PdStrma plačana vqotovtru IZHAJA vsak ponedeljek «fr i. zjutraj. NAROČNINA mesečno 4 Din, četrtletno JO Din, polletno 20 Din. — V Ljubljani, riboru in Celju dostavljen na dom mesečna l Din več. — Za inozemstvo mesečno 6 Din UREDNIŠTVO v Ljubljani, Knaftjeva ul 5, telefon št 3/22. 3/23 3/24. 3/25. 3/26 UPRAVA v Ljubljani Prešernova ul 54, telefon it. 3/22, 3/23. 3124, 3/25. 3/26 INSERATN1 ODDELEK v Ljubljani, Prešernova ul 4, telefon it. 2492. Leto IU. Lmhljana, 9. septembra 1929. S te v 36 Vsedr Ob prisotnosti treh ministrov je bil včeraj otvorjen kongres gospodarskih zbornic - Pozdrav novega trgovinskega ministra - lasa zonaoja trgovina io izgledi za letošnji žitni izvoz Beograd, S. septembra. Danes je bil oivorjen v dvorani nove univerze sedmi kongres gospodarskih zbornic in organizacij naše države. Kongresu so prisostvovali v imenu vlade ministri Uzu-novič, Juraj Demetrovič in inž. Radoj-lovič ter številni predstavniki diplomatskega zbora v Beogradu. Kongres je otvoril predsednik beograjske zbornice g. M. Stanojevič, ki je pozdravil vse prisotne in naglašal, da je to kongres vseh najvažnejših gospodarskih organizacij, ki hočejo s svojim delom podpreti prizadevanja vlade na izboljšanju gospodarskih razmer v državi. Velike državne potrebe ter zmanjšanje narodnih dohodkov so izzvale dokaj akutno gospodarsko krizo, ki jo bo treba prebroditi s skupnimi močmi. Gospodarski krogi si žele sodelovanja z vsemi, ki so dobre volje in hočejo, da usmerijo svoje delo v skladu z načrti in programom vlade. Na predlog predsednika je bila odposlana Nj. Vel. kralju z navdušenjem spejeta naslednja udanostna brzojavka: Predstavniki vseh gospodarskih zbornic in organizacij iz vse naše kaljevine, ki so se zbrali na svojem sedmem letnem kongresu, da bi dvignili naše gospodarstvo in ga izpopolnili v prospeh vsega naroda in države ter v slavo svojega kralja, posvečajo svojo prvo misel svojemu zvišenemu kralju, ki zvesto služi istemu cilju in pošiljajo tople molitve za dolgo življenje in srečo Nj. Veličanstva in njegovega vzvišenega doma.« Predsednik kongresa Stanojevič se je nato spominil preminulih članov Radoj-Joviča in Matijeviča ter orisal njune zasluge. Vihano pozdravljen je nato po- zdravil kongres novoimenovani min. za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič z daljšim govorom. Generalni tajnik trgovske zbornice v Beogradu Dragan Miiičevič je poročal o delu, ki so ga izvršile trgovske zbornice v prošlem letu. Predsednik Stanojevič pa je podal referat o izvozu v času med 1. septembrom 1928 in 31. avgustom 1929. V svojem referatu je obrazložil tudi ukrepe, ki so potrebni, da se pospeši razvoj našega gospodarstva. Naš izvoz je v tem razdobju znašal dejansko za 85 milijonov manj kakor je bilo predvideno. Lesa smo izvozili za 1664 milijonov Din, živine za 1164 milijonov, hrane za 656. jajc in žita za 635 milijonov in bakra za 424 milijonov. Med postavkami, ki obremenjujejo našo trgovinsko bilanco, so tudi postavke za riž, ki je stal 164 milijonov, za premog, ki smo ga uvozili za 167 mil. in celo koruze in sladkorja smo uvozili za 119, odnosno 64 milijonov Din. Domače sladkorne tvornice so prodale v notranjosti države 8800 vagonov, Kar pomeni, da smo potrošili za sladkor 1334 milijonov Din. Gori navedene izvozne postavke se lahko in se morajo znižati. Prehajajoč na letošnji žitni pridelek je referent ugotovil, da je žito obrodilo skoro po vsej Evropi prav dobro in da bo zato stališče naših žitnih izvoznikov vsaj v prvem času dokaj težavno, dočim ni izključeno, da se bo kasneje popravilo. Žitni pridelek v Kanadi je za 30 odstotkov slabši od lanskoletnega, zato pa je žito v Južni Ameriki obrodilo prav dobro. Pridelek koruze je letos izdaten in tudi kvaliteta je dobra. Novi boji na Daljnem vzh< Po zadnjih vesteh so Kitajci pričeli znova obstreljevati ruski postojanke Moskva, 8. septembra. Kakor poročajo iz Vladivostoka, so danes kitajske čete pričele streljati proti sovjetskim obmejnim stražam v okraju Gradekovo Poltavskaia, v smeri proti Nikolsk-Ukurisku. Moskva, 8. septembra. Tas poroča Iz Blagoveščenska, da so kitajske čete znova začele obstreljevati pozicije sovjetske vojske. Tudi prebivalstvo je ponovno obstreljevalo ruske paraike. — (Avala) Pograničnaja, 8. septembra. Položaj v obmejnem odskeu okoli Pograničnaja je miren razen poizvedovalnega dela z Problem gospodarske Briandovi načrti za dobo prihodnjih dveh let ženeva, 8. septembra. V tukajšnjih poučenih krogih se govori, da namerava ministrski predsednik Briand na ne-oficijelnem razgovoru, ki ga je določil za jutri opoldne, predložiti voditeljem evropskih delegacij začasne predloge glede izvedbe njegove ideje o gospodarski Vseevropi. Po tem načrtu naj bi se vse evropske države spora-zumele, da v prihodnjih dveh letih ne bodo spreminjale svojih carinskih postavk. Tekom teh dveh let. naj bi bila sklicana nova svetovna gospodarska konferenca, na katero bi bila povabljena tudi Amerika, ki naj bi sklenila končnoveljavne pogodbe glede carinskih tarif. Dasi ni pričakovati, da bi katerakoli delegacija zavzela glede Briandovega predloga načelno odklonilno stališče, se vendar čuje, da nameravajo posamezne delegacije predlagati razne pridržke. Priprave za občinske volitve v Romuniji Politični ali nepolitični karakter volitev? bodo udeležili volitev? Liberalci se ne Bukarešta, 8. septembra. V političnih krogih se živahno razpravlja o vprašanju občinskih in okrajnih volitev, ki se bodo vršile predvidoma v oktobru in sicer pred začetkom parlamentarnega zasedanja. Nekatere politične in strokovne organizacije so priporočile vladi, naj ne insistira na političnem značaju teh volitev, ampak naj pripusti meščanske kandidatne liste s političnimi in nepolitičnimi kandidati in s predstavniki strokovnih organizacij. Vlada bo ta predlog najbrže sprejela za volitve po mestih, po deželi pa namerava narodno Poincarejeve bolezen Pariz. 8. septembra. Včerai ie Poinca-rč.ia pregledal zdravniški konzilii. sesto-ječ iz treh uglednih Danskih zdravnikov. Konzilij ie ugotovil. da ie prenehalo nabiranje krvi v pljučih bolnika in da ie niegovo stanie zadovoljivo. Poincar6 bo v drugič operiran v začetku oktobra. Bolnik mora oo nasvetu zdravnikov ostati v postelji. sme oa sprejemati obiske. (Avala). Referent ie nato poročal o našem izvozu kot celoti ter ugotovil, da naš izvoz pada. Ta pojav je posledica povišanja poljedelske produkcije v ostalih evropskih državah ter nizkih cen, tako da kupuje inozemstvo predvsem blago najboljše kvalitete. To stanje bo mogoče popraviti na ta način, da bomo proizvajali kvalitativno dobro in boljše blago kakor v drugih državah. Na mestu bi bilo. da poskušamo standardizirati svoje proizvode, da bi lahko izvažali samo najboljše kvalitetno blago. Referentu se je zahvalil za njegova strokovna in uprav znanstveno podprta izvajanja načelnik ministrstva poljedelstva dr. Velimir Stojkovič, ki je izjavil, da odobrava referentov predlog glede standardiziranja proizvodov in pa^ potrebo po vzgojni akciji med kmečkim prebivalstvom. Načelnik ministrstva za kmetijstvo Gjurič se je takisto dotaknil sproženih vprašanj ter naglašal, da je vprašanje izboljšanja našega poljedelstva i vprašanje tehničnega napredka i stvar dobro zasnovane agrar. politike. Poljedelstvo ni samo praksa in rutina, temveč zadeva, s katero se mora pečati znanstvo. Ob eni popoldne je bilo dopoldansko zasedanje zaključeno. Popoldne so se sestale razne sekcije. Jutri bo po poročilih in referatih ostalih referentov kongres zaključen s posebnimi resolucijami Danes popoldne so udeleženci kongresa prisostvovali svečanemu pogrebu beograjskega industrijalca Vladimira Matijeviča, ki je bil pokopan z velikimi častmi. obeh strani. Kakor se izve, ni tamkaj nobenega ruskega vojaka na kitajskih tleh. Polagoma bo zaprt ves mejni oro-met. Kitajske čete so potrgale na vseh progah tračnice, da bi preprečile morebitne napade oklopnih vlakov. Ozemlje je civilno prebivalstvo skoraj popolnoma zapustilo. Na kitajski strani je pri Pograničnaji kakšnih 6000 mož, ki iim stoji nasproti 3000 Rusov z letali in močnimi oddelki topništva. Moskva. 8. septembra. Sovjetska vojna mornarica v Vzhodnem morju je odplula na jesenske manevre. (Avala) i Rim, 8. septembra. O včerajšnjem političnem atentatu v Trstu se izvejo naslednje podrobnosti. Atentat je bil izvršen sredi belega dne na narodnega poslanca G. Domeniginija. Atentator je rodom iz južne Italije in je skušal pogoditi poslanca Domeniginija z več streli iz revolverja, ki pa niso zadeli. Par pasantov je bilo lažje ranjenih. Poslanec Domenigini je predsednik fašističnih organizacij v Trstu. Sodi se, da je bil atentat izvršen iz politične osve-te. (Avala) kmečka vlada ohraniti politični značaj volitev. V zadnjih dneh so se pojavile v časopisju vesti, da se liberalna stranka in stranka generala Averesca, ki sta se prvotno izjavili za meščanske kandidatne liste ne nameravata udeležiti volitev. V političnih krogih smatrajo, da se ta vest ne more sprejeti kot definitivna, dokler se ne vrne v Bukarešto vodja liberalcev Vintila Bratia-nu. Ako bo »ostalo pri tem sklepu, bodo izgubile občinske in okrajne volitve mnogo na svoji važnosti. Novi škof v Dubrovniku snel semkaj, svečano sprejet od predstav-^ nikov civilnih in cerkvenih oblasti ter številnega občinstva, novoimenovani škof dr. Carevič. Danes je bil na svečan način instaliran. Pri tei priliki ie imel dališi govor. v katerem je orisal smernice svojega bodočega dela na cerkvenem, kulturnem in nacionalnem polju oovdarjaioč. da hoče biti dober sin katoliške cerkve, oa prav tako zvest srn svoie domovine in svojesa naroda. ¥ Bukarešta, 8. septembra. V petrolejskih virih pri Camplni je eksplodiral pri montiranju cevi za črpanje petroleja motor, kar je povzročilo ogromen požar. Izmed 19 oseb, ki so bile tamkaj zaposlene, so bili 4 delavci usmrčeni, inženier in 4 delavci težko, 8 pa lahko ranjenih. Eden izmed delavcev ie bil na mestu mrtev, dočim so trije, ki jim je začela goreti obleka, tekli med klicanjem na pomoč kot goreče bakle proti vodi. Preden pa so jo dosegli, so se sesedli nezavestni in umrli. Tudi dva delavca izmed težko ranjenih, najbrže ne bosta okrevala. Edison na bolniški postelji Eden največjih živečih iznajdite-ljev Tomaž Al v a Edison, je obotel na vnetju pljuč. Zdiraivockd so izaradii njegove visoke starosta — Edison je star 62 let — zelo v sJcrbch, botaik pa nikakor noče raznim-ati, zaika.j nw zdravniki prepovedujejo njegovo delo. Bombni atentat v Lvovu O priliki otvoritve Vzhodnega sejma je vrgel neki Ukrajinec bombo na predstavnika poljske vlade, ki pa je ranila več sejm-skih uradnikov. — Atentator je pobegnil Lvov, 8. septembra. Proti paviljonu ravnateljstva Vzhodnega sejma, ki leži na sejmskem prostoru, je bila vržena bomba. Eksplozija je razdejala notranjo opremo poslopja, razen tega pa je bil en nameščenec težko, neki sejmski uradnik, pa lahko ranjen. Kljub takojšnjemu zasledovanju se je storilcu posrečilo v temi zbežati. Uro prej je bil na cesti v Lvovu aretiran dijak Mihael Terescuk, ki je. ko je prekoračil cesto, vrgel od sebe bombo. Bomba se je razletela, ne da bi bila ranila kogarkoli. Varšava. 8 septembra. Povodom otvoritve Vzhodnega sejma je Lvov obiskala skupina francoskih parlamentarcev in nemških novinarjev. Ko sta se vračala z velesejma minister Pjat-kovsky in vojvoda Go!uchovsky, je bila pred njiju avto vržena bomba. Atentator je po rodu Ukrajinec in se piše Mi-hajlo Terezbucky. (Avala) Varšava, 8. septembra. Sinoči ob pol 10. je bila vržena v prostore uprave lvovskega sejma bomba, ki je priletela skozi okno. Blagajnik Freud in več drugih uradnikov je bilo težko ranjenih. Atentator je pobegnil. Ta in današnji atentat na ministra Pjatkovskega sta delo Ukrajincev, ki so nezadovoljni s sedanjim stanjem na Poljskem. V Lvovu vlada zaradi teh dveh atentatov ogromno ogorčenje. (Avala) Samomor ravnatelja nsvosadske hranilnice Ker je hranilnica zašla v plačilne težkeče. — Skočil je pod vlak, kiga je popolnoma razmesaril. Beograd. S. septembra. Sinoči okroz 11. je izvršil samooior ravnateli Novosadske aranilnice Toma Baiič. V spremstvu nekega svojega prijatelja se ie vračal iz Kneževca prj Beogradu, kier ima malo posestvo. z večernim vlakom v Beograd. Med vožnio je iziavil. da ea boli glava ter da gre zategadelj na pločnik vagona. Na pločniku ni bilo nikogar. Potniki, ki so gledali skozi okno. pripovedujejo, da ie nato sam skočil med vagone nod vlak. Potniki so vlak takoj ustavili in obvestili sprevodnike o nesreči. Bajiča so našli docela razmesarjenega, ker ie šel cel vlsk preko njega. Posamezni deli trupla so bil: raztreseni po progi. Vest o Baiičevem samomoru ie izzvala v Beogradu, še boli pa v Novem Sadu veliko senzacijo. Njegov samomor spravljajo v zvezo s konkurzoen Novosadske hranilnice. Nedavno ie prišel neki seliak iz okolice, ki ie imet v omenieni hranilnici naloženih 10.000 Din ter prosil za izplačilo 5000 Din. ki iih it potreboval za nakup nekega stroia. Ko mu Baiič denaria kljub ponovnim urgen-cam ni izplačal, je vložil proti hranilnici tožbo. Ma ta način je prišlo na dan. da te hranilnica insolventna. Nato so začeli tudi drugi vlagatelji zahtevati svoi denar nazaj in tako ie prišla hranilnica, ki tem zahtevam ni mogla ustreči, v konkurz. Poznejša preiskava ie ugotovila, da hranilnica ni imela niti pare gotovine. Tudi zastav-lfeni predmeti v blagovnem oddelku so izginili. Našli so le par šivalna strojev. Kam je izginil denar, bo ugotovil še le natančni pregled knjig in revizija celokupnega poslovanja. Pokojni Baiič ie veljal za dobro situiranega moža. V Beogradu ie imei hišo. razen teza oa malo posestvo v Kneževcu. Zapušča ženo lft enega otroka. jreh ponesrečenih turistov Braneta in Bračiča Ganljivo lepi žalni obredi v Ljubljani in Celju. — Veliko sočustvovanje slovenske javnosti z obema žrtvama planin. — Ljubljana, 8. septembra. S presrčnim genotjem danes v Ljub* Ijani zbranih množic je bila nesrečno preminulemu mlademu alpinistu Her* bertu Brandtu izkazana poslednja čast. Zlati dan je privabil v slovensko me» tropolo nešteto ljudi iz vseh sloven* skih krajev, željnih ogleda in razve* drila na pokrajinski razstavi. Vsem tem pa, ki so stopali tja po Gospo* svetski ccsti, se je mimogrede ustavil korak pred skromno, vedno tihotno evangeljsko cerkvico in stopali so va« njo drug za drugim s tiho pobožnostjo, kropeč belo kovinasto krsto na črnem katafalku pred oltarjem. Ves dan je bi* la cerkev polna obiskovalcev, množila se je grmada krasnih vencev, a ob kr* sti se je od časa do časa menjavala častna straža po dveh Skalašev v pre* prosti planinarski opravi z zavihanimi rokavi . . . Ko se je popoldne približala ura po* greba, se je cerkev napolnila do kraja, par tisoč ljudi pa ie ostalo zunaj, tvo* reč že davno pred pričetkom pogreb« nih svečanosti špalir na obeh pločni* kih Gosposvetske in Dunajske ceste. Po lepem žalobnem preludiju orgel in gosli je stopil na črno ovito prižnico pastor g. Becker in v krasnem pošlo* vilnem govoru tolmačil žalovanje dru* žine. Oče Herman Brandt, faktor Del* niške tiskarne, ie te dni doslužil 50 let svojega poklica. Vse življenje se je trudil, da ustvari svojima dvema sino* voma in hčerki leno bodočnost; oo* sebno še je zanje skrbel, odkar jim je umrla mati. A za njegov zlati jubilej zvestega dela je neusmiljena usoda za* dala strašni udarec: v smrt je s svojim tovarišem omahnil ljubljeni sin, nai* boljši med onimi idealnimi mladci, ki v preziru profane zabave iščejo razve* drila v svobodni prirodi. v planinah, kjer so najbližji sebi in Bogu. Prisotne ie pastori v nagovor Sunday Rewiew< objavlja članek jugoslovanskega vpaojega ministra dr. Voje Marinkoviča o Jugoslaviji in miru. Dr. Marinkovič pojasnjuje v tem članku skupnost interesov, ki vežejo Jugoslavijo z Veliko Britanijo ter kulturne in gospodarske stike med obema državama. Kar se tiče reševanja povojnih problemov, je Jugoslavija z vsem srcem za miroljubna prizadevanja velesil. Jugoslavija spremlja delo Društva narodov z iskrenimi simpatijami, v čegar ideale veruje prejkoslej čvrsto. (Avala.) Ljubljana. 8. septembra. Danes je Pokojninski zavod za privatne nameščence v Liubliani. v katerem so zavarovani vsi privatni nameščenci iz Slovenije in Dalmacije koder ie zaenkrat ifvodeoo obvezno pmzšjsko zavarovanje. na svečan način proslavil desetletnico svojega obstoja in 20-letnico veljavnosti pen-ziiskega zavarovanja privatni.! nameščencev. Proslava jubileja tega zavoda je pomembna za vso državo ker tvori oenziiski zavod v Liubliani temelj, na katerem bo zgrajene starostne zavarovanje za vso državo. Pod Avstrijo uvedeno pokojninsko zavarovanie ie bilo po prevratu orenešeno tudi na našo državo. a preišnia avstriiska centrala za Slovenijo in Dalmacijo, ki je bila v Trstu. !» bila premeščena v Ljubliano. Pod zeto težkimi okoliščinami je začelo leta 191 v. poslovanje te ustanove. Liublianska centrala ie bila brez vseh sredstev, ker se ni bilo urejeno vprašanje, koliko mora Aw strija izplačati jugoslovenskim članon. bivšega avstrijskega penzajskega zavoda, dočim ie morala na drugi strani prevzeti novo osnovana institucija vse rente z* onemoele. ki so ostali na jugoslovenskem ozemlju- Tedanja uprava ie bila celo prisiljena najeti posojilo v znesku 12.500 Din. kar jc tvorilo osnovno glavnico sedanjega zavoda. Iz skromnih početkov se ie pod veščo in previdno upTavo razvil Pokojninski zavod v Ljubliani v prvih des»-tih letih v veiiko institucijo, ki razpolaga danes z nad 100 milijonskim kapitalom m ki je s svojim delovanjem v Sloveniji in Dalmaciji v veliki meri vplivala na konsolidacijo razmer in na reševanie gosooda.-ske krize s tem. da je dajal gospodarskim krogom na svojem področlu cenene kredite in tako uplival na višino obrestne mere. ki baš iz tega razloga v Sloveniji m Dalmaciji ni dosegla one prekomerne višine kakor v drugih pokrajinah naše države. Število članov. ki je znašalo leta 1915». samo okrog 300. je naraslo danes že naa •8 tisoč, tako, da je dandanes v Sloveniji in Dalmaciji penzijsko in starostno zavarovanje privatnfa nameščencev izvedeno konsekventno. To se vidi tudi no tem. Ca je zavod 1922. izplačal samo okrog 38.000 Din na rentah, dočim znašajo rente za tekoče leto nad 4 in ool milijona Din. Vsa imovina zavoda ie naložena deloma v državnih papirjih (okrog 30 miliionov) v poslopjih 26 milijonov in v hipotekah (okrog 60 milijonov). V prvih desetih letih ie zavod mnogo investiral v lastna poslopja za urade in stanovanja uradništva in sicer v Ljubliani. Mariboru in Snlitu. a sorazmerno z vplačanimi prispevki ie daial v področju svojega delokroga posoiila za zgradbo stanovanjskih mš ob popolni garancin in odgovarjajoči kapitalizaciji tako. da Pokojninski zavod v Ljubliani danes gotovo naisigurnejši zavod te vrste v državi. Ob 9. dopoldne se je vršila v magistrata, dvorani poslovna skupščina delegatov. r.a kateri je bilo odobreno poročilo za minulo poslovno leto ter soreieti razni sklepi, nanašajoči se na delo v prihodnjem letu. Ob pol 12. se ie vršilo v magistratni dvorani slavnostno zborovanje. ki so se ga udeležili poleg zastoonikov ministra socijalne politike načelnika Tuikovi-ča tudi zastopnik velikega žuoana. zastopnik ljubljanskega župana g. Tavčar, predstavniki raznih socijalnih in gosoodarskin ustanov in organizacij ter mnogoštevilni delegati iz Slovenije in Dalmacije s predsednikom podružnice v Splitu g. Donadl-niiem na čelu. Zborovanje ie otvoril z dališim govorom predsednik Pokojninskega zavoda g. Vc-koslav Vrtovec. ki ie pozdravil navzoče, zlasti oa zastopnike ministra sociialne politike. obžalujoč, da dr. Drinkovič ni mogel priti osebno. Z ovaciiami kralievskemu domu ie bil sprejet predlog nredsednik«. da se pošlie NI. Vel. kralju naslednja pozdravna brzojavka: »Ob priliki proslave desetletnice obstoja Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubliani i:i 201etnice veljavnosti zakona o pokojninskem zavarovaniu za nameščence si dovoljujem poslati Vašemu Veličanstvu v imenu uprave Pokojninskega zavoda s svečanega izrednega občnega zbora delegatov zavoda zagotovila naše globoke udar.osti. ljubezni in sDoštovania. Bodite uverjeni. da ie preskrba orivatnin uradnikov in drugih višje kvalificiranju nameščencev ter nii.iovih družin za primer onemoglosti, starosti in smrti, ki to vrši Pokojninski zavod kot važen del državne sociialne politike, služeče v okrem-tev srednipga stanu, zanesliiv in moč^n steber visokega kraljevskega doma in države. Pozdravni brzoiavi so bili no s lan i tudi ministrskemu predsedniku, ministru socijalne Dolitike in ministru za šume in rudnike. Predsednik je nato prečital brzojavne m pismene pozdrave, ki so jih med drugimi poslali minister socijalne politike dr. Drinkovič, veliki župan dubrovački dr. Berko-vič, veliki župan mariborski in drugi. V daljšem referatu ie nato orisal predsednik Vrtovec stanje Pokojninskega zavoda in njegov razvoj v zadnjih desetih letih. S posebno toplimi besedami se je spominjal pokojnega dr. Gregorja Žecipva, ki je kot svoiečasni minister socialne politike izdal statut in pravilnik za riokojninsko zavarovanje, kateremu je v veliki meri pripisati len razmah in nrocvit zavoda. Ravnateli Pokojninsk. zavoda g. dr. Saga-pa je v lepem referatu orisal stanje in razvoj pokojninskega zavarovanja. Oba referata sta bila sprejeta z velikim odobravanjem. Posamezni predstavniki oblasti in poedi-n"i or^aiizacii in korooracii so nato čestitali Pokojninskemu ?avodu k pomembnemu jubileju. Prvi je spregovoril zastopnik ministra socialne politike načelnik Tuikovič, ki se je zahvalil za pozdrav, želeč Pokojninskemu zavodu tudi v bpdoče tako uspešen razvoj. Čestitali so nadalie zastopnik velikega župana ljubljanskega vladni svetnik dr. Andrejka, oblastni komisar dr. Natlačen, v imenu gospodarskih krofov pa predsednik ZTOI g. .Telačin. Čestitali so nadalje še predsednik Delavske zbornice v Ljubljani g. Čobal z željo, naj bi se čimprej uvedlo starostno zavarovanie tudi za delavce ter predsednik OUZD g. Krek. Zastopnik ljubljanskega župana g. Tavčar te svoii čes''tki priključil zahva»o ljubljanske občine Pokojninskemu zavodu 7a sodelovanja Dri reševanju stanovanjske krize. Z navdušenjem so pozdravili vsi navzoči izjavo splitskega delegata g. Donadi-nija, da bo Dalmacija vselej podpirala Slovenijo, da očuvata pridobitve Pakojninske-ga zavoda iz prvih desetih let. Na predlog delegata g. Pintarja je bilo sklenjeno, da se izplača uradništvu Pokojninskega zavoda v znak priznanja enomesečne prejemke, a na predlog podpredsednika g. I.ovšina je bil upravni odbor pooblaščen, da izplača tudi vsem rentnikom jubilejno darilo v obliki enomesečnih prejemkov. Z zahvalo vsem sotrudnikom je predsednik Vrtovec ob 1. zaključil slavnostno zborovanje. Ob 8. zvečer se je vršil v hotelu Union za zaključek proslave slavnostni banket. Praznik gospodarstva in tehnike v Mariboru Otvoritev šumarskega kongresa. — Najmodernejša telefonska naprava Maribor. 8. septembra. Davi je bil tu v slavnostno okrašeni veliki dvorani pivovarne Union otvorjen redni letni kongres Jugoslovenskega šumarskega udruženja. kateremu so prisostvovali delegati iz vseh delov naše di-žave. Kongres je otvoril in vodil podpredsednik g. inž. Milan Lenarčič iz Ribnice n* Ponorju. Ob otvoritvi ie naiorei pozdravil zastopnika Ni. Vel. kralia. generala 2ivka Stanisavljeviča. odposlanca ministra za šume in rudnike generalnega rav. inž. Viljema čmelika. odposlanca škofijskega ordmariiata stolnega orošta dr. Mateka. zastopnika vel. župana dvornega svetnika dr. Stareta. oblastnega komisaria dr. Le-skovarja. zastopnika mesta podžupana dr. Lipolda. odposlanca Šumarske organizacije na Češkoslovaškem inž. dr. Matka ter zastopnike domačih društev, kakor dr. Se-njoria za SPD. dr. Miilleria 7a Narodno odbrano, ravnatelja dr. Tominška za Glasbeno Matico itd. ter zastopnike tiska. Za pozdrav so se zahvalili gen. rav. inž. Čmelnik. ki ie sporočil pozdrave ministrs, zastopnik vel. župana dr. Stare, komisa. dr. Leskovar. ki je izrazil želio. da bi dobil Maribor čimprej gozdarsko šolo. podžupan dr. LipoJd in zastopnik češkoslovaškega šumarskega udruženja inž. Matko. ki se ie v topHh besedah spominial tesnih iu-goslovensko - češkoslovaških zvez na vseh javnih področjih. Brzojavne pozdrave pa so kongresu poslali razni odlični člani in delejsati. ki so bili zadržani m niso mogli priti v Maribor. Po otvoritvi ie sledilo predavanje nadsvetnika inf. Urbasa o pomenu kmečkfo gozdov v mariborski oblasti. Predavanje inž. Urbasa. ki ie bilo lepo zasnovano in podprto z zelo zanimivo statistiko gozdov in lesne produkcije v mariborski obiasti. ie vzbudilo med navzočimi člami. katerih ie bilo preko 100 in med povabljenci veliko zanfcnanie. Sledilo je predavanje mž. Perušiča o gozdovih v zs,-padni Hrvatski, ki Je Izkazalo vso naravno bogastvo tega dela naše države, pa tudi vse težkoče in napake, ki braniio. da bi s» gozdarstvo m lesna industrija mogla razviti tako. kakor bi se lahko in kakor bi bilo želeti. Po burnem odobravaniu preda* vanja inž. Perušiča ie bilo dopoldansko zasedanje kongresa zaključeno. Dopoldansko. ki se ie nečak) samo z organizatorič- nimi in strokovno - stanovskimi zadevami, pa se ie pričelo ob 15. Dod nredsedstvorn prvega predsednika inž. Melika. Prvo točko je tvorilo poročilo glavne uorave. ki ie bilo no prednodni stvarni kritiki nadsvetnika inž. Ružiča soglasno soreieto. dočfcn ie bil blagajniški referat odobren brez debate. Sledili so razni predlogi in resolucije. med katerimi ie treba omeniti soglasen sklep, da se zahteva ustanovitev nižje gozdarske šole v Mariboru, dobava drv ali odkupnine za vse šumarie. da se prepove nameščanje tuiih inozemskih šumarie v na naših veleposestvih. da se omogoči izdajo priročne srbohrvatske kniige o gobah. ki jo sestavita gg. Ante Becr in Rožič ter dalje razne resolucije glede drugih stanovskih in strokovno - šumarskin z&-dev. Prirediteliem vse državne strelske tekme ie bil ooklonien velik, s srebrom okovan rog. ki nai se izroči kot darilo nai-bolišemu lovskemu strelcu. Pri volitve osrednje uorave so bili izvoljeni vsi dosedanji odborniki. Po volitvah so se še obravnavale slučajnosti. Ob 20 uri pa se je vršila v Gambrinovi dvorani skupna večerja. Jutri odpotujejo udeleženci kongresa na Falo in v Ruše. popoldne Da na strei-sko tekmo v Radvanie. dočim oriredijo v torek ekskurzijo v Sv. Lovrenc na Pohorje k mariborski in ruški koči ter se če« Ruše zopet vrnejo v Maribor in potem domov. Dopoldne oa ie bila mariborska avtomatična telefonska centrala slovesno izročena prometu, dočim ie bila vključena v mariborski mestni okolici že v četrtek zvečer. Svečam akt ie izvršil pooblaščenec ministra javnih del. poštni ravnateli g. Franc Gregorič iz Ljubljane, ki je iskreno pozdravil predsednike vseh civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti. Nato Je govoril inž. Matevž Kolarič. šef tehničnega odseka oblastne poštne umrave. za nihn pa ie šef tehničnega odseka mariborske pošte. g. Janko Bračko predaval o zgodovini mariborskega telefona od dneva, ko ie leta 1897 v Mariboru zapel prvi telefonski zvonec pa do danes, ko ie bila prebivalstvu izročena v uporabo najmodernejša telefonska naprava. Ob zaključku se je zahvalil vsem. ki so s svoiim vplivom pripomogli do tako velike in dragocene pridobitve, ki ie uvrstila Maribor med najnaprednejša mesta kulturnega zaoada. O pomenu nove avto-' :natiCr.c centralo ie izp,-egovorii tudi mariborski žunan dr. Juvan. ki se ie v imenu vsega prebivalstva zahvalil vsem. ki so DodDirali želie meščanov m izposiovali toliko zaželjeno in nomembno telefonsko centralo Nato so še govorili imenom velikega župana vladni svetnik dr Pfeifer. imenom komisaria oblastne samouprave ravnateli Gračner. imenom trgovskega zremiia g. Vilko Weix! za savez industrijcev ravnateli Mirko Gnrišek. imenom mariborskega in okoliškega obrtništva g. Franio Bureš s čimer ie bil slovesen akt otvoritve avtomatične centrale v Mariboru zaključen. Slaviu so noleg govornikov ori-sostvovali tudi sreski noelavar dr. loavic. komandant mes^a brizadni zenerai Živko Stanisavlievič. predsednik gostilničarske zadruge g Andrej Oset. bančni ravnateli g. Klobučar, ravnatelj marb-orskeza kreditnega društva z. Stanko Detela ter vse tehniško osobie mariborske pošte in ljubljanske direkcije. Po slovesnosti, ki se ie vršila v dvorani avtomatične telefonske centrale ie bil v kazinski dvorani nrire-ien banket, kateremu so oolesr že omenic-nih funkciionariev nrisostvovali tudi gostle saveza streljačkih družin ter udruženia jugoslovenskih šumariev. Na banketu, ki ga ie priredila mestna občina ie ponovno izpregovoril mariborski župan dr. Juvan. na kar se mu ie za Dozdrave zahvalil inž. Čmelik. predsednik Juzosl. šumarskega udruženia. Po zaključnem govoru inž. Ko-lariča ie bil banket končan. Vtapsko nagradno tekmovanje harmonikarjev Izvrsten uspeh tradicionalne prireditve — Zanimivo tekmovanje v posameznih kategorijah — Razdelitev nagrad Ljubijaoa, 8. sai«. Se aaijdejo tako predrzni ljudje, ki pravijo, da •brez liarmojiiike in narodne pesmi ne bi bi.k> Slov&acev — odnosno narobe; — r-esmea pa je tudi, da se Ijubljainska pokrajinska razstava ue more zaključki brez taktne harmonikarjev. A kaikor je bila današnja nedeJaa imovii triurni kstošnje jesenske ve-lesejemske prireditve, mo-rauTio posebej podčrtati, da je ieikma harmonikarjev posebno pripomogla k njenemu celotoemai uspehu. Škilimo je tekmovalo 96 harmonikarjev. Dve komisiii sta poslovala ves dan, da sta izločiii in med njimi ugotovili najboljše. Rezuiks.r: so casiadcji: Mladinsko tekmovanje, ki so se ga udeležili otroci do 10 let: 1. Kučiler Leopold, 2. Rakar Tonček, ki je bil lansko leto prvi), 3. Prevalttik Jožica (6 Let), 4. Justin Felicijan, 5. Remškar Mirko, 6. Usmek Anica, 7. Praprotaik Martin. — Skuipmo je bilo v tej kategoriji 16 tekmovalcev. Hromatična harmonika — začetniki: 1. Steraad Josipdma (ameriška Slovenka, ki se mudi doma) in je nastopila v lepi narodni noši), 2. Malovrh Martin. Hromatična harmonika — težja skupina: 1. Premčič Vladimir, 2. Ojstršek Fran, 3. Metelko Fran, 4. Kovač Edvard, 5. Carman Anion. Diatooična harmonika — lažja kategorija: 1. Omaiien Jo-s jp, 2. BertooceAj Mario-a, 3. Slobodaa Slavko, 4. Prislove Fran, 5. Zaiar Anton, 6. Ri-fatarič Janez. Dlatoničaa harmonika — težja skupina: (izven konkurence Stanko Avgust (-dobil že lani nagrado v isti kategoriji). Izsned ostalih tekmovalcev so dosegii naslednja mesta: 1. dT. Sdhweiger, 2. Zabukovec, 3. Francekovšč Anton, 4 Magister Ivan. Skupina Izdelov atelje v harmonik: 1. Luibas Robert in 2. Fleiss Ježe. HarmooikatiHprofesnonj^ti: I. PliMfoh Rudolf — Maribor. Vsi tekmovalci so dobili diplome. Razen tega } j uprava velesejma razdelila za nagrado najboljšim harmonikarjem iz posameznih kategorij 6 novih fmih harmonik, 3 kovčke za harmonike, 2 kitari, 2 kipa in tTt torbice za note. Tragičen konec uglednega trgovca Ganljivo siovo od hčerke — Težko reševanje preko skalovja pri Cesarski kamri Št Lambert, S. septembra. Dne 4. t m., kmalu po kosilu, je odšei trgovec g. Rudolf Baš z doma. Zadnje čase se je počutil zelo potrtega in bolnega. Vzrok so bile deloma pač gospodarske okolščine. Tik pred odhodom z doma je tožil svoji hčerki, kako se počuti nesrečnega. »V bolnico pojdem,« je zaključil svoje pripovedovanje, nakar je še pristavil kasneje — kakor bi se prebudil iz težkih misli: »--takole čez 2 uri pa nažgi 2 sveči...« Hčerki se je dozdevalo, da je oče pol« slišno izgovoril še: »Ker mene ne bo takrat več med živimi.« Z ozirom na to, ker je imel oče zadnje čase večkrat mračne misli, pa ni polagala na njegove izjave nikake posebne važnosti. To pot pa se je, žal, uresničila njegova napoved. Truplo pokojnega šentlamberskega trgovca in posestnika Rudolfa Baša so našli predvčerajšnjim do po! naplavljenega na desnem bregu Save v bližini Renk. Vsi so prepričani, da je bežal iz življenja v duševni zmedenosti. Opazili so ga domačini, ki so bili namenjeni po poslu v Zagorje. Njegovo truplo pa je bilo kaj težavno izvleči na jako nevarnem predelu zasavske soteske. Voda ga je naplavila baš pod Cesarsko kamro, kjer se dvigajo nad strmo strugo do 10 m visoki zidovi, ki padajo prav odrezano v urne vrtince. Reševanje Baševega trupla je bilo združeno z velikimi težkočami. Enega izmed fantov iz Renk so navezali na močno vrv in so ga spustili ob naravnih valolomih. Ta je, viseč nad Baševim truplom, omotal utopljenca z vrvmi, nakar so smelega mladeniča dvignili na Cesarsko kamro, nesrečnika pa so potegnili ob strugi navzgor do čolna, s katerim so ga spravili na levi breg Save. , Na nosilkah so ga prenesli do domače hiše, včeraj pa pokopati. Pokojni Baš zapušča ženo in 4 otroke. Med ljudstvom je bil na zelo dobiem glasu, daleč na okoli je bil znan kot prijeten in zabaven družabnik, dokler ga niso gospodarske težkoče pahnile v obup. Velika nesreča v Napolaju Rim, 8. septembra. Iz Napoliia poročajo, da se ie sinoči tik pred zaključkom dela zrušil strop v neki krojaški delavnici, v kateri Je bilo sto delavcev m delavk. K sreči ie bilo samo 6 delavcev in delavk ubftfii. ranjenih pa 18. (Avala). »fOftoEUOiC« S. 36 3 Ponedeljek, 9, IX. 19». Dve lepi zmagi zagrebške Concordije ASK Primorje je podlegel Concordiji v nogometu, družina Atene pa v hazeni. — I. kolio tekem za pokal Delavske zbornice — Hajduk in Jugoslavija zmagata v tekmah za drž. prvenstvo — Mariborski finalist za pokal LNP h ~ TSSK Maribor — Jugoslovenski tekači na Dunaju. — Ljubljana, 8. septembra. Za otvoritev jesenske nogometne sezone zunanjih nasprotnikov je povabil naš pr vat v goste zagrebško Concordijo, ki nutno tretje mesto v prvenstveni -tabeli zagrebškega L razreda in si je P«eJ?0 * J*: tošnjem pomladanskem tekmovanju skoraj zopet priborila renome, ki ga uživala pred leti. Gostje so napravili zelo simpati-čen vtis in so tudi zasluženo odnesli zmago. Igra je bila z njihove strani absolutno fair, kar je treba spričo precej ostre igre domačih posebej pohvaliti. HŠK Concordija (Zagreb) : ASK Primorje 3 : 0 (1 : 0). Malo pred 17- sta nastopili moštvi v naslednjih postavah: Concordija: Podhraški-Pavicic, Podupskj,-Ralič, Premrl, Brozzvič-Zajie, Percl, Arma-no, Marti novi <5, Vukovič. Primorje: Korče-Svetic, Hasel-socan, Mamic, Pišek-Camernik, Cebohin, Senica, /em- 1,aConcordija, ki je nastopila kompletna je predvedla » efektno igro in je dve tretjini igre tudi prevladovala na terenu Moštvo je tehnično zglajeno m pomeni v današnji formi za vse naše prvorazredne klube v državi nevarnega nasprotnika Duša moštva je internacionalni srednji krilec Premrl, ki je opravil ogromno delo v defenzivi, toda nič manj v ofenzivi. Posebno vidna je bila njegova silna igra po odmoru, ko je moral Armano zaradi ble-aure za dalj časa zapustiti igrišče. V napadu je najbolj ugajal trio, izmed katerega je Percl igral precej sebično; kljub tema je deloma pripisati tudi tej lastnosti, da je v drugem polčasu zabil dva krasna gola. izmed kril je levo daleko zaostajalo za desnim. Obramba odgovarja jakosti ostalega moštva in je delala dobro; vsekakor je imela manj odgovornosti od nasprotnikove. Vratar ni imel prilike, da bi pokazal posebno spretnost; v par kočljivih situacijah pa ga je spremljala tudi sreča. Primorje, ki je nastopilo v deloma spremenjeni postavi, je z današnjim nastopom napravilo šibek uvod v jesensko prvenstveno sezono. Rak-rana v današnji postavi je bila napadalna vrsta, ki v tej sestavi po našem nima izgledov, da bi se držala ali celo — izpopolnila. Zemljak je izrazit defenziven mož, ki v levi zvezi ni prišel do besede. V pomanjkanju tega je igral precej ostro, kar je vedno in vedno trgalo igro. Cebohin in Seniea sta oba igrala kot srednja napadalca, kar je večkrat povzročilo vrzeli v desni zvezi. Med krili je Čamernik nadkriljeval Uršiča, ki je bil skrbno krit in je razen tega tudi rad za: igral — po nogah. Ta napad je imel nekaj lepih momentov po otvoritvi druge polovi-<«, dočim se je v ostalem delu zelo lovil za žogami. Prodornost sama pa ni bila dovolj ra uspeh proti takšnemu nasprotniku. Kakor je napad igral šibkejšo vlogo, je bilo razdiralno delo širše obrambe na višku. Krilska vrsta in obramba sta pokazali nenavadno močan odpor in le njihovi požrtvovalnosti se je zahvaliti, da ni prišlo morda še do hujšega. V obrambi je ugajal mirni Svetic, dočim je Ha&sl igral mnogo preostro in celo _ nevarno. Korče v vratih je ubranil nekaj nevarnih stvari; za dobljene gole pa ne nosi krivde. Kratek potek igre. Sprva nervozna igra z obeh strani; polagoma 6e znajde C. in prične smiselno na-jkdati. P. se večkrat odtrga, toda izgubi žoge. Prosti strel v 16. min. zastrelja Sla-mič. Po dveh kotih gneča pred vrati P. in Armano plasira iz precejšnje daljave neubranljivo v levi kot 1:0 za C. P. ripostira in pride do vrat, kjer zabije Zemljak — iz offsidea. P. igra na izenačenje, toda ne more do vrat. C. izsili več kotov, toda brez uspeha. Takoj po odmoru blezura Armana, ki izstopi in se vrne po 15 minutah. P. prične vehementno in ustvari par ugodnih pozicij — brez uspeha. Polagoma se igra izravna, 1oda C. je zopet jačja. 2e v 20. min. poviša Percl na 2:0 in 5 minut pred koncem na 3:0. P. se ne more otresti klešč; igra se neha na polovici Primorja. Tekmo je sodil g. Deržaj, objektivno; glede nekaterih »foulov« je bil celo preveč popustljiv. Prireditvi je prisostvovalo do 300 ljudi, ki so prišli v polni meri na svoj račun. Žal da temu najbrže ni tako v prirediteljevi blagajni, ki se ni strašil truda, da nudi Ljubljani po dolgem Kopet drobtinico dobrega nogometa. Pokalna tekma Hermes : Svoboda, ki je bila po LNP odrejena na igrišče SK Ilirije, se ni vršila. Tekme za pokala Delavske zbornice in Zveze grafičnih delavcev Danes opoldne in popoldne se je vršilo na igrišču Primorja I. kolo tekem za pokala Delavske zbornice in zveze grafičnih delavcev. Turnirja se udeležujejo klubi: Svobodi iz Ljubljane in Maribora, Amater iz Trbovelj, Zora iz Hrastnika in Dobrna iz Celja, izmed katerih so bili razen I. moštva ljubljanske Svobode vsi zastopani že v I. kolu. Vse tekme eo končale z zmagami favoritov: posebej bi bilo omeniti lepo zmago Grafike nad mariborsko Svobodo, ki Ukazuje, da se forma tega mladega moštva fitaln0 boljša. ^ nastopnem kratka poročila: Amater (Trbovlje) : Zora (Hrastnik) 3:2 (1:1) Favorit Amater je le s težavo obvladal svojega mladega nasprotnika; igral je celo primitivno in pod običajno formo. Razen tega je Zora zastreljala enajstmetrovko, kar jasno priča, da je bila zmaga Amaterja zelo v zraku. Mnogo šans mu je podrl tudi iz-borni vratar Zore. Igralo se je v ostalem fair — v navzočnosti precej številnih prijateljev obeh nasprotnikov. Tekmo je dobro sadil g. Mahkovee. Svoboda II. (Ljubljana) : Dobrna (Celje) 5:0 (2:0) Druga garnitura ljubljanske Svobode, se-itavljena iz rezerv in juniorjev, je brez na- porov obračunala s celjsko enajstorico, ki se šele uvaja v abecedo nogometa. Dobrna ima par talentiranih moči, ki bedo s treningom prišle v formo. Tudi ta tekma, ki jo je tudi dobro vodil g. Mahkovee, je potekla v mejah dovoljene igre. Grafika (Lj.) : Svoboda (Maribor) 3:1 (1:1) Mariborčani so sprva nudili dovolj odpora in ohranili razmerje neodločeno, po odmoru pa so klonili pred vedno večjo premočjo domačinov. Igra je nudila s strani Grafike nekaj lepili momentov. Sodnik g-Cerny, ki je bil v celoti zelo šibek, je brez potrebe izključil branilca Svobode. Po gornjih rezultatih so se kvalificirali za II. kolo: Amater, Svoboda II. in Grafika. Razen tega bo sodelovalo v II. kolu tudi I. moštvo ljubljanske Svobode, ki je po pro-pozicijah brez nastopa določeno tjakaj. Tekme za držalo prvenstvo Današnja nedelja je prinesla v tekmovanju za državno prvenstvo srečanji med Hajdukom in Haškom v Zagrebu ter Jugoslavijo in Gradjanskim v Beogradu. V Zagrebu si ie priboril pičlo zmago Hajduk, dočim je v Beogradu zagrebški Gradjanski podlegel s precejšno razliko absolutno boljši Jugoslaviji. Hajduk je s to zmago ušel za 2 točki svojim vrstnikom. Obema tekmama je prisostvovalo po oOOO gledalcev, ki so posebno v Zagrebu spremljali svoje ljubimce z viharnim odobravali iem. Navdušenje Spličanov se ni poleglo niti v večernih urah, tako da so po zagrebških ulicah prepevali svoje klubske pesmi, zaradi česar je zavrela kri tudi premaganim Zagrebčanom. Športniki obeh taborov so se na Zrinjevcu nekaj časa prepirali, nato pa so si tudi dejansko segli v lase. Prišel je mal oddelek policije, ki pa vročekrvnih prijateljev nogometa ni mogel ukrotiti. Ko je policija dobila ojačenje, je razpršila vroče-krvneže. Na Zrinjevcu, ki je bil poln še-talcev, se je zbrala ob teh »manifestacijah« ogromna množica ljudstva. >o današnjih tekmah je stanje državne prvenstvene tabele naslednje: Hajduk Hašk BSK Jugoslavija Gradjanski 4 5 7 3 4 2 6 2 0 3 1 3 20:11 14:13 13:10 11:10 5:19 6 10 5 Hajduk : Hašk 2 : 1 (2 : 1) Zagreb, 8. septembra. Hajduk: čulič, Rodin, Montana, Mikatič, Deškovič, Veljko Poduje, Šime Poduje, Ben-čič, Bakotič, Bonačič,Lemešič. Hašk: Roth, Koch, Bivec, Marjanovič, Križ, Kunst, Wolf, Hitrec, Agic, Leinert, Je-rem. — Sodnik Gobel iz Dunaja. Začetkom igre je Hašk močnejši in izvede par lepih napadov. V 17. min. pogreši desni branilec Hajduka in Wolf doseže s krasnim strelom 1. gol za Hašk. Že dve minuti pozneje strelja Bonačič ostro in izravna 1:1. Sodnik Gobel drži igro dobro in čuva s svojimi naglimi odločitvami avtoriteto. V 26. min. kot za Hašk, pri katerem je bleziran Montana, ki pa se takoj zopet vrne v igro. V 28. min. efekten napad Hajduka — toda brez uspeha. V 33. min. odvzame čulič žogo z Wolfove noge, Montana pa reši kot, ki pa Hašku ne prinese uspeha. Po napaki Rotha, ki brani žogo z nogo, uide relativno slab strel Benčiča iz 20 m daljave v 42. min. v vrata in Hajduk vodi z 2:1. Hajduk se prebudi in igra zelo dobro. Že v 1. min. drugega polčasa strelja Ben-čič prosti strel zaradi Kochovega foula v noge Haškove obrambe. V 5. min. strelja Lemešič prosti strel; Jerenov lepi predlo-žek ostane neizkoriščen. Roth steče iz gola in reši situacijo. Hajdukovci v napadu delajo mirno in zbrano. V 12. min. lep napad Haška, toda Hitrec ni dober strelec. V 18. min. se odbije žoga od prečke po lepem predložku Lemešiča. V 20. min. reši čulič avtogol Montane, ki strelja tjakaj, da reši situacijo. V 21. min. je Haškov gol stalno oblegan, toda konec je v outu. Prosti strel Hitreca propade zaradi offsidea Leinerta. Hašk je še vedno ofenziven, toda slab pred nasprotnikovimi vrati. V 26. min. kot za Hajduka. Pri Spličanih krilska vrsta ne oddaja sistematično, tako da si mora napad sam iskati žoge in izgublja čas za ofenzivo. V 30. min. kot za Hajduka, ki ne prinese uspeha. V 33. min. strelja Lemešič ostro, toda Roth drži. Gobel pokvari Haškovo akcijo, ki je zopet v napadu, toda brez odločnosti. Haškovci se bore za izenačenje, toda gostje so izkušeni in zavlačujejo igro. JugoslavijasGradjanski 4:0 (1:0) Začetek igre ima Gradjanski v rokah ter kombinira zelo lepo; ker je obramba Jugoslavije izborna, ne more do gola. V 5. min. gresta dva prosta strela proti J. v out. V 6. min. se J. osvobodi in igra postane odprta. V 7. min. težka situacija pred vrati G., toda Mihelčič odbija, nakar pošlje Lu-burič v out. V 21. min. dobi Miloševič visoko žogo, jo dvigne preko Mihelčiča pred vrati ter z glavo pošlje v mrežo. 1:0 za J. Kot za G. reši Lončarevič. V 30. min. reši Mihelčič nevarno situacijo, ko mu je žoga padla iz rok. Takoj nato kritičen položaj pred vrati J., toda Petrovič čisti. V 35. min. kot za J.; žoga se odbija pred vrati G. od noge do noge, dokler ne gre končno v out V 43. minuti se odlikuje Mihelčič. V drugem polčasu je J. močnejša. Igra se večinoma na strani G. V 10 minutah kot za J., ki ga strelja Lončarevič, a Miloševič pošlje v mrežo. 2:0 za J. V 13. min. kot za J., kjer bravurozno brani Mihelčič. V 21. min. strelja Hrniček ostro v kot in doseže tretji gol. V 25. min. zapusti Miloševič radi blezure za par minut igrišče. Jugoslavija je vedno v premoči. V 44. minuti kombinacija Luburič-Milosevič, ki spravi Hrnička v krasno situacijo, da ustreli iz 10 metrov zadnji gol. 4:0 za J. Zmaga Jugoslavije je bila popolnoma zaslužena, ker je bilo njeno moštvo boljše v V6eh vrstah. Tekmo je sodil g. Nedoklan iz Splita. Finale za pokal LNP v mariborskem okrožju I. SSK Maribor : SK Železničar 2:1 (0:1). Včeraj sta Maribor in Železničar odigrala finalno pokalno tekmo, ki ni nudila baš mnogo športnega užitvka. Pri Mariboru je ugajal samo uvod in deloma finish, ki pa je bil skoro preoster. Železničarji so bili požrtvovalni, koncem prvega polčasa celo v premoči, sicer pa so od časa do časa nudili povsem enakovredno igro. Maribor je bil v povprečni formi. Vzorna sta bila samo dva strela Bertonclja in požrtvovalnost Korena I„ ki je igral tudi za šibko krilsko vrsto. Sodnik g. dr. Planinšek je bil etrog, toda za Maribor r.e povsem objektiven. Ostale nogometne tekme Praga: ČSR : Madžarska 1:1 (1:0). 30.000 gledalcev. Tekma za evropski pokal. Gol za ČSR je zabil Svoboda v 5 min. prvega polčasa, iznavnal pa je Kalmar v 34. min, drugega polčasa. Madžarski igralec Toldi je bil izključen zaradi surove igre. Tekmo .je sodil Švicar Rueff. Dnnaj; Vienna : WAC 2:1 (0:1); Admira: Hakoah 3:0 (2:0); Rapid : FAC 1:1 (0:0); Austria : Nicholson 5:1 (2:0); Hertha : Wacker 2:2 (2:1). Budimpešta: Hunearia komh. : Kispest 5:1 (1:0); Ujpest : >33« 4:3 (2:1); Ferenz-varos komb. : Kispest rez. 6:4 (2:2). Scgedin: Bastya : III. okraj 3:1 (1:0). Niirnberg: I FC Niirnberg : I FC Bav-reuth 6:1. Fiirth: Sp. Ver. Fiirth : Sp. Ver. Hof 8:1. Toplice (ČSR): Bohemians : Teplitzer FC 4:1 (1:0). Berlin: Berlin : Hamburg 4:1 1:1). Hazena Concordija (Zagreb) : Atena 14 : 8 (5 : 3). Ljubljanska Atena je imela včeraj v zosteh bivšesa državnega prvaka zagrebško Concordijo. Za tekmo je vladalo precejšnje zanimanje. Na •igr šču se je zbralo za sedanje razmere dokaj lepo število pristašev hazene, ki so z zanimanjem sledili interesantni bo-nbi drveJi prilično enakovrednih nasprotnikov. Concordijo smo videli v Ljubljani zadnjič lani v jeseni, ko je nastopila proiti Hiriji v tekmi za državno prvenstvo. Od tega časa je njena družina znatno padla. Izgubila je namreč nekaj odličnih igralk kakor Flickovo, Zmdarčičevo to» Radičevo, katerih mlajše moči trenutno še ne morejo z uspehom nadomestiti. Kljub temu pa je štet; Concordijo še vedno med najboljše družin« v državi, kar je z včerajšnoo tekmo tudi v polni meri potrdila. Svojega dosti jakega nasprotnika — Ateno je porazila z visoko raaliko sigurno, čeprav s precejšnjim naporom. Zmaiga Concordije je sicer zaslužena, vendar je po poteku igre številčno nekoliko previsoko izražena. Družina Concordije je predvedla nekoliko ležerno, vendar pa zlasti v ofenzivnem oziru zelo koristno igro, polno lepih kombinacijskih potez, s katerimi je napadalni trio ustvarjal neprestano opasme situacije za vrata Atene. Napad Concordije se poslužuje visoke igre. Z dolgimi pasi hitro pridobiva na terenu ter je zlasti pred golom opasen in jako odločen. Najboljšo moč ima v Bohinskjj&vi, odličnem internacionalnem desnem krilu. Krilska vrsta, ki je zasedena z novimi mladimi močmi, je opravila svoje deio zadovoljivo. Najšibkejši del družine tvori branilka Ciaudkis, ki ne spada več v družino, kakršna je Conccrdijina. Njeno mesto bo morala Concordija zasesti čimprej s svežo mlado silo. Steber družine je še vedno odlična vratarica Gršetičeva, ki ima pni vsakem doseženem dobrem rezmJtatu svoj levji delež. Tudi tokrat je branila sigurno, četudi je imela pri tem precej sreče. Družina Atene, ki je nastopila lansko jesen proti močnejši postavi Concordije še za barve Iširije z rezultaom 7 : 8, se je pokazala v šibkejši formi, kakor nedavno proti Iliriji v izbirni tekmi za Stefanovačev pokal. Kriva temu je pogrešeraa postava napadalne in krilske vrste. Po vsem svojem znanju Junčeva ne stpada še v prvo družino. Istotako nosi Schifrerjeva mnogo krivde za visoki poraz. Napad z Bernikovo, ki je le še senca nekdanje najjasnejše napadalce v Sloveniji, ne more doseči boljših uspehov. Na to mesto spada mala talentirana Mir-tičeva, ki je pokazala v zadnji tekmi proti Iluvj: odlično formo. Izredno mnogo je napredovala od prošle sezone Privškova, ki je danes •brez divoma najboljša moč Atene. Odlikuje se z izredno ostrimi streli in veliko požrtvovalnostjo. Jermolova je zaigrala v svoji dobri lanski form; samo prvih 12 minut, dočim je vsled slabe kondiicije v drugem polčasu skoro povsem zatajila. Brodarjeva je še vedno stara solidna moč. Čemetova v golu zadovoljiva samo v prv polčasu. Družina je bila v prvem polčasu povsem enakovreden nasprotnik Concordije. če bi bila pokazala pred golom le malo več odločnosti, bi bil rezultat za njo mnogo ugodnejši. Tehnično je družina na zavidljivi višini in prav nič ne zaostaja za Concordijo, manjka pa ji, sodeč po včerajšnji igri, kondicijski trening. Scortale so za Ateno: Jermol in Bernik 3, Privšek 2. Za Concordijo Bobinsky 5, Tonkovič II. 5, Tenkovič I. 4. Tekmo je vodil objektivno g. Schnetler. Kolesarstvo Prvenstvo Slovenije si ]e priboril s. Ivan VaJant, član motokolesarskega kluba Ilirije. Včeraj se je vršila kolesarska dirka za prvenstvo Slovenije na progi Maribor—Cate— Ljubljana (134 km). Stantaio je 12 najboljših dirkačev Slovenije. Najboljši čas je dosegel g. De-neš Erdely od Ljubljanskega VeJocipedsketga bataljona, ki pa se je udeležil dirke izven konkurence; prevozil je progo v 4 urah 37 min. 47Ji sek. — Rezultati so sledeči: 1. Vailant Ivan, moioko-les. Ilirija 4 ure 37 min. 482 sek., 2. Vesenjak •Ivan, kol. kiub Perun, 4 ur« 39 min. 342 sek, 3. Smrekar Pavel, kol. klub Ljubljanica, 4 ure 60 min., 4. Prodan Bdi, motokole«. Ilirija, 4 ure 54 mim. 59 sek., 5. Žgm AJetos, motokodes. Ilirija, 4 ure 55 min., 6. StruceJj Franc, koi. klub Pe-nun, 4 ure 56 min. 02 sek. Ostali tekmovalci so zaradi defektov odstopili. Juniorska skupina je startala iz Celja (75 km) z naslednjimi rezultati: 1. Krušič SvetisJaiv, kol. kiub Sava 2 uri 39 min. 49.4 sek., 2. Hren Antcm, kol. klub Ribnica, 2 url 39 min. 562 sek., 3. Nikolič Mtlorad, koi. ■k hib Perun, 2 uri 30 min. 56.6 sek, 4. Škof Karol, ASK Primorje 2 nri 40 min. 19.2 sek, 5. F rit z Edvard, kol. klub Perun, 2 uri 44 min. 56.4 sek, 6. Vadler Akns, kol. ktob Peron. 2 vri 46 mm. 22 sek., 7. Krainer Leopold, kod. klub Perun, 2 uri 48 min. 96.2 sek, 8. Lah Ivan, kol. klub Perun, 2 ori 49 man. 28.6 sek. Pod vodstvom predsednika Mariborskega Pododbora g Iv. Kvasa je PO*efck dirica. v najlepšem red« m brez vsake nezgode. Krasna velesejmska nedelja v Ljubljani Poulično vrvenje, kakor ga že dolgo nismo videla. — Rekordea promet na pokrajinski razstavi, — Neznaten drobiž iz policijske kronike. Ljubljana, 8. septembra. Ljubljana je bila danes kakor ena sama ogromna prireditev. Toliko ljudstva, kakor že od sinoči in danes ves dan, se ni zlepa zbralo na ljubljanskih ulicah. Od zgodnjih jutranjih ur je prevladoval neverjeten promet, Množice so valovile od kolodvora v mesto in iz mesta v okolico, na prostore velesejma, na Rakovnik, kjer so častili spomin na blaženega Don Bosca. morje ljudstva se je zlivalo no vseh prometnih žilah v vse smeri. Na kolodvoru se je trlo ljudi, izletnikov, romarjev, slučajnih pasažirjev, čakajočih in odhajajočih. Formiranih je bilo več posebnih vlakov, ki so prepeljavali in odpeljavali ljudstvo od vseoovsod in v vse kraje. A dan je res bil tak, kakor ga niti nismo pričakovali. V soboto zvečer je zavela hladna sapa, ki je nakopičila na nebesnem svodu temne oblake, obetajoče deževno nedeljo. Vendar nas je čakalo prijetno presenečenje. Jutro je bilo prav tako lepo in zlato, kakor smo jih imeli že par tednov sem, nebo jasno kakor ribje oko. Kopalci so se nasmehnili lepemu dnevu, družine in posamezniki so odpravili na pot. Mnogo turistov pa je vendar ostalo v Ljubljani, da izkažejo zadnjo čast nesrečnemu tovarišu Herbertu Brandtu ... Iz vlakov so se pozdravljali s tisoči, ki so hiteli v belo Ljubljano na velesejem in druge prireditve. Na velesejmišče so pritisnili obiskovalci že na vse zgodaj zjutraj, prihtjale pa so vedno nove množice. Tu ie prevladovalo ves dan doslej še nevideno vrvenje, prodajalo m kupovalo se je kakor za stave. Ali je bilo kričanja. hvaljenja, dobrohotnega kritiziranja, zabavnega muziciranja — skratka, živžav brez primere. Pisane množice, različni tipi, veseli obrazi. Velesejmski urad računa, da je ta nedelja prinesla nad 20.000 posetnikov, skupno za čas velesejmn pa je obiskalo jesensko razstavo preko 100.000 ljudi. Sijajno so odrezali danes trgovci z raznimi godbenimi instrumenti. Kupovale so se poleg harmonik tudi kitare, znak, da bomo v bodoče aH že za letošnji predpust poslušali razne ooskočne in sentimentalne, v kombiniranem prednašanju harmonike s kitaro. Da je bilo bolj veselo, se obiskovalci velesejma seveda tudi niso branili vseh mogočih gastronomskih užitkov, in si privoščili nekaj kozarčkov »poskušnje« in kak literček za »gvišno«. Čudno pri vsem tem direndaju, ki je prevladal v mestu in v okolici, da se ni primerila nobena prometna nesreča. Na rešilni postaji so bili kar presenetljivo zadovoljni, kajti pustili so jih počivati in so živeli samo v pričakovanjih. Celo policija je imela kaj miren dan in je bilo vroče le stražnikom na križiščih, ki so dirigirali promet. Pač so spravili tekom obeh noči (od sobote na nedeljo in od nedelje na ponedeljek) v kraj nekaj prehudih pijančkov, ki pa so bili v svoji onemoglosti razmeroma krotki. in ponižni. Presonli so se na deskah v luknji in odši nadaljevat spanje v domače postelje s prečudnimi občutki v srcih in na živi koži. V zapor je moralo par svečenic bojrnje ljubezni. Marička B je prispeh v Ljubljano z najlepšimi nameri prislužiti si trezno in prebrisano nekaj metuljev, a je revica zaspala onemogla od vina in luči na velesej-mišču, da jo ie moral d,rig.iiti mož postave ter ji postlati v tihem kotičku na policiji. Sledilo ji je še par tovarišic, ki so jih pobrali stražniki v drugih kotih nočne Ljubljane. Na Ljubljanskem polju se je oojavila sinoči družina ciganov na sedmih vozeh, ki so jih vlekli sestradani konji. Cigani so ugledali v kozolcu posestnika Avgusta Ka-renčiča iz Most prelepo suho deteljo, ki so jo nabasali v vozove in liajd s krmo v teži 500 kg in vrednosti čez 600 Din naprej v druge kraje. Tatinske cigane iščejo orožniki, a jih menda še niso izsledili. Skrili so se pač v kakem gozdu, pa bodo že prišli na dan in nato tja, kamor jim bo pokazala roka pravice. Aretirana je bila tudi 50-letna Marica K., ki je ukradla snoči v Florjanski ulici 1000 Din vredno moško kolo in ga nato brezuspešno za mal denar prodajala v neki gostilni na 2abjeku. Sokol I. svojemu članstvu Župni zlet je pred durmi. Udeležba v čim večjem številu telovadečih je obvezna in neobhodno potrebna. Zato pozivam članstvo, naraščaj in deco obeh spolov v običajnih rednih telovadnih urah k telovadbi, da predelamo končno vaje. Imejte pred očmi sokolsko disciplino! Župni zlet je naša manifestacija. Zdravo! Načelnik. Mariborsko pismo »Ponedeljku" Številne prireditve — Invalidska tombola — Ofenziva strelcev. Maribor, 8. septembra. Po dolgo pričakovanem dežju smo imeli izredno lepo nedeljo, na katero je obenem pade! Mali šmaren ali mala Oospojnica. Po ljudski veri je ta praznih vremenski mejnik ined Doletjem in jesenjo ter dan definitiv-nega odhoda lastavic. Tudi letošnja Mala maša je ostala zvesta stari tradiciji in dokaj hladno jutro je znova potrdib, da ima ljudska vera prav. Kljub temu pa se nedeljski izletniki niso dali ugnati ter so ostali zvesti svojim načrtom. Mesto, ki je te dni torišče treh večjih svečanih proslav, ie bilo deležno velikega navala tujcev, zlasti romarjev. Vsi hoteli so bili popolnoma zasedeni, romarji pa so bivali kar nod milim nebom. Med številnimi prireditvami je omeniti predvsem zelo uspešno sokolsko slavje v Rušah, kamor je prihitelo veliko meščanov. V mestu samem pa je bil naravnost ogromen naval občinstva na invalidska tombolo. Gotovo nad 3000 srečolovcev je ob primerno hladnem vremenu čakalo na srečo. Izbranci so bili naslednji: 1. Kompletno opremljena spalnica Angela Muškatelec; 2. šivalni stroj, nočni čuvaj Josip Granduč; 3. kolo, Marija Bogdanič; Koncert v Postojnski 4. kuhinjska oprema, viničarka Marija Ulbl; 5. Radio aparat, Jožef Cetel; 6. Voz premoga, Drago Dimnik; 7. Seženj drv, delavec Josip Štumpf; 8. Vreča fine moke, Ana Beramič. Razen tega je bilo še 490 iskalcev sreče osrečenih z lepimi praktičnimi in raznovrstnimi dobitku Seveda jih je zelo mnogo odšlo praznih rok in razočaranih nad srečo opotečo. Na strelišču pod Pohorjem pa je med okusno razporejenimi šotori pokalo, kakor pri najhujši ofenzivi. Tu je meril za be-žečim zajcem, tam je poskušal svojo srečo nimrod nad letečim golobom in bežečim srnjakom, tam v lopf se je poskušala dražest-na dama iz Hrvatske na lisici, rušovcu in zajcu; imela je občudovanja vredno srečo, kar jo je vzpodbudilo k neumornemu streljanju. V dolgi vrsti so streljali tekmovalci iz raznih krajev na tarče, vmes pa so brneli signali telefona. Ob bogato založenih šotorih so strelci in gostje streljali na buteljke, vrčke in hrenovke z zelo velikim uspehom. Venomer pa je velik avtobus prevažal goste na strelišče in preko Radvanja v Maribor. jami Postojna, 8. septembra. Danes je prispelo semkaj z jutranjimi vlaki okrog 5000 ljudi na simfonični koncert, ki ga je dirigiral v veliki podzemski dvorani sam maestro Mascagni. Došleci so bili po večini iz Julijske Benečije in severnejših delov Italije, okrog 200 gostov pa je prišlo preko jugoslovenske meje; poslužili so se ugodnosti brezplačnega vizuma s strani italijanskega konzulata. Jugoslovenske goste je neprijetno dirnilo, dejstvo, da so jim zaplenili takoj ob prestopu meje vse izvode ljubljanskega dlnev-nika »Jutra«, brez katerega ni bil skoro noben izletnik. ZaTadi velikega obiska je trpela nekoliko vsa organizacija, eletrična podzemna železnica ni bila v prometu, primanjkovalo pa je tudi vodnikov. Z večernim vlakom so se vrnili Jugoslovani domov, do incidentov ni prišlo. Koncert je uspel v splošnem zadovoljivo. Smrtna nesreča pri kopanju Bled, 8. septembra 1929. Kljub vseobčemu veselju na današnji kmečki pmanik nedelja ni minula brez nesreče. V grajski kopeli se je utopil ob 11. dlopoldne tesarski pomočnik Janko Bernard. Ponesrečenec je doma z Jesenic, še mlad fant, 24 let, in je vojaški rok že do-služiL Zadnje čase je bil zaposlen v Kranju, odkoder je prišel danes z jutranjim vlakom ob 8.45 na Lesce. Odtod se je podlal do Bleda peS, šel najprej na grad, odtod pa v kopelj, ne sluteč, da ga čaka v valovih smrt. Ker je skočil v vodo ves razgret, ga je najbrž zadela srčna kap. Vse se je zgo-