prikazati vsega, kar so pripravili, čeprav so jim tudi v nedeljo prišli v goste sosednji pusti, še zlasti je bil "močan" gabrški pustni komite.
Karneval so ponovili v torek. Za tiste, ki so ga videli že v nedeljo in za tiste, ki jim je ogled takrat preprečilo vreme. Je bilo pa dvakrat hecno!
Po deževnih velenjskih ulicah so se zapeljali vozovi iv Kavč, pravo pustno rajanje pa seje v nedeljo popoldne zgodilo v Rdeči dvorani, ki je bila polna malih maškar. Toliko malih mask kot letos tu ni bilo še nikoli, kar velja tudi za velenjske ulice.
SsatifF	,
«mr t	a-"
			
Br ^m t. ^^J i * > | * > fjgM		m II« 1 w iw ** i W it	
mgmmmm			
in groteskni humornik Jaka Šraufciger, izkazal pa se je tudi aranžer scene Jože Napotnik.
Kot že nekaj let zapovrstjo so tudi letos Velenje obiskali kurenti. Tokrat so za to poskrbeli v velenjski ERI, saj so povabili kurente iz Markovcev, ti pa so delček svojega poslanstva prenesli v Erine prodajalne, med prodajalce in kupce.
(foto: ves)
Pust Mozirski
Na svidenje v 105. ponovitvi
Največja televizija na svetu je bila parada humorja v Vinski
gori.
Enotedenske prireditve Pusta Mozirskega in njegovih zvestih spremljevalcev ob 104.izvedbi, kakor priča pisno izročilo, so sklenili včeraj popoldne, ko so tragično preminulega pusta "kremirali", po vseh predpisih opravili sedmino in prebrali oporoko.
Mozirski pustnjaki so po nedeljskem obhodu novih občinskih meja in otroški maš-keradi, ponedeljkovem ofiranju, krajane središča Mozirja prebudili v torek navsezgodaj, nato pa poskrbeli za občinski udar. Kot vsako leto doslej je namreč pustni župan prevzel v svoje roke enodnevno oblast in takoj izvedel mnoge in predvsem nujne ukrepe. Kar precej jih je, in mozirski župan Jakob Presečnik mu jih je milostno in z veseljem prepustil, ob tem pa mu prijazno dal še nekaj dobrodošlih nasvetov. Pri tem revolucionarnem dejanju je posebej zanimivo, da se vodstvo državne uprave niti
pod razno ni odzvalo novemu mozirskemu županu, čeprav je njegov podnajemnik. V stavbi sredi Mozirja seveda, zgovoren pa je tudi podatek, da se od vseh oken v tej stavbi prvič v zgodovini pusta ni odprlo več kot eno okno. To dokazuje brezmejno moč državne oblasti in temu primerno obvezno disciplino njenih podanikov.
Takoj za tem so poustnjaki v
mozirski in predvsem v sosednji občini opravili sanacijske ukrepe v večinoma obubožanih podjetjih, malo pred dvanajsto uro pa so se poveselili z maskami mo-zirske osemletke. Popoldne so na trgu mozirskem opravili vsakoletni program, zvečer pa se poveselili na veliki maškeradi in razjokali ob za eno leto preminulem pustu.
—
ZANIMIVO
..........rs-.j^-"""
.................................................................
■
■ ■I.	I ■ Ml............I..—W
HOROSKOP I MODA
rOven od 21. marca do 20. aprila
Življenje bi radi zajemali z veliko žlico, pri tem pa ne pomislite, da je lahko nekdo s tem prav nezadovoljen. Če se boste zapletli v prepir, ga čimprej končajte, čeprav se vam zdi, da bi morali imeti prvo in zadnjo besedo. Nekam vas vleče srce, vendar za zdaj še ne boste mogli odpotovati.
'VJT Bik od 21. aprila do 20. maja
Prav zaradi vas je nekdo v hudi zadregi. Če boste delali izjeme, potem jih delajte takrat, ko boste imeli tudi sami kaj od tega. Čakanje vas bo utrudilo, potem pa boste za vse obilno in bogato polačani. Čustva boste ukrotili, vendar bo mir trajal le do prvega ponovnega srečanja. Bodite previdni!
Dvojčka od 21. maja do 21. junija
gPJ^ O mnogih stvareh sicer razmišljate, izogibajte pa se pogovora o srečanju, ki vam je ostalo v globokem spominu. Ste zaljubljeni ali se vam samo dozdeva, da je tako? preveč časa namenjate nekomu, ki si ne zasluži tolikšne pozornosti. Očarljivi boste, posebno v nedeljo, ko boste imeli pravo družbo.
Rak od 22.junija do 22.julija
Ne bodite tako trmasti in tako resni, saj vas čakajo vse mogoče spremembe, predvsem prijetne. Neki predlog vam bo kar všeč, dokler vas ne bo dober prijatelj opozoril, da ima tudi nekatere senčne plati. Čakanje bo še nekaj dni prijetno, potem pa se lahko zgodi marsikaj, tudi neprijetnega.
Lev od 23. julija do 23. avgusta
Dobro bi bilo, če boste potrpežljivi ostali tudi v prihodnjih dneh, ko vas čakajo mnoge preizkušnje. Nekdo vas bo snubil s pogledi in nato tudi z besedami, vi pa se nikakor ne boste mogli ogreti in odločiti. Veliko časa boste porabili za zadeve, ki so obrobnega pomena. Vajeni ste, da sami razvajate druge, sedaj pa bo ravno narobe.
Itn Devica od 24. avgusta do 23. septembra
t"* V naslednjih dneh se vam bo pokazala priložnost, ki se zlepa .ne bo ponovila, vendar je nekako ne morete izkoristiti, dokler se s tem ne bo strinjal tudi partner. Poskušajte mu stvar podrobno predstaviti in razložiti vse prednosti, sicer se lahko pripravite na izgubo, ki bo precej boleča.
Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra
Hočete ali nočete, čakajo vas veliki izdatki, ki pa jih boste zlahka zmogli, saj ste pripravljeni na vse. Čustveno razgibano soboto boste prebrodili brez večjih zapletov, v nedeljo pa se boste prepustili lepim doživetjem. Partner vas bo naravnost razvajal, kar vam bo več kot ugajalo.
k+jrf Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra
W*w Končno bo šlo vse kot namazano, vi pa boste kljub temu še iskali razpoke in pomanjkljivosti tudi tam, kjer jih ne bi smelo biti. To vam je ostalo še iz preteklosti. Neka družba bo čisto po vašem okusu, kljub temu pa se ji boste v soboto raje izognili. Navada je železna srajca, le pri partnerju je včasih malo drugače.
^f Strelec od 23. novembra do 21. decembra
^^ Dokler ste razigrani in dobre volje, vam ne bo manjkalo družbe. Nekdo sanjari o vas in si vas riše v najlepših barvah, vi pa tega niti ne slutite. Računate lahko na nekaj burnih in hudih trenutkov doma, saj bo vaša odločitev hitra in nepremišljena. Ne bodite začudeni, če vas bo obiskal nekdo, ki ima z vami pomembne in čisto zasebne načrte.
Kozorog od 22. decembra do 20. januarja
Res je, da ste v zadnjem času zelo uspešni, vendar ste zaradi velikih naporov tudi močno utrujeni. Počakali boste nekoga, ki že dolgo napoveduje svoj prihod, nato pa boste krenili po svoji poti. Čeprav ste odločni in nagli, boste vendarle zamudili pomembno priložnost. Vsak dan srečujete nekoga, ki vam bo v ponedeljek nekaj povedal.
Vodnar od 21. januarja do 20. februarja
Dovolj časa imate, da si zagotovite položaj, ki vas mika, in da utrdite tudi prijateljstvo, brez katerega ne znate več živeti. Muke ljubosumja so malenkostne v primerjavi s tistimi, ki jih bo moral prestajati vaš nasprotnik. Kriv si je sam, saj je potegnil povsem napačno potezo. Kar preveč ste zagnani, malo se umirite.
J^ Ribi od 21. februarja do 20. marca
WW Sreča vas sicer spremlja, vendar ostaja previdno v ozadju. Nekaj lepega boste doživeli, ko boste v družbi, ki vam je nadvse všeč. Mogoče ste preveč odkritih besed in premalo odločnih dejanj. Partner prav zaradi tega hrepeni po spremembi. Temeljito pospravite po svoji preteklosti, prihaja namreč nova prihodnost!
£
katerega bo izdelana večerna obleka, morda tudi hlačen kostim, če se v krilu nikakor ne počutite dobro (tudi ta je lahko več kot slovesen). Material naj bo
KAKŠNI V
VEČNIH SPOMINOV?
Maturantski plesi so se že pričeli, v Dolini jih bomo doživeli čez dober mesec dni. Prepričana sem, da vsaj maturantke že več tednov pridno brskajo po modnih revijah in iščejo navdih za svojo maturantsko obleko. Toliko možnosti, pa tako težko je izbrati, kajne? Seveda, saj je to večer, ko želi vsaka (in vsak) ugajati, ko se morda spusti tudi v "vode", ki si jih dolgo ne bo več privoščila, ko zaživi glamour, ko nič ni preveč drzno, marsikaj pa preenos-tavno. In ravno tu je ključ težav. Verjemite, manj kot boste komplicirale, bolj boste zadele.
Pri sedemnajstih ali osemnajstih je težko imeti izoblikovan stalen stil. Vsakdanjik najstnikom nudi veliko različnih modnih možnosti, najbolj priročen in praktičen pa je prav gotovo športen stil, s kakšnim trendovskim dodatkom začinjen. Za ta večer pa se le spogledujte tudi z visoko modo, eleganco, morda tudi strogo klasiko. Zelo pomemben je material, iz
najboljši, saj le tako lahko pričakujete, da bo izbran model izpadel tako kot si želite. Tiste z lepimi postavami le sledite ultra mini modi, "majhne" črne oblekice so že dolgo nepremagljive. Nikar preveč volančkov, ti so mimo. Enostavne linije, globoki dekolteji, goli hrbti, visoki precepi - pa so še vedno "in".
IrTm fiifTOHiFp it;
Ikvl-ii 11 iJlkrliulL^
Nadevana piščančja bedra
Piščančje meso je lahko in okusno, še posebej, če ga pripravimo malo drugače, kot smo vajeni. Današnji recept je že tak.
Za 4 osebe potrebujemo: 4 piščančja bedra (po 260g); za nadev: lOOg mlade čebule, 2 korenčka, 1 jajce, 1 rumenjak, 50g mletih mandljev, lOg zmehčanega masla ali margarine, malo bazilike, 2 žlički gorčice, sol, poper. Poleg tega: 250g jušne zelenjave, 1/4 litra kokošje juhe iz kocke, 3 žlice sladke smetane.
Priprava:Z ostrim nožem odluščimo meso od kosti. Kosti, odstranimo, meso pa operetno in obrišemo do suhega. Solimo in popramo. Pripravimo nadev: čebulo nareženo na tanke rezine, korenje na 2 cm dolge, tanke pramene.
Zmešamo ju z ostalimi sestavinami za nadev. Začinimo. V piščančja bedra natlačimo in zavijemo nadev. Naj ga ne bo preveč, ker se med pečenjem napne in sili iz ovoja. Odprtino spnemo z zobotrebcem.
Očistimo jušno zelenjavo in jo drobno narežemo. V kožici segrejemo olje in rjavo zapečemo polnjena piščančja bedra z vseh strani. Dodamo jušno zelenjavo, jo prepraži-mo, nato pa vse skupaj zalije-mo z juho. V pokriti posodi dušimo jed 30 minut. Bedra poberemo iz omake. Omako pretlačimo skozi cedilo, izboljšamo jo s smetano in po okusu začinimo. Iz beder odstranimo zobotrebce. Meso lahko narežemo ali ne, zložimo ga v omako in ponudimo z dušeno zelenjavo.
STE VEDELI?
BARVE VAS IZDAJAJO (I)
Koristen nasvet
Ustavite kolcanje
Kolcanje je neprijetno, hitro pa ga lahko ustavite, če se boste spomnili tegale nasveta. Zmešati morate žlico medu in žlico domačega vinskega kisa, mešanico pa takoj popijete. Če je kolcanje trdovratno, lahko zmes spijete trikrat v eni uri. Pomaga tudi, če v vinski kis namočite kocko sladkorja in jo pojeste. Gre pa tudi brez sladkih dodatkov - žlico vinskega kisa zmešate z hladno vodo, v pol ure pa spijte tri take odmerke.
Psihologi pravijo, da vsak odtenek kake barve drugače vpliva na človeka. Če to verjamete ali ne, pa boste prav gotovo priznali, da ima vsak od nas najljubše barve in z njimi menda povemo kar nekaj o sebi.
To, katere barve vas privlačijo in katere vam ugajajo, izdaja, kakšne volje ste, pove pa tudi nekaj o vaših željah, hrepenenjih... Poskusite se potopiti v svet barv in si pred oči priklicati tiste, ki vam jih bomo našteli v dveh nadaljevanjih. Vzemite si čas. Predvsem poskušajte ugotoviti, kakšno razpoloženje vam vzbuja ta ali ona barva. Glede na to si izberite barvo, ki vam najbolj ugaja, pa še takšno, ki vam ni všeč. Lahko se odločite tudi za več barv. Vas zanima, kaj povedo psihološke razlage o barvah, ki ste si jih izbrali?
Rumeno - zelena
Na splošno ste temperamentni. Ne postavljate si prevelikih zahtev. Širokosrčni ste. - Nagnjeni ste k temu, da se smilite sami sebi in se radi primerjate z drugimi. Pri tem zmerom ugotavljate, da ste jo vi slabše odnesli.
Rumena
Imate izreden šesti čut.
Zlahka ugotavljate pomembne vzorčne zveze, šibki pa ste pri nadrobnostih. Večkrat vas muči občutek manjvrednosti, zato ste plašni.
Oranžna
Zelo se znate zavzeti za kakšno zadevo. Čustveno se odzivate. Mnoge ljudi moti vaše prizadevanje o uveljavljanju. • Velikokrat zidate gradove v oblakih, zato ste pogosto razočarani.
Oranžno rdeča
Od sebe pogosto zahtevate preveč. Velikokrat imate manj moči kakor volje. Štejete med ljudi, ki si privoščijo užitke. - Bojite se čvrsto navezati na partnerja, ker se nadvse neradi prilagajate.
Rdeča
Izvrstno se znate uveljavljati. Imate izrazit čut za samostojnost. - Nič radi se ne spuščate v boje, ki se vam zdijo trdi. Bolj se zavzemate za počasno napredovanje.
Roza
Zelo hlepite po nežnosti. Vse lepe stvari vas zelo privlačijo. - Ko bi mogli zamenjati, bi bili včasih radi moški. Svoje ženske poteze odklanjate, ker ženskost zamenjujete s šibkostjo.
* * * * * **** * * z		VEZ		*** : D N	jJL* * % * * * 1* * K		*«.*** A Z 1 P		* *#* # O T .		* * *** * *	
© © © dobro srednje slabo	Oven	BR	Dvojčka	lat	Lev	Deviea	Tehtnica	Škorpijon	Strelec	Kozorog	Mar	Ribi
delo	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©
ljubezen	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©
denar	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©
zdravje	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©
-i
_
---—
-
_
MHMmMHM




ZA RAZVEDRILO
rw

SVETOVANJE
•	pri poslovnih odločitvah
•	v stiski
POGLED V PRIHODNOST BELA MAGIJA
Pošljite datum rojstva, fotografijo in vprašanja. Priložite 3000 SIT in frankirano ovojnico.
WHITE MAGIC p.p. 249 63000 CELJE
Odgovori v Našem Času so brezplačni, odgovori na vaš naslov pa stanejo 3000 SIT.
Šifra: Kozorog
Tole pa je ljubezen, kaj? Pamet si poslala na počitnice. Izgubila si prijateljico, mame ne poslušaš ... Hej, hej! Ne tako, ker ti bo še v šoli spodletelo.
Sodi si sama, ne hodi ven, če dobivaš slabe ocene in te je potem strah. Zadnjič si bila še pod bolj pozitivnimi vplivi. Ne pusti se zdaj zapeljati negativnim. Prisluhni svoji pameti, ki je imaš kar precej, če seveda hočeš. Fanta sicer lahko imaš, ampak svet se še vedno vrti v isti smeri. V Kozmosu vlada nek red in če ga ne upoštevaš, te vrže na precej težje "področje". Zvezde poskrbijo za kazen, kjer je potrebna. Ustavi neubogljive konje! Še je čas!
■■
i «0. v V PREJŠNJI ŠTEVILKI NAŠEGA TEDNIKA JE BIL OBJAVLJEN TUDI EPP PRISPEVEK RENAULT SERVIS LEVEČ. ZARADI NAPAKE STA BILI OBJAVLJENI STARI TELEFONSKI ŠTEVILKI. PRAVILNA TELEFONSKA ŠTEVILKA JE 452-515.
NAGRADNA KRIŽANKA
OPTIKE PODGORŠEK
VELENJE TEL.: 852 - 773
SLOVENJ GRADEC TEL.: 0602/43 - 470
Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo.
GESLO OPREMLJENO Z VAŠIM NASLOVOM, POŠLJITE NA NAŠ ČAS, D.O.O., FOITOVA 10, VELENJE S PRIPISOM, NAGRADNA KRIŽANKA OPTIKA PODGORŠEK NAJKASNEJE DO 20. MARCA 1995 !
1.	NAGRADA: PRESENEČENJE
2.	NAGRADA: PRESENEČENJE
3.	NAGRADA: POPRAVILO OČAL
0ldy d.o.o. Polzela 38, tel.: 721-052 PEVELENJE (Era ŠPORT), tel.: 854-391
Cene v DEM:
***SUZUKI - KREDIT11 10-11,5% LETNA OBR. M DEVIZNA KLAVZULA
SVVIFT 1,3 6S 19.000 SVVIFT SEDAN 1,3 GL 20.631 SWIFTSE0AN 1,6 GLX 23.619
sa
***mER-mmgm
MES.,15% LETNA 06R, MERA. DEVIZNA K
MINI OPEN TBi 214i
414 Si 16V
■
msm
15.935 22.290 23.610
mm
***FIATSCIONERi CEN, KREDIT, LE AS ING
CINOUECENTO 900 i.e. 13.190 1,0 i.e. S 3V	15.130
TIP01,4 i.e. S 20.900 TIPO 1,6 i.e. SX 22.490 PUNT0 60 S	17.990
Cene so v DEM, plačljivo v SIT po prodajnem tečaju LB d.d. za prilive in odlive podjetij na dan plačila.
Matej Mejovšek, november 1994
V obljubljeni deželi (6)
Zahajajoče sonce je vrglo svoje zadnje žarke na bližnji E1 Capitan in v ozadju na nekoliko oddaljen Half Dome, oba pa sta se bohotila v lesketajoči se rdeči barvi. Spustila sva se v zeleno Yosemitsko dolino, opazovala ali kar občudovala lepoto, ki jo je narava skozi stolet-ja gradila v to, kar se sedaj bohoti v vseh pogledih.
Pogled se je ustavil na tisočmetrski steni E1 Capitana in kar nekako nezaupljivo sem stal pod njim, kajti bil je ogromen skalni zid, ki je izstopal iz mirne doline in pod njim si se počutil kakor majhen, čisto majhen možiček.
Preštel sem kar nakaj plezalnih navez v steni; predstavljale so le pikice visoko od tal. Plezalci so premagovali še zadnje naporne metre pred nočjo in istočasno iskali najboljše mesto za bivakiranje v steni. Takšno steno je mogoče premagati tudi brez bivaka, vendar večina prespi v steni tudi po več noči, sploh tisti, ki se ukvarjajo z najtežjimi predeli v steni.
Naslednje jutro sem se prebudil pod prijetnim balvanom, ki mi je dajal streho nad glavo ves teden v tem čudovitem nacionalnem parku. Yosemitski park se razpostira na velikem območju in je ena sama zakladnica naravnih lepot. Čeprav sem bil z mislimi že nekoliko doma, sem imel občutek da od tod ne bom odšel prav kmalu. Vstajal sem zgodaj in odhajal fotografirat po dolini z namen-
om, da bi ujel najlepše barve. Nato sem ponavadi odšel plezat na balvane, ki so eni najbolj znanih na svetu. Po nekaj metrov visokih skalnih blokih sem premagoval številne kombinacije, od lahkih do prav težkih. Brez varovanja, včasih tudi kar visoko, sem se počutil povsem svobodnega, počel sem tisto, kar v zadnjih letih počnem najraje. Pri takšnem plezanju, ki je lahko prav zaresno, spoznaš ogromno ljudi ter skupaj z njimi vandraš po dolini ter iščeš vse mogoče plezalne probleme. Ker je Bine že prejšnji dan odšel višje v hribe, sem v dolini ostal sam. Poleg plezanja sem pogosto odhajal v vas ter tam zahajal v številne trgovine, v galerijo, kjer sem občudoval slike, ki jih je na film ujel Ansel Adams, ob večerih pa v "lodgo", kjer sem se ob kavi zatekal v prijetne pogovore.
Sredi tedna sta v dolino prišla tudi Ines in Janez, oba znana Slovenca, ki sta si privoščila enomesečni dopust in pri tem načrtovala plezalni vzpon čez "Cap". Lepo je bilo srečati domače, ki so prinesli nekaj novičk iz naših krajev. Midva z Binetom pa sva odhajala. Čez dva dni sva imela letalo, ki naju bo popeljalo domov.
Skoraj po treh mesecih sem pač moral zapustiti deželo indijan-cev in kavbojev. Kljub neuspešnemu vzponu v smeri Just do it, ki je bil predvsem časovno zgrešen, pa sem bil povsem zadovoljen s turnejo. Preplezal sem več kot dvesto smeri, od tega kar sedem desetk, ki vse po vrsti spadajo med najtežje smeri v ZDA.
Opravil sem zelo dober vzpon na pogled v smeri Masaya; njene težave presegajo kvaliteto ameriških plezalcev. O vsem tem sta se razpisali tudi reviji Climbing in Rock&Ice. Prepotovali smo petnajst tisoč kilometrov, videli šest zveznih držav in povsem občutili ter spoznali življenje v teh krajih. Če sem čisto odkrit, meje Amerika presenetila, in to z preprostostjo, ki je vidna na vsakem koraku. Prijaznosti ljudi in njihovega "cool" razmišljanja sem se povsem navadil. Pokrajina meje napolnila z vtisi, ki ne bodo nikoli zbledeli, veliko pa bo ostalo tudi na več kot tridesetih filmih, ki sem jih poslikal. Največja vrednost pa je, da sem odkril nekoliko drugačen način življenja. V te kraje se bom vsekakor še vrnil, saj je ostalo še mnogo neodkritega. Mogoče bom naslednjič v drugačni vlogi, vendar enako pripravljen. Thank You, America!
Zahvalil pa bi se tudi vsem dobrim ljudem, ki so pripomogli k turneji, kajti brez njih ne bi bilo vsega tega: ŠOU-Ljubljana, AVTOCENTER MEH, MLADINSKI SERVIS, NOVI TEDNIK, ESO MONTAŽA, DNEVNIK, PAPI ŠPORT, GORENJE, TRGOVINA URBANC, HER-NAUS d.o.o., RLV, TRGOVINA ČERVENJAK, PIVOVARNA LAŠKO, Sekretariat za družbene dejavnosti v Velenju, MED1TRADE -KODAK, DIA STUDIO KLEMENC, INFOS d.o.o. in NAŠ ČAS.
10
11	12.	15	14	15......	te
17

49

21
22.

1H
25
četrtek		petek		sobota		nedelja		ponedeljek		torek		sreda
2. marca		3. marca		4. marca		5. marca		6. marca		7. marca		8. marca
SLOVENIJA 1	SLOVENIJA 1		SLOVENIJA 1		SLOVENIJA 1		SLOVENIJA 1		SLOVENIJA 1			SLOVENIJA 1
08.00 He-man, risana nanizanka 08.20 Generalka, mladinski film
08.50 Medvedov godmjavček, 1/6 09.00 Na rožniku 09.15 Denijevo jajce, avst. drama
09.45 Risanka 09.55 Otroci glasbe
10.15 Najhujši dan v življenju, 4. del 10.45 Arhiv zemlje, 4/14 11.15 Po domaČe 15.30 Onstran perja, nemška drama 16.20 Slovenski utrinki 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevnik 1 17.10 ŽIVŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor
18.45 Štiri v vrsto - TV igrica
19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Izziv Niagarskih slapov, 2/6 21.00 Tednik 22.00 "IV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.55 SOVA: sledi Večen sanjač, 9/27 23.30 Umor, je napisala, 12/21
SLOVENIJA 2
14.00 Evrogol 15.00 Zbogom, draga, amer. film
16.30 V vrtincu 17.20 SOVA,ponovitev sledi Eno leto v Provansi, 7/12
17.50 Umor, Je napisala, 11/21
18.45 Že veste
19.10 PODARIM-DOBIM
19.20 TOK TOK
20.05 Večrni gost: Mariza
Ufcan
21.05 Umetniški večer 22.05 Oči kritike 23.05 Božja jeza, nemški film
VTV
08.00 He-man, risana nanizanka
08.20 Uršine ljubezni, igrani film
08.50 Snoopy, 5/13 09.15 Vili, povej..., igrani film
09.30 Otroci glasbe
09.50 Najhujši dan v življenju, 5. del 10.20 Zlati cekin, 2. del 11.00 Ročka ročka 11.45 Osupljivi svet Nicolasa Hulota, 1/3 12.40 Že veste 13.00 Poročila 14.10 Kam vodijo naše stezice
14.55 Zadnji ples, švedski film
16.45 PODARIM-DOBIM
17.00 TV dnevniki
17.10 Učimo se ročnih
ustvarjalnosti
17.25 Pasje mesto, 5/23
18.00 Regionalni studio
Koper
18.45 Hugo - tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 3 22.45 SOVA: sledi Davov svet, 18/24 sledi Umor, je napisala, 13/21
00.00 Nočni grobar, ang. film
SLOVENIJA 2
15.40 Mesto stoterih obrazov - Ptuj 16.25 Osmi dan 17.20 SOVA, ponovitev sledi Večen sanjač, 9/27 17.55 Umor, je napisala, 12/21
18.45 Znanje za znanje,
učite se z nami
19.10 PODARIM-DOBIM
19.20 Poglej me!
20.05 Neprimerna ženska,
4/4
20.55 Azijska magistrala, 4/5
21.40 Obiski
22.40 Koncert simfonikov
RTV Slovenija
09.00 Testni signal 09.30 VIDEO TOP - oddaja o ročk glasbi
10.30 TROPSKA VROČICA, ameriška detektivska nanizanka 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 BRLOG -thumoristicna nanizanka 20.35 Celovečerni film: VRNITEV V PRIHODNOST; žanr: znanstvena fantastika 22.30 HOROSKOP 22.35 TV PRODAJA 22.40 Videostrani do 24.00
iz vsebine
Četrtek, 2. marca TVS2 15.00
ZBOGOM DRAGA, amer. tifrrt, 1944
Igrajo: Dick Powell. Claire Trevor, Aruie Shirley Režija: Edward Dmytryk Detektiv MiarJovve dobi nalogo, da poišče izginulo ljubico bivšega obsojenca. Dekle ješ' nastopalo v nočnem Idfcatu, a je za njo izginila vsaka sled. Pravzaprav martowe dobi še druge narobike, ki mu ponujajo velike vsote, da bi poiskai izginulo ogrlico. Želje njegovih klientov pa, čeprav navidez drugačne, tvorijo začarani krog, kjer se krivci v veliki meri kar sami izdajo. Zgodba je povezana z izsiljevanjem, umori in pohlepom za denar, kjer pravzaprav nihče ni povsem čist, niti slavni detektiv.
VTV
08.45 Radovedni Taček 08.55 Srce igrač, 3/3 09.20 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 09.35 Spominjam se, s potovanja po Kanadi 10.10 TOK TOK 10.20 Zgodbe iz školjke 10.55 Zgodbe iz školjke 11.30 Kekec, slovenski film
13.00 Poročila
13.05 Večerni gost: Mariza
Ličan
14.25 Tednik 15.15 Poglej in zadeni
16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Osupljivi svet Nicolasa Hulota, 2/3 18.00 RPL-studio Luwigana
18.45 Hugo - tv igrica
19.05 Risanka 19.18 3x3 19.30 TV Dnevnik 2 20.10 Teater paradižnik
21.10 Za tv kamero 21.25 Na štirih kolesih, 8/ 12
21.50 Ozare 22.00 TV dnevnik 3 22.30 SOVA:
sledi Umor, je napisala, 14/21
23.20 Immaculate conception, ang.pakis. film
SLOVENIJA 2
10.00 Orgle na slovenskem, 1. oddaja 10.20 Izziv Niagarskih slapov, 2/6
11.10 Turistična oddaja 11.25 SOVA, ponovitev
sledi Umor, je napisala, 13/21
11.50 Davov svet, 18/24 15.55 Športna sobota sledi Ljubljana: dan slovenske košarke, prenos
18.30 Alpe-Donava-Jadran 19.00 PODARIM-DOBIM 19.05 Karaoke 20.10 Dr. Živago, amer. film
23.15 Sobotna noč sledi Novice iz sveta razvedrila
sledi Gremy - podelitev glasbenih nagrad
09.00 Testni signal 09.30 BRLOG -humoristična nanizanka 10.00 Film: VRNITEV V PRIHODNOST; žanr: znanstvena fantastika 12.00 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ -kontaktna oddaja zanimivimi gosti, igranje video igrice, video spoti, itd. 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 ŠŠK NA VTV 20.35 BRATJE KARAMAZOVI; žanr: drama (1/6)
21.35 HOROSKOP 21.45 TV PRODAJA 21.50 Videostrani do 24.00
VTV
07.50 ŽIVŽAV 08.40 Žepni nož, 2/7
09.00 Nedeljska maša, prenos iz ljub. stolnice 10.00 Vrtiljak, 21/28 10.20 DomaČe obrti na slovenskem, 9. del 10.50 Slovenski ljudski plesti: koroška 11.30 Obzorja duha 12.00 Biblija, 8. del 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Neprimerna ženska, 4/4
14.10 Bosa v parku, amer. film
15.55 Zlate gosli, 4/4 16.45 PODARIM-DOBIM
17.00 TV dnevnik 1 17.10 Po domaČe 18.55 Hugo - tv igrica 19.05 Risanka 19.20 Loto 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Presodite 21.15 Kamniti svet, 3/4 21.50 Ščepec širnega sveta, 12/13 22.20 TV dnevnik 3 22.40 SOVA: sledi Poirot Agathe Christie, 3/4
SLOVENIJA 2
10.50 SP v alp. smuč. SVSL(Ž)
12.30 Teater paradižnik 13.30 SOVA, ponovitev 16.00 Športna nedelja sledi Košarka NBA 17.00 DP v nogometu: Maribor Branik.SCT Olimpija
18.45 EP v smuč. tekih, posnetek z Rogle
19.30 TV dnevnik 2 20.10 Tantadruj, tv film
21.45 Biblija 22.10 Športni pregled
09.00 Testni signal 09.30 OTROŠKI MIŠ MAŠ -ponovitev
10.30 ŠŠK NA VTV 11.00 BRATJE KARAMAZOVI; žanr: drama (1/6)
12.00 Videostrani 19.00 Otroški program: Risanke
19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP
20.05 353. VTV MAGAZIN
- informativni regionalni program
20.35 ZGP: CRO POP GLASBA
21.20 HOROSKOP 21.25 TV PRODAJA 21.30 Videostrani do 24.00
iz vsebineBi2 vsebine
Sobota, 4. marca TVS2 20.10
DOKTOR ŽIVAGO, amer. film, 1965
Režija: David Lean Igrajo: Omar Sharif, Julie Christie, Rod Steiger Jurij Živago je najdenček, ki odrašča pri slovitem moskovskem zdravniku. Po končanem študiju se poroči z njegovo hčerko Tonjo. Toda že kot študent pogosto srečuje Laro, šivil-jino hčerko. Njuno najbolj dramatično srečanje je na božični zabavi, ko Lara strelja na maminega skrbnika, ki jo je zapeljal. Polet te ljubezenske drame, film kaže tudi različen odnos posameznih likov do revolucije. V popolnem nas-
VTV
09.05 Poletje s Selikom, 1/3
09.30 Dr. Živago, amer. film
12.35 Znanje za znanje 13.00 Poročila 13.05 Športni pregled 14.50 Deset velikih pisateljev, 3. del 15.50 Obzorja duha 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 OCividec, 6/14 18.00 Regionalni studio Maribor
18.45 ABC - ITD, tv igrica
19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Most, 7/8 20.55 Made in Slovenija 22.00 TV dnevnik 3 22.20 ŽarišCe 22.45 SOVA sledi Murphy Brovvn, 11. del
sledi Umor, je napisala, 15/21
protju sta si zagrizen revolucionar, povsem potopljen v revolucionarni boj in pesnik dr. Živago, ki ljubi čez vse in to svojo ljubezen izpričuje tudi z najbolj intimnimi dejanji, s pesmimi...
TVS1 22.35
IMMACULATE CONCEPTION
Režija: Jamil Dehlavi Igrajo: James Wiiby, Melis-sa Leo, Shabana Azmi Židovska američanka Han-nah, senatorjeva hčerka in anglež Alistair, par brez otrok, živita v Karačiju, kjer Alistair dela v naravovarstveni organizaciji. Ko Hannah s prijateljico Samiro obišče svetišče
SLOVENIJA 2
14.50	Utrip
15.15	Presodite
16.15	Poglej me!
17.00	SOVA, ponovitev
sledi	Poirot Agathe Christie, 3/4
18.45	Svetovni poslovni utrip
19.10	PODARIM-DOBIM
19.15	Sedma steza
20.05	Vedeti, znati, misliti
21.10	Doktor Finlay, 3/6
22.05	Studio city
23.00	Brane Rončel izza odra
VTV
08.00 Videostrani 08.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda Risanke
OTROŠKI MIŠ MAŠ
352.	VTV MAGAZIN -informativni regionalni program
ŠPORTNI TOREK PAINTBALL - predstavitev zanimivega športa EPP
353.	VTV MAGAZIN -informativni regionalni program
BOROVO GOSTOVANJE -prekmurski narodni običaj ALBUM SH0W - zabavno glasbena oddaja VIDEO TOP - zabavno galsbena oddaja o ročk glasbi
SŠK NA VTV ZGP: CRO POP GLASBA TV PRODAJA HOROSKOP
........ Videostrani do 24.00
iz vsebine
plodnosti, jo preseneti vrhovni evnuh in duhovnik Shehzada s prerokbo, da bo otroka dobila, če se vrne v svetišče skupaj z možem. Alistair le nerad privoli. V treh dneh, ki jih preživita v svetišču, Hannah sprejme islamsko vero, skupaj popijeta skrivnostni napitek, s pomočjo katerega se strastno ljubita. Hannah zanosi, toda njeno veselje nad nosečnostjo zasenči dejstvo, dajo mož prevara s prijateljico Samiro. Ko se rodi otrok - deček, ga Hannah odnese v tempelj, da bi ga obrezali, v zadnjem trenutku pa jo Samira posvari, da nameravajo evnuhi dečka kastrirati...
10.00 Zverinice iz Rezije 10.20 Indijanske legende 10.40 Svilene nogavice, amer. film
12.30 Svetovni poslovni utrip
13.00 Poročila 13.05 Sedma steza 14.05 Sobotna noC 16.45 PODARIM-DOBIM
17.00 TV dnevniki 17.10 Žepni nož, 3/7 18.00 Regionalni studio Koper
18.45 Lingo, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Moj dobri prijatelj, 3/7
20.30 Penn & Teller, 2/6 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 3 22.40 Poslovna borza 22.55 SOVA: sledi Naravnost fantastično, 1/12 sledi Umor je napisala, 16/21
SLOVENIJA 2
15.50 Kamniti svet, 3/4 16.25 Karaoke 17.25 SOVA, ponovitev sledi Murphy Brovvn, 11/ 23
17.50 Umor, je napisala, 15/21
18.45 Iz življenja za življenje
19.10 Podarim - dobim 19.15 Videošpon 20.05 Univerzitetni razgledi 20.55 Roka ročka 21.45 Žigolo, danska drama
22.45 Svet poroča
Nedelja, 5. marca TVS1 14.15
BOSA V PARKU, amer. film, 1967
09.00 Testni signal 09.30 353. VTV MAGAZIN -informativni regionalni program
12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP
20.05 SPREMEMBE PRI NAPOVEDI DOHODNINE,
kontaktna oddaja 21.10 ALBUM SHOW -
zabavno glasbena oddaja 22.10 HOROSKOP 22.15 TV PRODAJA 22.20 Videostrani do 24.00
iz vsebine
Režija: Gene Sacks Igrajo: Robert Redford, Jane Fonda, Charles Boyer Zgodba pripoveduje o mladem paru, ki se po poroki vseli v skromno najem-niško stanovanje v Newy-orski umetniški četrti. Živahna Corie je nad novim domovanjem navdušena, manj zagretosti pa pokaže njen meščanski soprog Paul, ki zgledno opravlja advokatsko službo. Pa tudi Coriejina mama si je očitno predstavljala drugačno stanovanje, saj mu marsikaj manjka, ne nazadnje tudi streha, ki ne bi puščala. Vsekakor ponuja majhen dom obilico presenečenj, poseben šok pa doživi Corie, ko v stanovanju naleti na starejšega soseda, malce čudaškega Velasca...
TVS1 20.10
PRESODITE
Presodite je nova interak-tvina oddaja Razvedrilnega programa. 0 usodi glavnega junaka Tonija, ki se znajde v hudi finančni stiski, boste odločali gledalci doma prek telefonov in v studiu. Tony preživi dan na konjskih dirkah. Tam najde denar. Ali naj ta denar vrne? V studiu mu bodo na to vprašanje pomagali odgovoriti trije znani Slovenci. Zgodbo o Toniju smo
VTV
09.00 Testni signal 09.30 SPREMEMBE PRI NAPOVEDI DOHODNINE,
ponovitev kontaktne oddaje 10.30 ALBUM SHOW -zabavno glasbena oddaja 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program: Risanke
19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP
20.05 354. VTV MAGAZIN
- informativni regionalni program
20.25 ŠPORTNI TOREK
20.45 HOROSKOP 20.50 TV PRODAJA 20.55 Videostrani do 24.00
iz vsebine
si sposodili pri BBC, dogajanje v studiu pa bo povezoval Janko Petrovec. Torek, 7. marca
TVS1 2.355
NARAVNOST FANTASTIČNO, nova nadaljevanka v Sovi
Režija: Bob Spiers Igrajo: Jennifer Saunders, Joanna Lumley, Julia Sawalha
V ospredju nanizanke je modna kreatorka Edina, ki je sicer morda res božje darilo svetu mode, toda hkrati zelo slaba mama svoji zreli hčerki Saffron. Tako se mora vrla najstnica neprestano spopadati z maminimi mački, njenimi nevrotičnimi popadki in življenjskimi krizami. Edina je namreč že vse od svoje mladosti trdno odločena, da bo spremljala vsak modni trend, vsako muha-vo domislico tako v družabnem življenju kot v svetu umetnosti. Groza jo je staranja, odvečnih kilogramov...
10.00 Zimska tekmovanja, 21/26
10.25 Azijska magistrala, 4/5
11.15 Iz življenja za življenje
11.40 Ščepec širnega sveta, 12/13
12.05 Na štirih kolesih, 8/ 12
12.30 Alpe-Donava-Jadran 13.00 Poročila 15.50 Doktor Finlay, 3/6 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Pod klobukom 18.00 RPL-studio Luvvigana
18.45 Pari, tv igrica
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, vreme
20.05 Forum
20.25 Film tedna: Belle
van Zuylen, nizoz. film
22.20 TV dnevnik 3
22.40 Žarišče
23.05 SOVA:
sledi Eno leto v Provansi,
8/12
sledi Umor, je napisala, 17/21
SLOVENIJA 2
15.20 Zgodbe iz školjke 15.50 Most, 7/8 16.30 Videošpon 17.15 SOVA, ponovitev
sledi Naravnost fantastično, 1/12 17.50 Umor, je napisala, 16/21
18.45 Arhiv zemlje, 5/14
19.10 PODARIM-DOBIM 19.20 V vrtincu 20.05 Športna sreda sledi 3. tekma 1/2 finala končnice DP v rokom.; PRIMORSKE
NOVICE:RUDAR TRBOVLJE 21.30 SP v umet. drsanju, tekm. pari 23.00 Omizje
VTV
09.00 Testni signal 09.30 354. VTV MAGAZIN -informativni regionalni program
09.50 ŠPORTNI TOREK 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program; Risana serija: ZELENA DETEKTIVA 19.30 TV PRODAJA 19.35 Videostrani 20.00 EPP 20.05 NAJ SPOT -kontaktna oddaja o pop glasbi
21.10 TROPSKA VROCICA III. - ameriška detektivska nanizanka 22.00 HOROSKOP 22.05 TV PRODAJA 22.10 Videostrani do 24.00
iz vsebine
Sreda, 8. marca TVS1 20.25
BELLE VAN ZUYLEN, nizoz. film, 1993
Režija: Digna Sinke Igrajo: Will Van Kraligen, Laus Steenbeeke, Carla Hardy
V	središču filmske pripovedi je Bellina poroka s švicarskim plemičem, ki jo odpeljejz rodne Nizozemske v Švico, kjer se na podeželskem domovanju počuti precej osamljeno. Zaradi tega pa je toliko bolj intenzivna njena korespondenca s 27 let mlajšim Benjaminom. Njuno prijateljstvo je trajalo polnih osem let, v ozadju tega prijateljstva je bila nikoli uresničena ljubezen.
V	filmu spremljamo obisk Benjamina Constantina pri de Charrierjevih, ki je bil buren, razgiban in za okolje celo malo preveč svoboden...
2. marca 1995		mn RK InU-Dt	•LA KRONIKA	AS	FJ	S 15
i-1						
mwm
mmm
Voznica trčila v deklico
V	torek, 21. februarja, je ob 18.40 uri po Tomšičevi cesti v Velenju vozila osebni avtomobil 20-letna Nataša G. iz Velenja. Pred zaznamovanim prehodom za pešce ji je z leve strani pritekla pred vozilo 11-letna Sladjana M., državljanka BiH, ki jo je voznica zadela s prednjim levim delom vozila. Pri trčenju se je deklica hudo poškodovala.
Vlom v klet in vrtec
V	ponedeljek, 20. februarja, so velenjski policisti zabeležili dva vloma, ki sta se zgodila čez vikend. Na Kidričevi 5 v Velenju je neznanec vlomil v klet in s seboj odpeljal moško kolo fun bike. Z dejanjem je lastnika Antona M. oškodoval za 80.000 tolarjev.
Iz Vzgojno-varstvenega zavoda Tinkara na Šlandrovi cesti pa je neznanec odnesel šivalni stroj Bagat Danica Extra Matic in vrtcu povzročil za 55.000 tolarjev škode.
V	trenutku ob 140.000 tolarjev
V	torek, 21. februarja, je okoli 12. ure neznani storilec pri Projektivnem biroju na Prešernovi cesti izkoristil nepazljivost voznice osebnega avtomobila, ki je vozilo samo za trenutek pustila nezaklenjeno. Neznanec je iz avtomobila ukradel žensko torbico z dokumenti, denarnico, v kateri je bilo 112.000 tolarjev gotovine, 150 nemških mark, okoli 600 avstrijskih šilingov, Euro kartico in kozmetiko. Z dejanjem je Kristina K.Š. oškodovana za okoli 140.000 tolarjev.
Vlom v prodajalno
V	noči na sredo, 22. februarja, je neznanec vlomil v prodajalno Uršula v Šaleku. Odnesel je 60 zavojčkov cigaret, telefonski aparat in več steklenic žganih pijač. Z vlomom je storilec Vojku K. iz Velenja povzročil za 41.000 tolarjev materialne škode.
V	čakalnici ZD ukradel 130.000 tolarjev
V	četrtek, 23. februarja, je bila med 13. in 13.50 uro v čakalnici Zdravstvenega doma v Velenju je neznani tat prišel do precejšnje količine denarja. Izkoristil je odsotnost lastnika bunde Asima R. iz Velenja in mu iz žepa ukradel denarnico, v kateri je bilo 130.000 tolarjev gotovine in dokumenti.
Izginil avtomobil
V	nedeljo, 26. februarja, med 12.20 in 20. uro je neznanec s parkirnega prostora na Kidričevi cesti v Velenju odpeljal neznano kam osebni avtomobil Renault Clio 1,4 RT, metalno temno zelene barve, registrskih številk CE S7 - 237. Lastnik Vladimir S. je oškodovan za 1.400.000 tolarjev.
Rop sredi Velenja
V	petek, 24. februarja, je ob 19.15 25-letni Peter S. pobiral kasete z dnevnim izkupičkom, da jih odnese v nočni trezor. Ko je prišel iz poslovalnice Lota na Šaleški cesti v bližino avtomobila, sta ga napadla dva maskirana neznanca. Z uporabo sile sta mu vzela torbo s kasetami, nato pa zbežala v smeri Titovega trga. Vsota ukradenega denarja v ponedeljek še ni bila znana.
Eden od napadalcev je bil visok okoli 185-190 centimetrov, drugi pa manjši in čokate postave.
Pet prometnih neuzgod
V Mozirju je minuli teden na področju prometne varnosti minil dokaj mirno. Zabeležili so pet prometnih nezgod, ki pa so se vse k sreči končale le z manjšo gmotno škodo. Vzroki teh prometnih nesreč so "klasični": od neprimerne hitrosti do nepravilnih premikov vozil. Petim voznikom, ki so vozili vinjeni, pa so prejšnji teden mozirski policisti odvzeli vozniško dovoljenje.
Kje je upravnik?
Iz hotela Palenk v Logarski dolini so obvestili policiste, da od 22. februarja pogrešajo na delu upravnika hotela. O tem so mozirski policisti seznanili svojce in policijsko postajo iz mesta, kjer ima pogrešani stalno bivališče.
Mladoletnika sta se posladkala
Mladoletnika, ki a . iz garderobe blagovnice v Mozirju prejšnji teden vzela 13.000 tolarjev, so policisti kar hitro prijeli. Vmes sta storilca uspela porabiti 2.000 tolarjev, z denarjem sta se posladkala v slaščičarni, preostanek pa sta zakopala.
Nesrečen padec s kolesom
V	torek, 21. februarja, se je pri padcu s kolesom hudo poškodoval 69-letni Herman Ludvvig N., nemški državljan. Ob 13.15 se je s kolesom peljal po lokalni cesti v naselju Galicija. Ko je pripeljal z desnega nepreglednega ovinka po strmem klancu navzdol, je pri zaviranju padel. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju.
Vozilo obstalo na strehi
V	nedeljo, 26. februarja, je ob 16. uri 38-letni Ervin B. iz Pongraca vozil osebni avtomobil iz Griž proti Zabukovici. Ko je pripeljal v bližino stanovanjske hiše Griže 118 a v levi oster nepregledni ovinek, gaje na zasneženem vozišču zaneslo desno izven vozišča v potok Artišnica, kjer je vozilo obstalo na strehi. Pri tem seje sopotnica, 38-letna Edita B. iz Pongraca, hudo telesno poškodovala, na vozilu pa je nastalo za blizu 450.000 tolarjev gmotne škode.
Zapeljal na levi vozni pas
V	nedeljo, 26. februarja, ob 20.40 je 19-letni Gregor K. iz Kranja vozil osebni avtomobil iz Vranskega proti Žalcu. Ko je pripeljal izven naselja Gomilsko, je zapeljal na levi vozni pas in trčil v osebni avtomobil, ki gaje iz nasprotne smeri pripeljal 52-letni Emil Milan P. iz Ljubljane. V trčenju se je voznik Gregor K. hudo poškodoval, Emil Milan P. in sopotnik v vozilu Gregorja K., 19-letni Marko K. iz Vodic, pa lažje.
Neznanci poškodovali avtobus
V	noči na sredo, 22. februaija, so neznanci na parkirnem prostoru v bližini gostišča Hren v Vinski Gori poškodovali avtobus podjetja Koratur iz Prevalj. Povzročili so za vsaj 200.000 tolarjev škode. Zvili so nosilce brisalcev, odtrgali registrsko tablico, štiri luči, odlomili luč za meglo, predrli gumo, zlomili bočna smerokaza, po celotni dolžini avtobusa naredili globok ris z ostrim predmetom, prerezali električne vodnike in oba klinasta jermena, cev za dovod goriva in jekleno vrv stranskih vrat.
MP Mizarstvo POLOVSAK
PROIZVODNJA, STORITVE IM TRGOVINA
Janko Polovšak, ing.
SKORNO 1/a, 63325 ŠOŠTANJ
Leseni izdelki, ki bodo v vaš dom vnesli toplino
prav tako pravi. Možnosti za izbiro je veliko, vse vam bodo ob obisku predstavili, vi pa boste izbrali vam najbolj všečno različico.
Za lahek in zdrav korak
Po naročilu vam v Mizarstvu Polovšak izdelajo tudi posebne, izredno zdrave in mehke cokle. Predvsem so primerni za vse, ki večino delavnega časa preživijo "na nogah", saj so vložki narejeni iz lesa, podplat pa iz po-livretana. Cokli so izredno mehki in udobni.
LatYliVes in podjetje	4ak lahV
Mizarstvo ^°delov«i da« objete vsak *	v
od/	7.00	do	g0šta-
Strnem \ « p crje so Ju.Zavse.nt	l#st. /
/litetu I0609J d	J
/ *er	1 ne bodo i
/ boste u	. -je vean
/ korac.b , • » . waW?®
_ nekdo ^ najhVt^so
P^l^cšitevl 7
in naiboM5"
V Skornem 1 A pri Šoštanju že polnih 90 let živi mizarska tradicija. Janko Polovšak, direktor podjetja Lamiles, je predstavnik četrte generacije v družini, kije svoje življenje zapisala oblikovanju lesa in mizarski dejavnosti. Vendar v podjetju in obrtni delavnici ne ohranjajo le ozke mizarske tradicije, proizvodni program redno dopolnjujejo, zato vam danes v podjetju Lamiles in Mizarstvu Polovšak ponujajo celo paleto izdelkov, ne le iz programa klasičnega mizarstva, temveč tudi iz lepljenega in ukrivljenega lesa, ki nudi neštete možnosti oblikovanja. V podjetju Lamiles oblikujejo in izde-
Sodobna delavnica podjetja Lamiles in Mizarstva Polovšak v
Skornem la pri Šoštanju
lujejo naslonjala in sedeže za stole, krivljene lesene lopate za sneg ... Večino tega programa, kar 90 odstotkov, izdelujejo za znanega kupca v tujini.
Unikatni mozaični parket in stropi
V Mizarstvu Polovšak so v zadnjem obdobju močno posodobili in dopolnili programe za izdelavo parketov in lesenih rustikalnih stropov iz različnih vrst lesa. Po vaši želji vam izdelajo unikatni mozaični parket - vrsto lesa in tudi vzorec lahko izberete sami, vzorec lahko prinesete tudi s seboj, lahko pa si ga izberete v že obstoječem programu ali iz kataloga. Res novost na našem tržišču pa so rus-tikalni hrastovi stropovi, ki vam jih po vaših željah izdelajo v mizarstvu Polovšak. Do sedaj ste take strop-ove lahko dobili le v tujini. Če se boste oglasili v Skornem 1 a, ali pa zavrteli njihovo telefonsko številko, si bodo skupaj z vami ogledali prostor, ponudili vam bodo pomoč pri izbiri vzorca in materiala in vam potem pripravili predračun. Željen strop ali parket pa vam ne
Paleta izdelkov je vsak dan večja In bogatejša; ob njih stoji ing. Janko Polovšak
bodo le izdelali - tudi položili in montirali ga bodo. Vaše skrbi bodo tako hitro rešene, vaš dom pa bo topel in lep.
V Mizarstvu Polovšak vam po vaših željah (in potrebah seveda) izdelajo tudi vse vrste lesenih polken za okna, ki jih tudi vgradijo. Če si želite kletna polkrožna krtačena vrata, bo njihov naslov
Kovinotehna Savinjska Polzela:Satex 78:72 (44:31)
Prva zmaga v ligi prvakov


ki mi

Izvrsten začetek Rudarja
Ža "vijoiice" ni pomladi
* ■ '
Rokomet
Sed^i za tretje mesto
Rokometaši celjske Pivovarne Laško so zmagali tudi v povratni tekmi končnice državnega prvenstva proti igralcem Gorenja v velenjski Rdeči dvorani. Glede na to, da so si gostje v prvem srečanju priigrali kar 14 zadetkov prednosti, ekipi nista igrali tako zavzeto kot bi sicer lahko. Zaradi nekaterih poškodb pa tudi ne v popolni postavi.
Tako je trener Miro Požun dal odmor reprezentančnemu vratarju Pušniku ter Ivandiji in Načinoviču, v velenjski ekipi
pa ni bilo poškodovanega Cvetka (počival je že v Celju) in Rozmana, ki ju je Bojan Požun čuval za torkovo povratno pol-finalno tekmo za pokal Slovenije s Šeširjem v Skofji Loki. Zelo malo je igral tudi Čater, saj ne sme nastopati v pokalnem tekmovanju.
Glede na to, da so igralci Primorskih novic izgubili v Trbovljah, bo nasprotnik v finalu oziroma Velenjčanov v tekmi za tretje mesto, znan šele po tretji tekmi v Hrpeljah.
■ vos
Začetek spomladanskega dela nogometnega prvenstva v l.državni ligi je skorajda na vseh igriščih minil v znamenju snega in dežja. Tekme so bile marsikje na robu regularnosti, vseeno pa so jih povsod spravili pod strehe.
Večjih presenečenj ni bilo. Za edino so poskrbeli nogometaši Pri-moija, ki so malce nepričakovano premagali izvrstne Beltinčane, precejšnje presenečenje je vsekakor bila tudi točka Jadrana v Kočevju (šele tretja v prvenstvu, ostali dve je jeseni "prispeval" Rudar), izkazal pa seje tudi Publikum, ki je v gos-teh ugnal nedeljskega nasprotnika Velenjčanov, ekipo Vevče Donit Filtri. Državni prvak SCT Olimpija je bila sicer favorit proti Izoli, vseeno pa nihče ni pričakoval dodatno poplavo v gostujoči mreži. Zaslužen za to je bil vsekakor tudi njena nova okrepitev Albanec Bozgo, saj sta skupaj s Šiljakom dosegla po tri zadetke, z njim pa je Olimpija zelo oslabila Maribor Branik.
Vijoličastim so z izredno požrtvovalno in tehnično zelo dobro igro zagrenili nedeljsko popoldne Velenjčani, ki so jih z zadetkom Ekmečiča v 28.minuti premagali z 1.0. Mariborčani so s tem porazom že zaostali za Olimpijo za dve točki, ujamejo pa lahko Ljubljančane že v nedeljo, ko jih bodo v velikem der-biju 17.kroga gostili na svojem igrišču. Morebiten nov neuspeh bi bil lahko že usoden za njihovega trenerja Bloudka.
Kljub nemogočim vremenskim razmeram in pustni nedelji seje ob Rudarjevem igrišču zbralo blizu
tisoč gledalcev, ki so bili na koncu navdušeni nad igro domačih. Ti so bili vse do pet minut pred koncem tekme precej boljši nasprotnik, imeli so vsaj štiri izrazite priložnosti za povišanje rezultata, vendar so streli Ekemečiča, Jerneja Javomika za las zgrešili cilj, nekajkrat pa seje žoga na poti proti mreži zaustavila v vodi. Gostje so imeli v prvem delu igre le dve priložnosti, nadvse vroče pa je bilo v kazenskem prostoru Velenjčanov nekaj minut pred koncem tekme, ko so vijoličasti kar trikrat zapored nevarno streljali. Najprej se je izkazal vratar Stankovič, ki je močno žogo odbil, priletela je do mariborskega kapetana Križana, ki je zadel vratnico, žoga se je odbila do Šimundže, sledil je nov močan udarec, tokrat pa ji pot v mrežo preprečil Polovšak in še zadnje upanje Mariborčanov, da bi vsaj izenačili, je splavalo po vodi.
Pred začetkom tekme je trener Bojan Prašnikar menil, da so v tem štajerskem derbiju možni vsi trije izidi, zadovoljen pa bi bil že s točko. Zmaga pa je nedvomno potrdila, da je enajsterico dobro pripravil za "svojsten" spomladanski del; svojs-ten zato, ker bodo mnogi klubi bili krčevit boj za ligo deseterice. Kljub veliki zmagi pa vseeno ni bil zadovoljen z zadnjimi minutami, ko so ob zadovoljstvu, da bodo zmagali, domači zaigrali precej nezbrano in omogočili nasprotniku, da se razigra.
Vsekakor ljubitelji nogometa pričakujejo, da bodo "rudarji" nedeljski uspeh potrdili v nedeljo, ko bodo znova na svojem igrišču (15.00) gostili Vevčane.
■ vos
Velenjski namiznoteniški delavci so v petek v Rdeči dvorani organizirali odločilno srečanje 2.evrop-ske lige med Slovenijo in Slovaško. Gostje so v prvi tekmi doma zmagali s 4:1, v Velenju pa so bili boljši kar s 4:0 in se uvrstili v najvišjo evropsko ligo.
Priložnost gostiteljev je šla po zlu, sicer pa že uvod v srečanje ni kazal nič dobrega. Na uradni trening ni bilo Saša Ignjatoviča, ki mu nastopa ni dovolil klub, manjkal pa je tudi rahlo oboleli Štefan Kovač. Slovenski selektor se je tako odločil za postavo, ki omogoča izdatno zmago - ali poraz. Uresničilo se je slednje. Kovač je uvodno igro gladko izgubil, Smrekar seje odlično bo-
ril, izgubil po treh nizih in bitka je bila izgubljena, vseeno pa sta se z dopadljivo igro izkazala mlada Ko-mac in Škafar. To je tudi iztočnica za slovenskega selektorja, ki bo znova moral zbrati mlade perspektivne igralce, teh pa je v Sloveniji dovolj.
Igralci ERE so odigrali dve pomembni prvenstveni srečanji. Najprej so v Hrastniku premagali ekipo Kemičarja s 5:2, nato pa v Kopru tesno s 3:4 izgubili z domačim Istrabenzom. V soboto bodo gostili ekipo Križ iz Tržiča, to srečanje pa bo odločilo o ekipi, ki se bo v kvalifikacijah borila za uvrstitev v 1.državno ligo. Derbi torej, ki ga bodo v športni dvorani v Škalah pričeli ob 10.uri.
■ A. V.
V razburljivem srečanju, posebno v zadnjih minutah, so Polzelani zasluženo zmagali in osvojili novi točki v končnici za naslov državnega prvaka. Obe ekipi sta igrali precej nervozno, domači so največ pozornosti namenili pokrivanju najboljšega gostujočega strelca Tovornika, gostje pa domačega Petranoviča. Obe moštvi sta na začetku slabo
Košarkarji šoštanjske Elektre so si priigrali prvi točki v razi-gravanju za obstanek v A-2 ligi. V prvem krogu so gostili Ježico in obilno izkoristili prednost domače dvorane, saj so zmagali kar z 18 točkami razlike.
Šoštanjčani so dobro začeli, v slabe četrt ure so imeli že prednost 15 točk, nakar so popustili in v
Najboljša OS
Športna zveza in Smučarski klub Velenje sta na Goelteh izvedla prvenstvo v veleslalomu za osnovnošolce Šaleške doline. Nastopilo je 110 tekmovalcev v štirih kategorijah, skupna zmaga pa je pripadla OŠ Gorica.
V posameznih kategorijah so bili najboljši - mlajše cicibanke:
1.Špela	Osterc (Gorica) 55,05,
2.Tina	Zager (KDK) 55,84,
3.Tanja	Tomažič (Šalek) 56,82; mlajši cicibani: 1 .Luka Prašnikar (Šmartno ob Paki) 48,20, 2.Žiga Sivka (Šalek) 48,78, 3.Jernej Rošer (MPT) 49,38; deklice (84-85): l.Ana Drev (Šmartno ob Paki) 36,86, 2.Iva Dobovičnik (MPT) 43,60, 3.Andreja Hleb (Šmartno ob Paki) 54,30; dečki (84-85): 1 .Jan Žičkar (Gorica)
V Trzinu je bilo dvoransko državno prvenstvo za deklice do 14 let. Lep uspeh je z naslovom državne prvakinje dosegla Velenjčanka Katarina Srebotnik (AS), ki je v finalu s 6:4 in 6:2 premagala kolegico iz reprezentance Pisnikovo (ŽTK MB). Kako močan je bil turnir pove podatek, da se gaje udeležilo vseh 22 igralk, ki so imele pravico neposrednega nastopa na turnirju. Katarina je igrala izredno, saj je do finala izgubila vsega tri geme. Uspeh v posamični konkurenci je dopolnila v igri dvojic, kjer sta skupaj s
zadevali, za tem pa se je pri Polzeli razigral Jagodnik in domači so prvi polčas prepričljivo dobili.
Odlično so tudi nadaljevali in povedli s 65:47, nato pa popustili in po štirih zaporednih trojkah Tovornika so gostje v 35.minuti znižali na samo 2 točki. V zadnjih minutah so bili domači vendarle boljši in pred 1.000 gledalci zasluženo zmagali.
m-er
7.minuti nadaljevanja so gostje zaostajali le še za tri točke. Tedaj so domači spet vse prevzeli v svoje roke in si z delnim izidom 16:0 znova priigrali visoko vodstvo, s tem pa je bilo srečanje odločeno.
Sinoči so košarkarji gostili Comet.
■ vos
39,21, 2.Domen Strupeh (AA) 41,38, 3.Jernej Voršič (Šalek) 41,46; deklice (82-83): 1.Irena Zaje (Gorica) 38,32, 2.Nina Kekec (Šmartno ob Paki) 45,77, 3.Marija Brložnik (Šalek) 46,60; dečki (82-83): Nejc Anderlič (Gorica) 38,63, 2.Danijel Štimac (Livada) 40,65, 3.Rok Lah (Gorica) 43,26; deklice (80-81): 1.Simona Strnišnik (Gorica) 37,34,
2.	Karmen Klanfer (KDK) 44,24,
3.Vesna	Fece (Šalek) 45,56; dečki (80-81): 1 .Sašo Oštir (Livada) 35,46, 2.Rok Toamažič (Šalek) 36,09, 3.Miha Bandalo (Livada) 37,20; ekipni vrstni red: 1 .Gorica 358 točk, 2.Šmartno ob Paki 273, 3.Šalek 264, 4.Miha Pintar Tole-do 247, 5. Karel Destovnik Kajuh 245 itd.
Hergeltovo (Branik MB) po treh nizih v finalu klonili proti proti dvojici Pisnik-Čulum (ZTK MB). Med najboljših osem se je uvrstila tudi Alma Memič (ŠTK).
Istočasno je bilo v Ljubljani še državno prvenstvo za mladince do 18 let. Od Velenjčanov seje odlično odrezal Apšner (ŠTK) z uvrstitvijo v polfinale, lepo pa seje izkazal še Črešnik (ŠTK), ki letos prvič nastopa v kategoriji do 16 let in se je uvrstil med osem najboljših, v četrt-finalu pa je izgubil s kasnejšim finalistom Tkalcem iz Maribora.
■ Alojz Benetek
Vegrad Velenje ■■■■■■■■■■■
Spet zdrsnile na osmo mesto
V 16.krogu so rokometašice Vegrada gostovale v Ljubljani pri drugouvrščeni Olimpiji. Ta seveda ni dovolila presenečenja in je srečanje dobila z 29:23 (15:10). Ker so igralke Kočevja premagale ekipo Rajh No 1, so jih zamenjale na 7.mestu. Velenjčan-ke imajo še naprej 12 točk, v vod-
stvu pa je Krim s 30. Neposredne tekmice ekipi Vegrada za 8.mesto, to bo zagotovilo obstanek v ligi, igralke Pirana, imajo le točko manj.
V naslednjem krogu (v soboto, 11 .marca) bodo Velenjčanke gostile ekipo Rajh No 1.
■ vos
^sftfi&siTtr m .0d.b.oi.ka.
NAPOVEDUJEM IZID
V uredništvo smo prejeli veliko kupnov, zato sklepamo, da ste komaj čakali na nadaljevanje prvenstva in na nagradno igro Našega časa in NK Rudar. Pet izmed vas je uganilo točen izid (RudanMaribor Branik 1:0), sicer jih je največ od vas zaupalo pomladanskemu Rudarju, saj ste večinoma napovedovali zmago 2:1 in neodločen rezultat 1:1, bile pa so tudi črnoglede napovedi (ena celo 0:3).
Brezplačno vstopnico za ogled katerekoli prvenstvene tekme spomladanske sezone ste dobili: Roman Javornik, Prešernova 2, Velenje, Matjaž Vrhovnik, Koroška 8a, Velenje in Peter Florjan, Šalek 86, Velenje. Pravilno sta napovedala tudi Maijan Šibanc in Hajrudin Kahr-imanovič, oba iz Velenja, ki bosta tudi sodelovala v končnem žrebanju vseh, ki ste in še boste pravilno napovedali rezultat posamezne Ru-daijeve tekme.
Naj ponovimo, na koncu letošnjega prvenstva bomo iz bobenčka potegnili tri kupončke s pravilnimi izidi in srečneže nagradili:
1.	barvni TV sprejemnik
2.	teden dni letovanja za dve osebi v tujini
3.	pet ton lignita
Najpoznavalec Rudaijevih iger, tisti, ki bo največkrat napovedal točen izid, pa bo dobil sezonsko vstopnico za naslednje prvenstvo.
Izpolnjen kuponček pošljite na dopisnici ali v pismu vključno do sobote (sobotni poštni žig), na naš naslov: Naš čas, Foitova 10, 63320 Velenje, s pripisom "napovedujem izid". Kupončke lahko oddate tudi sami v uredništvu ali jih spustite v poštni predalček pred vhodom - zadnji dan je sobota!
Oba izgubila doma
V sobotnem derbiju ekip z vrha B-l državne odbojkarske lige so igralci Topolšice gostili ekipo Minolta z Bleda in izgubili po petih nizih z 2:3 (-12,13, 6, -14, -12). Po vodstvu gostov z 1:0 so domači z dobrim blokom in učinkovitim napadom dobili dva zapored in povedli. Topolčani v četrtem niso zmogli vnovčiti prednosti 13:8, v petem pa so imeli več sreče Blejci. Igralci Topolšice so si sicer že v prejšnjem krogu zagotovili prvo mesto in nastop v kvalifikacijah za A-l ligo.
A ženski A-l ligi so odbojkarice Savinjske na svojem igrišču dokaj nepričakovano izgubile s Krimom z 1:3. Sedaj so za njim na četrtem mestu ~l dvema točkama zaostanka in tekmo manj. V naslednjem krogu bodo gostovale pri daleč najboljših Blejčankah.
■ M.B.
Namizni tenis ■■■■■■■■■
Nič s prvo evropsko ligo
Alpsko smučanje
Bernard Vajdič v Kanado
Po izjemnem uspehu na največjem evropskem tekmovanju za najmlajše kategorije "Topolino" v Italiji, Velenjčan Bernard Vajdič nadaljuje z odličnimi uvrstitvami. V Italiji je edini med slovenskimi predstavniki osvojil kolajno. Z izjemno visoko startno številko - kar 108 - je po prvem teku celo vodil, na koncu pa osvojil tretje mesto, kar pomeni nastop na svetovni tekmi v začetku aprila v Kanadi (s še višjo številko je v Italiji v veleslalomu osvojil 13.mesto).
Vmes je zmagoval na tekmah za pokal Gorenjke in je v skupni razvrstitvi na vrhu, znova pa se je izkazal konec minulega tedna. V soboto je na Ravnah na Koroškem v slalomu za pokal Gorenjke, ki je štela tudi za naslov državnega prvaka pri starejših dečkih, zmagal s kar 2,18 sekunde prednosti, drugi je bil Boštjan Križaj, sin slovitega Bojana, v nedeljo pa je v veleslalomu za zmagovalcem zaostal za 29 stotink sekunde in osvojil srebrno medaljo.
Osnovnošolci za naslove na Golteh
Elektra:Jezica 83:65 (39:33)
Spodbuden začetek
David De Costa tretji
Smučarski klub Domžale je v soboto in nedeljo izvedel dve mednarodni tekmi v veleslalomu za točke FIS. V soboto je zmagal Pavlovčič (Slovenija) pred Rusom Filičkim in Davidom De Costo; Gregor Bole je med 140 smučarji iz 14 držav osvojil 29.mesto. Na drugi tekmi v nedeljo je zmagal Rus Filički, velenjska predstavnika pa sta odstopila.
_»A.B.
Tenis
■ ■ ■ ■
Srebotnikova državna prvakinja
Gorica
Zreško Pohorje zanimivo celo leto
Ob kakovosti še bogatejša ponudba
Strelski šport
Strelska družina Mrož je izvedla občinska prvenstva za mednarodni program in tekmovanje za "Zlato puščico". Pri pištoljarjih so bili med člani najboljši Vetemik (567), Klančnik (562) in Legner (558), med članicami je zmagala Mojca Saje, med mladinkami Sabina Suljič, med mladinci pa Meho Durakovič; s puško je zmagal Šter-man pred Žučkom in Rekom.
Šah ■ ■ ■
Petra
Hudournik
tretja
V Kranju je bilo 2.državno prvenstvo za fante in dekleta, na katerem je v štirih starostnih kategorijah nastopilo 230 šahistov in šahistk, ki so si pravico nastopa zagotovili na regijskih prvenstvih. Iz šoštanjskih osnovnih šol so celjsko regijo predstavljali Petra Hudournik, ki je do 12 let osvojila odlično tretje mesto, Gabrijela Tajnik je bila do 10 let deveta, Sašo Brusnjak pa do 12 let enajsti.
■ RO.
V	tekmovanju za občinsko "Zlato puščico" je zmagal Šter-man (511), drugi je bil Rek (488), tretji pa mlajši mladinec Vrečar (475).
V	5.krogu državne lige "Turnir prijateljstva" so velenjski mlajši mladinci v Žalcu za ljubljansko Ježico osvojili odlično drugo mesto (Vrečar 181, Mihelak 176, Markoja 171).
B F. Ž.
Podjetji Logarska dolina in Epsi iz Nazarij ter Športno društvo Solčava bodo prihodnjo nedeljo, 12.marca, izvedli že deseti smučarski tek. Tekli bodo dečki in deklice (6 km), ženske do
S polno vnemo izpolnjujejo svojstveno zasnovo - Kljub kriznim trenutkom uspeli zagotoviti 100 dni smučanja na leto - Ponudbo širijo še v "mrtve" mesece - Kakovost je nikoli dosežen cilj
Konec prejšnjega tedna so delavci Unior turizma Zreče izkazali gostoljubnost novinarjem, ki so se odzvali njihovemu vabilu. Seveda predstavnikov sedme sile niso povabili zaradi lepega dne in pravljične Rogle, ampak zato, da so na novinarski konferenci predstavili dosežke v letu 94 in snovanja za letos ter v prihodnje.
Maks Brečko, direktor Unior turizma je ob tej priložnosti povedal, da so si lani zastavili dokaj zahtevne cilje, sploh glede kakovosti. Veliko so naredili, a kljub temu izboljšanje slednje na vseh področjih ostaja temeljna usmeritev tudi v prihodnje. Z lanskimi poslovnimi rezultati so zadovoljni, zavedajo pa se, da lahko z usklajeno ponudbo v dolini (zdraviliške Zreč) in na vrhu (klimatsko- športni center Rogla) dosežejo še veliko več. Nenazadnje tudi zaradi ponudbe kmetij, ki se uspešno vključujejo v njihova prizadevanja. Sploh tiste, na katerih predstavlja turizem dopolnil-
in nad 30 let, moški do in nad 40 let ter tekmovalke in tekmovalci (vsi 22 km). Tek bodo pričeli ob lO.uri, prijave pa bodo sprejemali od 7.ure dalje.
no dejavnost. Kar nekaj jih je in nekatere med njimi so se na novinarski konferenci tudi predstavile.
Ob dvigu kakovosti, ki je nikoli dosežen cilj, so v tem zreškem podjetju namenili veliko pozornosti naložbam. Več kot 3 milijone nemških mark jih je velja oprema za izdelavo umetnega snega in 365 tisoč DEM stroj za urejanje prog. Lastno znanje, usposabljanje ter vestno delo tistih, ki skrbijo za smučišča, jim omogoča izpolnitev obljube smučarjem o zagotavljanju stotih dni smuke. Ob izrabi vseh danosti, ki jih imajo, lahko tako po ceni kot kakovosti - pravijo - konkurirajo tovrstnim središčem v Italiji in Avstriji. Tudi 350 dodatnih parkirišč za avtomobile ne gre spregledati ter dejstva, da so jih uredili na ekološki način. Ustrezno so namreč utrdili sneg, poleti pa bo tu normalno rasla trava. Med drugim velja omeniti še ureditev smučarske restavracije, s katero so ponudbo še obogatili.
Tudi v dolini uspehov ne manjka
Z dodatno ponudbo oziroma z zanimivimi programi delavci Unior turizma širijo sezono na celo leto. Tako se v dolini - v Termah
J a; ANDRAGOŠKI ZAVOD
BL LJUDSKA UNIVERZA "*" S l VELENJE_
SPREJEMAMO PRIJAVE ZA TEČAJE
*nega, zaščita in obrezovanje sadnega drevja
*videodelavnica - vse o snemanju in videotehniki
*varstvo pri delu za podjetnike in obrtnike vseh profilov
Informacije in prijave na tel.: 854-539 od 8. do 12. ure oziroma osebno na Ljudski univerzi Velenje, Titov trg 2.
Zreče - v tem času že pripravljajo na glavno sezono. Vse bolj ugotavljajo, da je bila izgradnja 10 konfortno opremljenih vil, prava odločitev. Gostje so jih zelo dobro sprejeli, saj so namreč zabeležili kar 70-odstotno zasedenost teh. Z zagotovitvijo 160 osnovnih ležišč, z dodatnimi vred pa 240, se pomanjkanju prenočišč, ki ga čutijo tako v dolini kot na Rogli, ne bodo mogli izogniti. Zato načrtujejo obnovo in razširitev zmogljivosti hotela Dobrava s približno 200 ležišči. Ob uspešnih dogovorih s tujimi vlagatelji pa se bodo lotili izgradnje novega hotela. 6000 m2 terapevtskih površin z vso opremo, dvema bazenoma (zunanji je bil letos odprt vse zimske dni), naj bi privabili še več tujih gostov. V naslednjih treh letih naj bi bilo teh v strukturi že vsaj 60-odstotkov. Ker so uredili še sodoben center za dializo, bodo lahko privabili tudi bolnike. Med načrtovanimi naložbami pa naj omenimo še izgradnjo 4 sedežnice.
Zreški turistični delavci pričakujejo, da bodo pri uresničevanju načrtov dobili družbeno pomoč. Lastnega denarja za naložbe imajo namreč premalo in za uresničitev naj bi že letos dobili tuje kredite. Pomoč od države pričakujejo vsaj v obliki subvencioniranih ob-
restnih mer za kredite, po potrebi pa tudi poroštvo za najemanje kreditov. Z načrtovanim razvojem naj bi zagotovili kar 250 novih delovnih mest, zdaj pa je v turizmu povprečno zaposlenih od 270 do 280 ljudi (v zimski sezoni tudi 300). Ob tem bi omogočili primeren zaslužek trgovcem, gostincem in podobnim obrtnikom.
O tem, da na tem delu Pohoija držijo še kako "skupaj", dokazujejo skupni nastopi na sejemskih in drugih predstavitvah ter lani izdelan skupni katalog.
Pohorski kmetje predstavljajo pomemben vezni člen med Zrečami in Roglo. Vsaj na 10 kmetijah so se odločili za turistično dejavnost. Iz ust predstavnikov nekaterih kmetij smo se lahko novinaiji prepričali o njihovi veliki pristni domači ponudbi, tako na mizi kot tudi pri povabilih k kmečkim opravilom.
V Zreče in na Roglo vabijo delavci Unior turizma ne samo z zapisanim, ampak tudi s takšnimi prireditvami kot so bili dnevi češke kuhinje. Tokrat se je predstavil hotel Imperial iz Krakovih Varov, v jeseni pa bodo obisk vrnili zreški kuhaiji, ki bodo tam pripravili dneve pohorske kuhinje. Pogovarjajo pa se tudi o izmenjavi fizioterapev-tov.
mm
Rekreacijska odbojka
Odprto prvenstvo za ženske
Velenjska Rdeča dvorana in Športno društvo Šoštanj bosta prihodnjo nedeljo, 12.marca, pričela odprto prvenstvo Velenja v odbojki za rekreativke. Starostne omejitve ni, pravico nastopa pa imajo samo neregistrirane igralke. Prijave v Rdeči dvorani sprejemajo še danes, v četrtek, 3.marca.

SP0RT IN REKREACIJA
Avto-moto turing klub Velenje
Ponosni so na svoje delo!
Avto-moto turing klub Velenje šteje danes okoli 80 aktivnih članov, na pobudo peščice takratnih privržencev cestno -hitrostnih dirk pa so ga ustanovili pred trinajstimi leti. Že ob ustanovitvi so si zadali cilj, da naj bi bilo v klubu "le" sto članov, saj mora biti merilo njegovega delovanja kakovost, ne pa množično članstvo.
AMTK Velenje, zadnji dve leti mu predsednikuje Dušan Puc, je vse od ustanovitve zelo uspešno, posebej pridni so bili lani. To so ugotovili člani in njihovi simpatizerji na nedavni redni letni konferenci. Spregovorili so o preteklem delu in bodočih načrtih, največ pozornosti pa so namenili organizaciji mednarodnega in turističnih railyjev in še večji popestritvi klubske dejavnosti.
Ob široki in tudi preventivni dejavnosti so v klubu najbolj ponosni na izvedbo in odlično organizacijo mednarodnega ral-lyja v Velenju, veliko članov pa vsako leto sodeluje še na drugih različnih prireditvah doma in po Sloveniji.
O tem nam je sekretar kluba in direktor vseh dosedanjih rallyjev v Velenju Julijan Slemenšek povedal: "Ocenili smo, da je bilo leto 1994 najuspešnejše doslej, saj smo uresničili vse načrte. Večje število naših športnih funkcionarjev je sodelovalo pri izvedbi motokrosov na Trebeliškem, kar 52 jih je pomagalo pri izvedbi rallyja Saturnus, samos-
Julljan Slemenšek: "Na dosedanje delo ni pripomb, želimo si le, da bi tako nadaljevali"
tojno smo izvedli mednarodno gorsko dirko v Sevnici in dirko v avtokrosu v Puconcih, delali kot zavojni sodniki na rallyju Castrol, izvedli demonstracijsko dirko z vozili Peugeot v okviru teniškega VIP turnirja v Velenju, nekateri pa smo kot tehnični komisarji in člani žirij sodelovali na skoraj vseh avtomobilističnih prireditvah v Sloveniji.
Za vse člane je bil višek sezone seveda mednarodni rally, ki smo ga po vseh težavah s pomočjo župana, podjetij, ustanov in krajevnih skupnosti odlično organizirali, največji dokaz za to je navdušenje vseh tekmovalcev. Sezono smo člani AMTK skupaj z vsemi ljubitelji tega športa sklenili s turističnim ral-lyjem, katerega namen je ob koncu sezone združiti tekmovanje s prijateljskim srečanjem. Nismo zanemarili tudi pomembne naloge, ki smo jo sprejeli od Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in smo tako izvedli tehnične preglede koles in izpite za mlade kolesarje na osnovnih šolah Gorica in Livada."
Kakšni so načrti za letos?
"Za leto 1995 smo načrte glede na dosežene uspehe zastavili ravno tako hrabro. Glavna naloge je seveda spet mednarodni rally, pri čemer se pojavlja znan problem. To je denar, vendar upamo, da bomo našli pokrovitelje in uspeli. Načrtov je razumljivo še več, ob tem pa se bojimo tistih zagnanih okoljevarstvenikov, ki jim je največji uspeh, če naredijo škodo. Načrtujemo seveda tudi turistični rally, ki bo eno od tekmovanj nove rally lige, katere pobudnik je prav AMTK. Sodelovali smo na vseh prireditvah,a na katere nas bodo organizatorji povabili, če več pozornosti pa bomo znova namenili vzgoji najmlajših v prometu. Ob teh in drugih načrtih smo sami ugotovili, da jih bomo težko uresničili, vendar je prevladal optimizem. Še naprej si želimo pristnega sodelovanja z vsemi somišljeniki, predvsem pa nadaljevati zgledno sodelovanje z AMD Šaleška dolina."
■ B.Mugerle
?0 HRIBIH IN DOLI m
7. Matjažev pohod ■■■■■■■■■■■■■■
Bo tokrat več sreče?
Takšno vprašanje si zastavljajo mežiški planinci in vsi tisti, ki se nismo mogli udeležiti 7. Matjaževega pohoda na Peco. Kot vemo, je bil le-ta zaradi neugodnih vremenskih razmer prestavljen na to soboto, 4. marca. Vsi podatki, navedeni v predzadnji številki Našega časa in se nanašajo na ta pohod, so nespremenjeni. Novo je le to, daje sedaj na pobočju Pece skoraj meter in pol snega, zato pohod priporočamo le titim, ki so dobro kondicijsko pripravljeni. Na sedežu PD Mežica so nam tudi povedali, da, v kolikor bi jim tudi tokrat zagodlo vreme, Matjažev pohod za letos odpade. Sicer pa je najbolje, da od danes naprej poslušamo obvestila na Koroškem radiu.
■ M. H.
Planinske novice
Karate
Pohod okoli Šoštanja
Planinsko društvo Šoštanj bo v nedeljo, 5.marca, izvedlo 2.po vrsti "pohod po trški poti okoli Šoštanja." Pohodniki bodo na pot lahko krenili pri Ribiški koči od 8.do lO.ure, kontrolne točke bodo Vrhovnikov vrh, Pusti grad, Rotovnikova jama, Vila Široko in spet Ribiška koča; hoje je za 4 do 5 ur.
3.vzpon na Paski Kozjak
Člani tekaške sekcije Gorenje in oskrbniki planinskega doma na Paškem Kozjaku bodo prihodnjo soboto in nedeljo izvedli že 3.po vrsti vzpon na Paški Kozjak. V soboto, 11.marca, bodo pri šoli na 6,5 kilometra dolgo progo krenili tekači, deset minut kasneje (15.30) pa na mostu pri šoli v Paki še kolesarji. V nedeljo, 12.marca, bo na vrsti še pohod po Šaleški planinski poti preko Gonžarja, pohodniki pa lahko krenejo na pot ob 8.do 9.ure izpred gasilskega doma v Šaleku. Nagrade in presenečenja niso izključena, udeleženci pa se lahko prijavijo do 9.marca na Tekaško sekcijo Gorenje, Partizanska 12 63320 Velenje (informacije na telefon 850-845, zvečer).
Prvič in uspešno
Na pokalni tekmi v Postojni so se lepo izkazali najmlajši člani novoustanovljenega kluba Tiger. Mladi "tigri in tigrice" so se v svojem prvem nastopu lepo izkazali. Pri dečkih je zmagal Omer Tabakovič,
pri deklicah je bila druga Alisa Redžič, prav tako drugi je bil v močni konkurenci starejših dečkov Bego Avdič, ekipno pa je klub osvojil 6.mesto.
m B.T.
EJAKOPEC
* 9— *—	mmmmmmmmmmmmmmsmmmommammmmm
AVT0SERVISJAK0PEC
POOBLAŠČEN SERVIS - PRODAJA VOZIL
Velenje, Kosovelova 16, tel./fax: 063/855-975
VOZILA OPEL - MODELI 95
po znižanih cenah v AVTOHIŠI JAKOPEC
Corsa že od 17.895 DEM Astra že od 23.795 DEM Vectra že od 29.995 DEM
UGODNI KREDITI: samo 30 % pologa, 14 % obrestna
mera, BREZ R - 36 mesecev UGODNI LEASING: samo 25 % pologa - 36 mesecev
pooblaščen servis * rezervni deli * kleparsko ličarska dela
Logarska dolina ■■■■■■■■■■■■
Jubilejni smučarski tek
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
AVTO CELJIE
63001 CELJE, LJUBLJANSKA C. 11 TEL.: 855 - 828
PARTIZANSKA 3, VELENJE ___
BOGATA IZBIRA:
-	AVTORADIEV BLAUPUNKT ZA VSAK ZEP
-	ZVOČNIKOV, ANTEN
-	SVEČK ZA VSE TIPE VOZIL
-	ŽAROMETOV DODATNIH LUČI IN SPOJLERJEV ZA VSE TIPE VOZIL
MOŽNOST PLAČILA: 2 - 4 OBROKE
DEL. ČAS: VSAK DAN OD 7.-19. URE, OB SOBOTAH OD 7. DO 13.URE
SE PRIPOROČAMO!
V	prejšnji številki našega tednika smo objavili v Zeleni prilogi tudi EPP prispevek APS-a - Avtoprevozništvo in servisi iz Velenja. Ker se nam je nekaj narobe zapisalo, to napako popravljamo v naslednjem sporočilu.
V	prispevku med drugim piše, da imajo v centralnem skladišču na zalogi 15 milijonov rezervnih delov. Pravilno v vrednosti 15 milijonov tolarjev. Traktoijev na APS-u prav tako ne prodajajo, ampak opravlja to storitev Gorenje trgovina. Ta bo tista, ki bo kupce, ki bodo do letošnjega junija pri njih kupili traktor, presenetila z velikim nagradnim žrebanjem. Udeleženci žrebanja bodo torej vsi njihovi kupci, prva nagrada pa traktor leta.

Predavanje o medčloveških odnosih
Jaz sem ti
Danes ob 17.00 uri bo v OŠ "Šmartno" na Kidričevi ulici v Velenju zanimivo predavanje prof. Branke Jakelič o odnosih med ljudmi.
Branka Jakelič je priznana predavateljica s področja psihologije in hkrati direktorica zagrebškega Centra za atitudionalno zdravljenje. Njeni prvi koraki v svet spoznavanja človeške duševnosti so bili obarvani z Jungovo globinsko psihologijo. Kasneje je intenzivno proučevala nove smeri, tako da jo danes lahko upravičeno imenujemo za poznavalko sodobne psihologije. Svoje znanje dopolnjuje z izkušnjami, ki jih nabira kot psihoterapevtka, kadar pomaga ljudem v stiski.
Poleg tega je tudi avtorica zelo popularne knjige "Govorica sanj", ki je izšla lani v Zagrebu, letos pa
pričakujemo tudi prevod v slovenščino. Knjiga je plod njenega dolgoletnega študija in preverjanja teorij v praksi in je danes, ko ljudje kažejo povečan interes za spoznavanje samega sebe, nedvomno dragocen pripomoček.
Prebivalci Velenja Branko že poznamo, ko se nam je približno pred letom dni predstavila v kontaktni oddaji na velenjski kabelski televiziji, oddaja pa je bila posvečena ravno sanjam. Tokrat jo bomo srečali v povsem drugi luči, lahko bi rekli daleč od sanjskega sveta - ko bomo z njeno pomočjo poskušali osvetliti delovanje našega socialnega bitja: v odnosu do sebe in do drugih ljudi. Mogoče nam bo z njeno pomočjo lažje razumeti naše odnose, to pa pomeni tudi laže živeti.
(zjk)
Glin RIP d.o.o. storitveno podjetje Lesarska cesta 10 63331 Nazarje Tel: (063) 831-321, int. 315 Fax: (063) 831-705
EDINO RAČUNALNIŠKO PODJETJE V ZGORNJESAVINJSKI DOLINI vam nudi:
RAČUNALNIŠKO OPREMO:
-	računalnike po najnižjih cenah
-	tiskalnike
-	trakove za tiskalnike
-	diskete
-	izobraževanje
-	svetovanje pri nakupu in uporabi opreme
PRAVNO SVETOVANJE in nudenje storitev gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom pri sklepanju pogodb, urejanju dolžniško - upniških razmerij, urejanju delovnih razmerij, itd.
FINANČNE IN RAČUNOVODSKE STORITVE STORITVE INVESTICIJSKEGA IN FINANČNEGA INŽINIRINGA.
POKLIČITE (063) 831-321, int. 315

t*
4
j?
Trajnice
GOLOB-KLANČIČ
VRTNARIJA: Vitovlje 18,
65261 ŠEMPAS,
tel.: (065) 48-810
Urnik: 9 -17 ob delavnikih in
sobotah ali po dogovoru.
Sadike pošiljamo tudi po pošti.
ZAHTEVAJTE NAŠ CENIK!
Najprej bo seveda potrebna odločitev, kateri prostor bomo s trajnicami zasajali. Ali bo to obsežna vrtna greda pred drevjem in grmovnicami ali vzdolž vrtne poti. Mogoče bi radi pokrili s cvetočimi ali vedno zelenimi trajnicami vrtno brežino. Mogoče želimo pokriti prostor pod drevjem ali grmovnicami, kije premajhen, da bi to lahko bila trata ali pa celo preveč senčen in tu trata niti ne uspeva dobro. Mogoče imamo s škarpniki oblikovano strmino. Ali pa imamo nekaj velikih kamnov, ob katerih bi radi uredili skalnjak. Kaj pa večja in manjša kanta? Tudi na balkonih in terasah. Na strehi garaže lahko uredimo nasad naskalnih rastlin. Grobovi seveda potrebujejo tudi kaj trajnega.
Ko vemo, kjer bi radi sadili trajnice, premislimo, kakšne pogoje jim lahko nudimo: ali je tam globoka ali plitva prst. Bo tu dovolj vlage ali bo rastišče sušno? Je prst zelo hranilna ali je skromna? Je lega sončna, senčna ali polsenčna? Potem moramo še ugotoviti, ali želimo nizke ali visoke rastline oziroma koliko katerih. Tudi po času cvetenja lahko izbiramo in po barvi cvetja tudi.
Ker seveda največkrat ne poznamo dobro vseh teh lastnosti trajnic kar na pamet, lahko ob nakupu sadik napravimo tudi napake. Najbolje je seveda, če v zimskem času vzamemo v roke kako dobro strokovno knjigo in se o trajnicah čim bolje poučimo. Druga, mogoče še bolj enostavna pot, je iskanje vseh zgoraj naštetih lastnosti v kakem dobrem ceniku trajnic, ki vsebuje poleg cen seveda tudi osnovne strokovne podatke o ponujenih rastlinah. Za bolj zagnane ljubitelje trajnic je ogled dobre vrtnarije prav posebej dragocen.
Predvsem pa so dobre sadike trajnic tiste, ki so vzgojene v podobnih klimatskih in rastnih pogojih, v kakršnih jih bomo tudi mi v naših nasadih gojili. Preveč dobro negovane sadike nam kaj rade odmrejo, še preden so se uspele prilagoditi novim pogjem. Mnogo bolj trpežne so tiste sadike, ki so bile vzgojene v navadni vrtni prsti in na prostem, kot pa tiste, ki so v šotnici in v rastlinjakih uživale posebno skrb, ki jo v naših vrtovih ne bodo mogle dobiti.
Jožica Golob - Klančič, dipl.
ing. hort.
Šaleško muzejsko in zgodovinsko društvo
Zanimivo predavanje
Šaleško muzejsko in zgodovinsko društvo Velenje bo imelo danes, v (četrtek) ob 18. uri srečanje v prostorih na Velenjskem gradu. Predaval bo prof. Jože Hudales, in sicer o "Družini v Velenju v 19. stoletju". Gre za zelo zanimivo predavanje z obilico novih spoznanj in podatkov, ki jih je predavatelj odkril v zadnjih letih svojega raziskovalnega dela. Mnoga med njimi celo rušijo ustaljene poglede na to vprašanje pri nas. Na predavanje vabijo vse, ki jih taka in podobna tematika zanima.
D. K.
TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI
V tednu od 20. februarja do 26. februarja 1995 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju mestne občine Velenje ter občin Šoštanj in Šmartno ob Paki, presegale mejno 24-urno koncentracijo 125 mikro-g S02 / m3 zraka v naslednjih dneh:
20. 2. AMP Veliki vrh 130 mikro-g / m3 22. 2. AMP Zavodnje 150 25.2. AMP Šoštanj 160
MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 20. februarja do 26. februarja 1995
ULk Ji
SOS	TOP	V.V.	ZAV	VEL
■ 20.2. D21.2. D22. 2. D23- 2. D24. 2. Q25. 2. D26. 2.|
MESTNA OBČINA VELENJE REFERAT ZA VARSTVO OKOLJA
TRGOVINA in BISTRO KOŠARICA
Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici), 63320 Žalec
Telefon/fax-.-. 063/728-080
ZELO UGODNO * AKCIJSKA PRODAJA * ZELO UGODNO
SLADKOR 50/1	94,90	PIVO LAŠKO ZABOJ	1.799,00
MOKA T850 25/1	44,90	PŠEN. KRMILNA MOKA	17,90
OLJE ZVIJEZDA 12/1	158,90	KRMNA KORUZA	24,90
TOAL. PAPIR 8/1	169,90	KRMNI JEČMEN	22,90
PRAŠEK PERSIL 3KG	849,90	SAMOKOLNICA	3.790,00
PRAŠEK ARIEL 2,4KG	689,00	VERIGE ZA MOT. ŽAGO	1.790,00
RUM FRUCTAL 1L	989,00	KOT. BRUSILNIK KB69	10.320,00
JERUZALEMČAN 12/1	289,00	MOT. ŽAGA JONS. 2040	47.900,00
GRAJSKI RIZLING	159,90	MOT. ŽAGA JONS. 2054	64.900,00
JUICE FRUCTAL 1L	115,00		
Po ugodnih cenah CVETLICNA KORITA in ZEMLJA za presajanje. Na zalogi UMETNA GNOJILA, ki jih lahko naročite po telefonu.
*** KDOR VARČUJE- V KOŠARICI KUPIJE ***
in
d.o.o., Efenkova 61 i 63320 Velenje, p.p. 117 Podjetje za notranjo in zunanjo trgovino
Veleprodaja maloprodaja SPC Selo
Graditelji, obrtniki, podjetniki! Nakup iz PR/^VE roke:
-	strešna okna Stell in Extra, strežne line
-	lesene in aluminij podstrešne stopnice
-	pleskarske lestve, štapneza stopnice (hrast, bor; smreka..., dolž. 100, 110, 120 Sir 30)
-	talna, stenska, izolacijska, gradbene pluta
-	parket lamelni, panelni, klasični, vse vrste lesa in klas., kotne in vogalne letve, itison letve
-	talne in stropne obloge - ladijski pod
-	vhodna, garažna in sobna vrata
-	fasade Baumit in že druge
-	rezan les, morali, letve
-	orodja za vrtičkarje, betonska in PVC korita za rože ter semena
ZANESLJIVOST, KAKOVOST, SPOŠTOVANJE do kupčevi
Obiščite ali pokličite in zahtevajte prospektni material:
Maloprodaja: 063/852-781 Veleprodaja: 063/853-250, 853-417, fax: 851-141
ČETRTEK, 2.marca: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbeni djubox; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 14.45 Horoskop; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Press ambulanta; 18.00 D'J news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 3.marca: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih - vmes ob 8.30 in ob 9.30 Poročila in ob 8.45 Kličemo UNZ; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 4.marca: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktuaino; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 5.marca: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.30 Trič trač in druge čveke: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP ; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.30 Poročila; 17.45 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 6.marca: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 7.marca: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Poročila; 9.00 Vaš glas, naša glasba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.45 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 8.marca: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
DOM KULTURE VELENJE
Petek, 3. 3. ob 22.30 uri
(predpremiera) ROJENA MORILCA - triler
Režija: Oliver Stone Vloge: Woody Harrelson, Juliette Lewis, Tommy Lee Jones
Dolžina: 119 minut Krvava epopeja dveh serijskih morilcev, ki sta povzročila paniko, osmešila na stotine policajev in zveznih agentov, obnorela medije, zamajala celo Ameriko, pobila 52 ljudi in v nekaj tednih postala največja junaka svoje generacije. Film, prepoln nasilja, je narejen kot njegova antipropaganda. Ogleda ne priporočamo mladini pod 18 let.
Petek, 3.3. ob 20. uri
Nedejja, 5. 3. ob 18. in 20. uri KONČNA HITROST - akcijska kriminalka
Režija: Deran Serafian Vloge: Charles Sheen, Nastassja Kinski Dolžina: 100 minut Padalski inštruktor sprejme v poduk lepotico, ki pa se ji ob prvem skoku s padalom le to ne odpre. Osumijo ga, daje kriv za njeno smrt, zato se odloči raziskati, kaj se skriva za nesrečo. Lepotica je namreč živa, povrhu vsega pa še tajna gentka KGB...
Ponedeljek, 6. 3. ob 20. uri Torek, 7. 3. ob 18. uri SAMO TI - romantična kom.
1 ■ L,......J ...■■.■■■ .................■■■■■■■ ^			
H	KlNC	IKIINC	IKIINC
Režija: Norman Jewison Vloge: Marisa Tomel, Robert DowneyJr., BillyZane Dolžina: 108 minut Feth je usojen moški z imenom Damon Bradley, ki ga ne pozna. Nekaj let ve o njem le to, kako mu je ime. Le nekaj dni pred poroko pa jo pokliče sošolec njenega zaročenca, da bi jima čestital, imemu je Damon Bradley. Odpravlja se v Benetke... Romantična uspešnica, ravno pravšnja ob dnevu žena!
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 4. 3. ob 20. uri KONČNA HITROST - akcijska kriminalka
Neverjetni akcijski prizori v zraku!
Ponedeljek, 6. 3. ob 18. uri SAMO TI - romantična komedija
Fantje in možje - povabite svoje drage v kino!
KINO ŠMARTNO OB PAKI
A LJUBLJENE
Nedelja, 5. 3. ob 15.30 uri KONČNA HITROST - akcijski Torek, 7. 3. ob 20. uri SAMO TI - romantična komedija
Prihodnji filmi: maska, frankenstein, beli očnjak 2, kviz, rojena morilca, rakritje!
Rezervacije vstopnic: vsak delavnik od 8. do 14. ure na telefon Kina Velenje 856-384. Prosimo, da rezervacije dvignete do pol ure pred predstavo in da ne rezervirate vstopnic na telefonsko številko Kulturnega centra, ker to ni pravi naslov za rezervacije kino vstopnic!
MALI OGLASI
E PRILOŽNOSTI!
Trgovina z živilskimi in neživilskimi izdelki Prešernova 1 0, 63320 Velenje, Slovenija Telefon n.c.: 063 / 853 151 Telefax: 063 / 853 525
objavlja prodajo trgovinske opreme,
in sicer: registrske blagajne, prodajne police, hladilne vitrine, prodajni pulti, nakupovalni
vozički in košare ter ostala trgovinska oprema. Prodaja bo v soboto, 11. 3.1995 s pričetkom ob 8. uri v skladišču gradbenega materiala v Šoštanju (pri železniški postaji). Objavljena sredtva bomo prodali po načelu videno -kupljeno. Kupec mora opremo plačati (vključno s prometnim davkom) na licu mesta. Informacije po tel. 853-151 (int. 248 - g. Stane ločan).
A AMON MARJAN, s.p.	SPOMENIKI
/f\/S. Slatina 9a	15%
//i. 63201 Šmartno v Rožni dolini	zimski
tel.: 777-157	popust
GOVEJI IN KONJSKI GNOJ PRODAM.
Telefon 881-391.
ZAMRZOVALNO SKRINJO 250 LITRSKO, 2700 kom strešne opeke Polak, črne barve, litoželezno peč nerabljeno 3700 cca, prodam. Telefon 855-312. V VELENJU KUPIM DVOINPOL ALI TRISOBNO LASTNIŠKO STANOVANJE s telefonom. Telefon 853-785, od 15. do 17. ure.
PLINSKO PEČ, skoraj nerabljeno, zelo ugodno prodam. Telefon 854-720.
Zdravstveni dom Velenje
n ® K G iS S !£
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Zdravniki:
Četrtek, 2. marca - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Rus, nočni dr. Kramer in dr. Urbane Petek, 3. marca - dopoldan dr. Urbane, popoldan dr. Slavič, nočni dr. Kozorog in dr. V.Renko Soboto, 4. marca - dnevni dr. Grošelj in dr. Slavič, nočni dr. Pirtovšek in dr. Urbane
DIPL FIZIOTERAPEVTKA pride na vaš dom, kjer vam strokovno opravi limfno drenažo, vse vrste masaže in razgibavanja. Informacije ob nedeljah med 10. in 12. uro po telefonu 892-110, interna 250.
STAREJŠE SOBNO POHIŠTVO, dve
starejši omari ter 450 kosov strešne opeke, zaradi selitve poceni prodam. Telefon 856-227.
OPEL VECTRA 1,6 S ali UNO 60 S, oba
Nedeljo, 5. marca - dr. Pirtovšek in dr. Urbane
Ponedeljek, 6. marca - dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. O.Renko, nočni dr. Lazar in dr. Slavič
Lekarna v Velenju:
Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 3. marca do 10. marca - Franc Blatnik, dr.vet.med., Stanetova 47, mobitel: 0609-618-117.
Veterinarska postaja v Mozirju:
St & % B » £
Do 5. marca - Drago Zagožen, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 0609-616-978 ali 841-277.
Od 6. marca do 12. marca - Ciril Kralj, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 0609-616-978 ali 841-410.
letnik 91, ugodno prodamo. Telefon
713-401 ali 714-258.
KUPIM STANOVANJE NA DOBRNI ali
okolici, lahko podstrešje za adaptacijo. Telefon 855-079.
SONČNI KOLEKTOR- nov, ugodno prodam. Telefon 892-392. JEDILNI IN SEMENSKI KROMPIR prodam. Telefon 893-157. VARILNI AGREGAT od 12 - 235 A, možnost argonskega varjenja, prodam. Telefon 882-885.
ZA ZASTAVO 750 imam še nekaj delov -poceni. Rešite mete navlake in pokličite! Prodam tudi otroško kolo Kekec, za starost 3 - 6 let. Telefon 850-703. DVOSOBNO STANOVANJE 58 m2 na
Gorici, vseljivo takoj, prodam. Telefon 062-512-530.
DELAVCA V AVTOPRALNICI, redno zaposlim. Telefon 856-834. MIZO S SITI IN PRIBOROM za sitotisk, motokultivator Gorenje in šotor, prodam. Telefon 858-597.
POČITNIŠKO HIŠO, možno tudi stalno bivanje, 6 km iz Velenja, prodam. Hiša je na sončni legi s telefonom, lastnim vodnim zajetjem in asfaltiranim dostopom. Ohišnice je 2000 m2 (sadovnjak, vrt). Kličite na telefon 854-431, vsak dan od 19. do 21. ure.
1/2 KARTE ZA PREMOG po želji s prevozom prodam. Telefon 857-679.
SLADKO SENO PRODAM Telefon 855-039 zvečer.
PREVAJAM IZ NEMŠČINE, kupim rabljeno prikolico za avto. Telefon 853-087.
BARVNI TV GORENJE in poročno jakno marelične barve št. 42 prodam. Telefon 857-691.
ZAMRZOVALNO SKRINJO ZS 310 L GORENJE, dobro ohranjeno prodam za 300 DEM. Telefon 882-896. PARCELO NA LEPI SONČNI LEGI, gradnje I. faze, 900 m2, prodam. Telefon 882-863, od 19. do 20. ure. NOV DALJINSKI TELEFON YOKOHAMA - 5201 (3000 m), prodam za 300 DEM. Telefon 063-850-552, popoldan. HLEVSKI GNOJ PRODAM. Telefon 854-872.
MIZARSKO MIZO, NOVO, PRODAM.
Cena po dogovoru. Telefon 893-154. ZAPOSLIM DEKLE V BIFEJU. Telefon 063-831-891.
PARCELO 859 m2 v Ravnah, prodam. Telefon 894-563.
V	VELENJU NAJAMEMO TRI ALI ŠTIRISOBNO STANOVANJE. Samo pisne ponudbe pošljite na upravo Naš čas, Foitova 10, Velenje, s pripisom šifre "Stanovanje".
V	VELENJU NA GORICI prodam trisobno stanovanje. Telefon 852-906, po 18. uri. VRTNO FREZO TORI, parcelo na lepi sončni legi 1100 m2, prodam. Telefon 857-838, po 19. uri. PREKLICUJEM VOZOVNICO na relaciji Šalek-Gorenje na ime Meirema Alibe-govič, št. 25484.
JUGO 45, starejši letnik, prodam. Telefon 881-088.
TUŠ KAD UGODNO PRODAM. Telefon 882-775.
ODDAM SOBO V NAJEM. Cena po dogovoru. Telefon 882-775.
MOPED APN - 6 S, skoraj nov prodam in motorno žago Huskvarna. Telefon 881 -059.
CE-64III. prodam ali menjam za karto za premog. Boštjan Krajcer, Paka 43 a. RABLJEN PRALNI STROJ PRODAM. Telefon 853-305.
V VELENJU ODDAMO 28 m2 velik prostor, najbolj šrimeren za pisarno. Telefon 856-428.
BARVNI TV GORENJE prodam za 200 DEM. Telefon 854-181, interna 239 ali 858-810.
DEKLE ZA STREŽBO v gostinskem lokalu honorarno ali redno zaposlim. Oddam tudi poslovni prostor (100m2). Informacije Okrepčevalnica ob skali.
LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, ŽALUZIJE, ROLETE izdelujemo in montiramo. Na zalogi sestavni deli za senčila. RONO SENČILA! Telefon 061-651-247 ali 061-651-014.
ŠIVALNI STROJ 0VERL00K PFAF797,
petnitna entlerica, stara 1,5 leta prodam. Telefon 892-182._
PREPARATORSTVO ANDREJ LED-
NIK s.p.Podvrh 20, telefon 832-743, Mozirje. Cenjene stranke obveščam, da kvalitetno in estetsko prepariram vse vrste živali.
AVTO ŽAREK d.o.o. nudi najugodnejše kredite za VSE AVTOMOBILE, brez pologa, z 12 % obrestno mero od 1 do 4 let. Telefon 856-537 ali 856-286. AVTO ŽAREK d.o.o. JUGO SKALA 55, letnik 89,60.000 km, prodam. Telefon 895-239, popoldne.
LADO 1300, letnik 82, dobro ohranjeno, 69.000 km, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 881-117.
POGREBNE STORITVE USAR
Vinska Gora 8, 63320 Velenje, Telefon: 063 / 858-226 postavitev mrliškega odra na domu nabava cvetja ureditev dokumentacije MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
ZAHVALA
Ob nenadni smrti dragega moža in očeta
JANKA BOŠNAKA
se zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem ZD za vsa pisna in ustna sožalja, za darovano cvetje in sveče. Posebna havala RLV, obratu priprave za vso pomoč v tem težkem trenutku. Hvala rudarski godbi, pevcem ter gospodu Kotniku za
iskrene besede ob grobu. Hvala krajanom Zgornje Črnove za darovano cvetje in govorniku za lepe besede slovesa. Iskrena hvala gosopdu župniku zaopravljen obred.
Žalujoči: žena Darinka in hčerka Urška
ZAHVALA
Ob boleči izgubi očeta in dedija
FLORJANA BOGDANA
SM___
Uelo iii trpljenje, bilo tvoje je življenje.
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem ostalim, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Kralju in patronažni
sestri gospe Avberšek za nesebično pomoč ob zdravljenju in negi, predvsem pa požrtvovalni negi in zdravstveni pomoči v Domu starejših Lendava. Hvala tudi kolektivu RLV, govornikoma gospodu Mihi Valenciju in gospodu Stanetu Planincu za lepe poslovilne besede ter Andreju Hudobrezniku za zaigrano Tišino.
Žalujoči: hčerki Biserka in Božiča, sinova Mišo in Drago ter vnuki.
	ZAHVALA
	Vsem, ki ste našega dragega očeta
	VINKA ŠTABUCA
Čeprav si v srcih naših živ, dom ni tisto, kar je bil.	spremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, GD Šoštanj, godbi Zarja, govorniku KS in sostanovalcem. Posebna zahvala velja gospodu Pungrtniku za pomoč v najtežjih trenutkih. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Delo in trpljenje, bilo tvoje je življenje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, stare mame inome
JOŽEFE KOČEVAR
v
iz Šoštanja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in zancem za darovano cvetje, sveče, izražena sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo gospodu dr. Petru Lazarju, podejtju Veplas, pevcem, upokojencem in gospodu Medvedu za poslovilni govor.
VSINJENI
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planine, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič in Janja Košuta (oblikovalca), Klara Pavšer (lektorica)
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761,856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, Številka 52800-603-38482.
Cena posameznega izvoda je 100,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1100,00 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: 14 il lllllifl in LUMINA
Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Arnes je našel svoj mir
Ganjena, ogorčena, pretresena Slovenija
Grozljiva smrt, ki je pravzaprav odrešila nečloveškega trpljenja štiri in pol letnega Arnesa, je pretresla Slovenijo. Za Arnesa, njegove solze in bolečine so zvedeli vsi.
Nista pa "starša" bolečin povzročila samo ubogemu begunskemu dečku, nekaj, k sreči ne tako krutih, vseeno pa pretresljivo bolečih, sta posredno povzročila tudi ljudem, ki se po igri slučaja
pišejo tako kot se piše dečkov očim. Kaj vse so morali poslušati in prestati ti, ki teh dveh niti poznajo ne (zgovorno o tem govori pismo prizadete bralke, ki ga objavljamo v celoti)?
Telefon - prijatelj ali sovražnik
■ m m m a
"Zove vas Arnes"
V današnjem času si ne morem predstavljati, kako bi bilo, če ne bi imeli telefona. Streže nam kot dober prijatelj, je vez med ljudmi. Potrebujemo ga za čestitke, za pogovore osamljenih ljudi, za mnoge stvari. Vse lepo in prav, dokler nam telefon služi Ie v poštene namene. Toda kako moreče in skrb vzbujajoče je, če imaš telefon, če stanuješ v Velenju na Kersnikovi 1 (ne 2) in če se pišeš Obradovič. Važno je samo to, da si ti "pravi", (na informacijah dobiš kar to številko, ker na Kersnikovi 2 telefona nimajo in je vseeno). Si človek, ki je trpinčil otroka, ga pokopal in kljub vsemu še vedno uživaš prostost, kot da si rabutal sosedova jabolka in ne da si zavedno ugasnil neko otroštvo, če tako krutemu življenju sploh lahko rečemo otroštvo. Mali Arnes ga pač ni užil veliko.
Po telefonu ti veliko povedo. Nihče ti ne pusti do besede, da bi povedal, da s tem človekom niti v sorodu nisi niti ga ne poznaš, tudi z ulice ne. Telefon vztrajno zvoni, grožnje se vrstijo, od blagih do zelo hudih. Ljudje so ogorčeni, sovražni, grozeči in tako zelo maščevalni.
Prizadeta družina pa je brez moči. Kljub obvestilu na Radiu Velenje in v dnevnem časopisju ljudje še vedno kličejo. Ne vem, ali res ne vidijo zmote ali pa samo uživajo ob nesreči drugih, četudi po krivici, rekoč - vsi ste isti. Klici "Arnes vas zove" so zelo pogosti.
Ljudje - kaj res ne znate drugače? Če imate tako radi otroke, če ste za pravico in ne bi radi nikogar prizadeli - ne kličite več. Ne begajte ljudi in otrok, ki so krivi samo to, da se enako pišejo in nič več. Ne vzemite jim vere v ljudi, ne dajte, da bi jih ponoči tlačila mora. Ne naredite tega, da bodo v vsakem tujcu na vratih s strahom v očeh videli le nekoga, ki bi jim rad storil kaj hudega. Otroška duša je ranljiva in ne pozabi zlahka krivice, ki tako boli. Njihovi starši so že na koncu z živci, vsak telefonski klic jih vrže pokonci. Vrata so zaklenjena dvakrat, noči pa so za vse dolge in strašne.
Tisti, ki kličete, da bi prizadeli, pozabljate, da se končajo počitnice in da bo treba v šolo. Pa bo treba otroke obvarovati tudi tam. Ali veste, kako boli, ko ti za hrbtom šepetajo, ko ti vržejo v obraz, da si eden izmed njih in da je take treba izgnati?
Nič ne pomaga, da skušaš ljudem dopovedati, da ti še film s tako vsebino obleži na duši in ga ne pozabiš tako zlahka. Da imaš rad ljudi in vse okrog sebe, oni pa
so ti pripisali vsa ta grozodejstva, zaradi katerih ne moreš spati. To pa boli, zelo boli in se ne pozabi. Si ožigosan, izločen, drugačen. Pa je tega bilo treba? Sigurno ne! Tisti, kije trpel, ga krije zemlja in se mu ne da več pomagati. Vsi, ki pa trpijo na ta račun, pa so tu med nami in njim lahko pomagate zdaj s tem, da ustavite grožnje po telefonu, da sprevidite, da tu ni pravi naslov.
Danes, ko to pišem, je deževna pustna nedelja. Pogled mi uide ven in - kaj zagledam na dvorišču... Pred blokom na Kersnikovi 1 stoji parkiran bel ford, last M. O., na armaturi je nastavljena položnica, na kateri je dobro vidno lastništvo Ie-te. Za trenutek se mi zdi, da sanjam. Pa ne sanjam. To presega že vse meje zdrave pameti. Kaj hoče s tem, lahko samo ugibam. Pred svojim blokom verjetno nima miru. Pa ga je postavil pred blok, kjer je naredil že tako dovolj gorja. On pa se lahko mirno in brez vesti sprehaja okoli. Za mene to ni človek in nikoli ne more biti. Ali mu res nihče nič ne more? Meni to ne gre v glavo, vi, dragi bralci, presodite sami. Ko boste na svojem dvorišču zagledali belega forda CE 84-02V, ga ni kupil vaš sosed, amak ga je tja postavil Ar-nesov očim.	■ Milka
Arnes je našel svoj mir (foto: L.O:)
Kot bi se gnev, ki bi se dal meriti s površino Slovenije, zgrnil nad-nje. Škoda, ker tega niso slišali tvorci nove kazenske zakonodaje, da bi lahko za ljudi njunega kova (čeprav človek upa, da jih ni več in da to ne bi prišlo v poštev nikoli več) našla vsaj priporne razloge.
Ljudje so bili ogorčeni in pretreseni. Pretreseni nad smrtjo in trpljenjem dečka, ogorčeni pa nad tem, da država nima sredstev, s katerimi bi lahko priprla osebi, ki sta otroku povzročila toliko nečloveškega gorja.
Po zakonu o kazenskem postopku, ki je pričel veljati 1. januarja letos, se lahko odredi pripor, če obstaja begosumnost, koluzijska nevarnost (vplivanje na priče) ali ponovitvena nevarnost. Državni tožilec in preiskovalni sodnik sta na podlagi zakonodaje lahko ugotovila, da nobeden od navedenih pripornih razlogov ni podan. "Nedvomno obstaja razburjenje javnosti v obravnavani zadevi, vendar to po veljavnem zakonu o
kazenskem postopku ni več pripor-ni razlog," je uradna pravna razlaga tistega, do česar ni prišlo, čeprav so ljudje širom po Sloveniji pričakovali, da bo.
Kriminalisti so ovadbo zoper Arnesovega očima in mater, Milana O. in Ifeto F. že dostavili krajevno pristojnemu Okrožnemu državnemu tožilstvu v Celju, zunanjem oddelku v Velenju. Zanj zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe, ki je imela za posledico smrt otroka (nov kazenski zakonik predvideva za to kaznivo dejanje od 3 do 15 let zapora), njo pa zaradi kaznivega
Mnogi ste nas prejšnji teden klicali in spraševali ali je bil na fotografiji na 1. strani Našega časa Arnes. Bilje. Fotografija Arnesa je iz lanskega poletja, odstopila nam jo je lastnica.
dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja z njo (največ do 3 let zapora).
Najbrž pa je žrtev nasilja nad otroki v tej družbi še veliko. Samo na Centru za socialno delo v Velenju so lani obravnavali 16 primerov fizičnega in psihičnega trpinčenja otrok.
Kako na centru za socialno delo sploh zvedo za te primere, kako zvedo, kaj se dogaja za zaprtimi vrati? Nanje jih opozori ožja ali širša okolica ali pa zanje zvedo socialni delavci sami, ko gredo na teren zaradi čisto drugih zadev. Lažje je v primerih, kadar je otrok vključen v vrtec ali šolo, saj obstaja velika verjetnost, da bo vzgojiteljica ali učiteljica opazila, da je z otrokom nekaj narobe.
O tem kakšne možnosti sploh ima družba, da bi zaščitila in odkrila te otroke, pa bomo podrobneje spregovorili naslednji teden.
■ Milena Krstič - Planine
bilo časa
se polnile s kaširanimi maskami, žarele so barve, navduševale ideje...
In navdušeni so bili tudi počitnikarji, ki so skupaj preživeli pet nepozabnih dopoldnevov.
"Mi smo se pripravljali predvsem zato, da bomo dekorirali KSC za pustno čajanko. Vse naše delo je bilo usmerjeno k temu. Prvi dan smo spoznali risbo, da sem tudi sama malo spoznala otroke in njihov talent. To je zelo uspelo, zato smo se že drugi dan lotili kaširanja balonov. Izdelali smo prave male plastike, pustne maske. Otrokom je bilo všeč, zato so bili toliko bolj ustvarjalni."nam je povedala Urša, ki soji pomagale še tri gimnazijke.
Pri delu pa smo zmotili tudi dva počitnikarja, edinega fanta med njimi prvega. Andrej Kok nam je povedal: "Počitnice so bile čisto prekratke, če bi bilo po moje, bi
oba izleta sta bila pravi magnet, tudi plavanje in športne aktivnosti v Rdeči dvorani, uspela je Otroška olimpiada... vse skupaj pa seje zlilo in končalo na zabavni, pustno začinjeni čajanki v KSC-ju, ki je več kot uspela.
Mi smo se v petek odpravili v eno od počitniških delavnic, ki jo je vodila študentka likovne pedagogike Urša Stropnik. Škatle so
Aleksandra Aubreht
Zimske počitnice so preteklost
Pustna čajanka je več kot uspela, Marko Mandlč in še nekaj gimnazijcev so jo Izpeljali brezhibno
jih bilo toliko kot šolskega leta. V tej delavnici pa je bilo res su-per. Spoznal sem nekaj novih prijateljev, naučil sem se marsikaj novega. Popoldneve pa sem preživljal na dvorišču in tudi malo pred televizorjem. Dolg čas mi res ni bilo."
Aleksandra Aubreht je ravno izdelovala pustne okraske, vendar si je vzela nekaj minutk časa tudi za nas: "V šoli imam zelo rada likovni pouk, zato sem v teh dneh tukaj prav uživala, saj tudi
doma veliko rišem. Popoldneve sem preživljala ob knjigah, veliko sem vadila flavto. Zelo sem pogrešala šolo in lahko rečem, da so bile zame počitnice čisto dovolj dol-ge."nam je povedala.
Čisto vsi so se strinjali, daje krasno, da se počitnice iztekajo ravno v norem pustnem času. Ker pa vse lepo prehitro mine, je tudi ta danes že preteklost.
bš)
Za dolg čas ni
Večini so bile letošnje zimske počitnice prekratke, res pa je tudi, da so jih šolarji zato toliko bolj intenzivno izkoristili za vse tisto, kar radi počnejo. Za dolgo jutranje poležavanje, rekreacijo, likovno ustvarjanje, igro s prijatelji, pa še za televizijo se je verjetno našel čas...
Veliko počitniških dejav-
Urša Stropnik
nosti so v tem tednu pripravili na OZPM Velenje, seveda skupaj z mnogimi organizacijami in organizatorji. Počitnikarji so ponujene možnosti dobro in izdatno izkoristili, saj je bila večina od njih tudi brezplačna, le počitniške avanture, morda tudi zaradi muhasto sončno-deževnega vremena, niso bile dovolj vabeče. Zato pa so dobro delali v počitniških delavnicah,
Andrej Kok