159 Očetova   vrnitev
(Balada.)
,,Pojdite, ljubi otroci pred raesto                   BBLjubša ko puška mi vendar kanonje...""
M61it za srečno vrnitev očeta;                        Zadnji skončal še želje ni nove,
Znamenje križa stoji tam nad cesto:               Vzrc") pred seboj očetove konje,
K Bogu kipi naj molitev sveta!          .           Ki peljajo težke vozove.                  -.
Šel je pred dnevi naš oče na tuje,                 Sprejme željn6 jih oče veseli,
Da si nakupi blaga za kupčijo.                       Slednji otrok se srčn6 ga oklene.
Da brez nezgode domov potuje,                      Da pa poprej na dom bi dospeli,
Vroče prosite devico Marijo!                          Ž njimi na stransko pot jo krene.
Toda le urno, solnce se niža ..."                  Hlapci blag6 naj po cesti peljajo!
Reče to mati; hitijo otroci                              Solnca poslednji žarek pojema.
Z mesta mfilit k znamenju križa.                    Vetri večerni hladilno pihljajo:
Rožni venec vsak ima v roci.                         Mrak zemljo stetnnelo objema.
Glej, tam kapela beh' se preprosta,                Gozd baš objel je očeta in sine,
V  njej je križ in podoba Marije;                   Kar jih obkolijo črne postave; Zad se lesovja raztezajo gosta,                       Ostre nad njimi zablisnejo kline,
Skozi lesovja pa cesta se vije.                       Klic se začuje: BDenar ali glave!"            I
Dan žc nagiba večemi se zori.                        Mahom na zemljo spusti se deca,
K nebu puhti otročja molitev:                        Dviga k morikem roke tresoče:
BOče mogočni, nad zvezdami gori!                  BMilost očetu! . . ." prestrašeno jeca,
Srečno dodeli očetu vrnitev . ..                       ,Nas umorite . . . a živ naj bo oče!. .."
In Marija, devica presveta!                             »Mir!K nenadno glavar njih zavpije;
Sliši, kar Tvoji otroci rek6 Ti:                      Roparska nože druhal umakne.
Zdravega nam pripelji očeta,                           BMož ta ujeti prosto naj žije,
Angelji čuvajo naj ga na poti!"                      Nikdo se naj ga več ne dotakne!"
Verno k Mariji krdelce vzdihuje,                    In glavdr očetu še reče:
Upanja svit jim po licih razlit je.                   BDeci dolguješ življenja rešitev; .
Kar nenadno rop6t se začuje:                         Ona te čuvala je nesreče,
Vdar ta v daljavi konjskih kopit je.              Tebe rešila je njena molitev.
nOče, naš oče!" vsklik se izvije,                    Čul sem jih preje, ko so molili,
V  dir po cesti otroci .spustč se;                     Da naj sveta Devica te vodi; Radosti žar na obrazih jim sije:                     Njihovi klici so mc ganili: nBog vč, kaj nam kaj oče prinese?"              Da sloboden šel boš od todi.
,Biček rumen in svetel voziček,                      In ti deca, ostani Ie taka:
P6kal bom glasno in se vozaril.'                   Naj ti ljubezen nikdar ne promine.
BBoljši je vendar pisan konjiček,"                  Tvoja nedolžnost premore junaka,
Drug mu vcii, ,na njem bom jezdaril."          Sladke mladosti budiš mi spomine . . ."
,,Puško in sabljo", še tretji zakliče,               Dd to glavdr in odide s četo.
»In pa trobento, ki zvočno naj poje;             Rešeni so otroci in oče;
Boben seve še najbolj me mičc,                     Z gozda hitč in Devo presveto
To bi vam vodil tovari.šc svoje!"                   Za pomoč zahvaljajo vročc.
Angelar Zddnčan