KATOLJŠK CKRKVEN LJST.
„Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gl 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr., za četert leta 1 gl. 30 kr V tiskarni« sprejemana za eelo 4 gl., za pol leta 2 gl., za eetert leta 1 gL, ako zadene na ta dan psaznik, izide „Danica" dan poprej
Tečaj XXXIX.
V Ljubljani, 16. mal. travna 1886.
List 16.
Govor
ob priliki p os večen ja novega altarja v franč. cerkvi v N. M. 1886.
(Konec.)
AUar napravi... in prevleči ga e najčistejšim zlatom.
2. Moz. 30, 1, 3.
Melkisedeka gledate pred njim. Ta je daroval kruh in vino Vsegamogočnemu, ker je bil kralj in duhoven Najvišega. Jezus se zove duhoven po redu Melkisede-kovem, ker se daruje vedno v podobi kruha in vina, in je tudi kralj in duhoven ob enenr; — očitno je torej, da je Melkisedek kazal v podobi oodečega Mesija. —
Jako žal mi je, da se ni mogla doveršiti malarija okrog altarja lansko leto; — oj, kako bi se še le potem čudili, ako bi jo videli. Ker pa vem, kaj se bode naslikalo, vam tega pač ne morem zamolčati. Pa kaj vendar? — Kaj cfruzega nego življenje Njega, ki so ga v predpodobi kazali mo^je, kterih podobe sem vam ravnokar razlagal; kaj druzega nego življenje Njega, ki v tabernakeljnu res prebiva • skrit v podobi kruha ? Videli bodete v par mesecih pet prelepih podob iz življenja Jezusovega. — Da, boljših, primčrniših podob bi si ne bil mogel nihče izmisliti kot so ravno te, ki bodo obdajale tu Najsvetejše!
Ali kaj pa naj rečem o altarji samem? Ne vem, kje bi nsšel besedi, da biVam njegovo krasoto dostojno popisal? Pa ksj hoče tu jezik? oči, oči so čut, ki ima ta svoje opravilo. Le poglejte novi altar! se mu li ne čudite? Bolj ko ga človek gleda; bolj želi oko še gledati ga. Umetno vam je izsekan iz marmeljna — iz kamna, vsaj predstavlja Njega, ki je pravi vogelni kamen sv. cerkve, Jezusa Kristusa. Na sredi imate preumetno izdelano hišico Božjo, tabernakelj; kjer vam biva, od koder bode stopil v sto in sto sere ponižan v podobo kruha aam Bog, Najviši. Tu čaka, da se mu pridemo klanjat — molit njega — stvarnika nebes in zemlje; o j, ne pustimo, da bi ga samo nevidoma molili nebeški duhovi- kterih podobe so iz kamna usekane ob straneh tabernakeljna, hitimo tudi mi radi semkaj pred bo^ji tron. — Pa kako naj se mu bližamo, kdo sme stopiti pred Najsvetejšega? „Kdo bode prebival na Tvoji sveti gori? kdo v bivališčih Boga Jakobovega? — Kdor ima nedolžne roke in čisto serce/ (Ps. 14, 1). Tako nam odgovarja psalmisi; — in ravno to nam kažeta
svetnika, ktera vidite na desni in levi prekrasnega tabernakeljna — sv. Jožef in sv. Alojzij. Sv. Jožef, mož po sercu božjem, mož, ki je živel tako sveto in čisto, da je bil vreden postati deviški ženin Matere Božje, varh Boga samega. Na zemlji je zapovedoval Mariji kot svoji ženi, veleval Jezusu, Sinu Božjemu, in ta ga je zval celo svojega očeta; — koliko pa potem pač ne premore v nebesih, kjer vživa plačilo za svoje junaške kreposti! Zato ga ne čestimo le kot posebnega varha naše dežele, marveč ga je postavil prejšnji papež Pij IX tudi varha vsemu katol. svetu. Čestimo ga, priporočajmo se mu; po njem hitimo k Jezusu zlasti s tem, da posnemamo čednosti njegove: čistost in ponižnost; pokorščino in vdanost v voljo božjo. — »Blagor jim, ki so čistega serca, ker oni bodo Boga gledali! (Mat 5,8); nam pa govori na levi mladenič z lilijo v roki, sv. Alojzij, on, angelj v mesu, kakor so ga zvali, ko je še hodil po zemlji. Mlad je bil po letih, ali star po čednostih: nedolžnost in pokora, ponižnost in gorečnost, ljubezen in nepremakljiva stanovitnost, angeljska čistost in neumorna pridnost — Študentje, ki hodite v cerkev ali bote zahajali v to svetišče — tu na levi tabernakeljna imate zgled, kakovo bodi vaše življenje, da bodete veselje starišem, radost učiteljem, ponos domovini, sebi v pravo neumirljivo srečo. Tudi sv. Alojzij vam govori z besedami Jezusovimi: Zgled sem vam dal, da kakor sem jaz storil, tako tudi vi delajte" (Jan. 13,15.)
Kdo bode prišel h Kristusu? kdo? Povedal je on sam : „Kdor hoče za menoj priti, naj zatajuje aamega sebe, vzame svoj križ vsaki dan ter hodi za menoj (Mat. 16, 24). Ponižal je sam 8ebe ter bil pokoren do smerti, in sicer do smerti na križu. (Fil. 2, 8.) Izvolil si je ubožtvo, ne bogastva; govoril je: Kaj pomaga človeku, ako ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi? (Mat. 16, 2.) Djal je: Učite se od mene, ker jaz sem krotak in iz serca ponižeu. (Mat 11, 29.) Kdor tako dela, ta bode prišel k Jezusu. —
In glejte! tacih dveh mož podobi imate na novem altarju. Na desni je sv. Ljudovik škof in na levi sv. Bonaventura, kardinal. Oba dva sta bila imenitna; obadva bi bila dosegla lahko na zemlji veliko čast — premoženje, slavo, ker sta bila zmožna, učena — av. Ljudovik celo iz kraljeve rodovine Neapolitanske. Tpd* ^ zavergla sta čast in svetno slavo; imela sta vse posvetob po besedah sv. Pavla „le kot blato, da bi le Kristusa dobila." (Fil. 3, 8.) Zaničevaje svet in njegove darovp^ sta se oblekla v ubogo spokomo oblačilo sv. Frančiška
sersfinskega ter posnemala svojega Gospoda v ljubezni, v poterpežljivosti in zatajevanju samega sebe. Dasi so iu povzdignili papeži zoper nju voljo na visoko stopinjo, kajti Ljudovik je bil škof, Bonaventura celo kardinal — sta vendar le ostala do smerti ponižna frančiškana, zaničevale vsako tako ziožnost, da, sv. Ljudovik kot škof celo na mehki pootelji ni hotel spati, akoravno je bil iz kraljeve rodovine; razgernil je le svoj plašč na tla ter se viegel nanj. Pač podoben je bil v tem začetniku svojega reda, sv. Frančišku, ki je tudi na tleh ležč izdihnil svojo dušo v roke svojega stvarnika. — Kako potreben je vajin izgled, o imenitna svetnika, kako potreben posebno dan danes, ko se vse dervi po časti in denarju, pc zložnosti in veselju; ko je zatajevanje, mertvenje samega sebe postalo tako redka reč, dasi je to kristjanu neizogibno potrebno! Preljubi, po zgledu tacih mož se ravnajmo. Ne akerbimo preveč za svet, ne govorimo tako poterto: „fcaj bomo jeli ali kaj bomo pili." (Mat 6, 31), vso skerb na Boga zvernimo, ker njemu je skerb za nas" (L Pet 5, 7) — in prišli bomo k Jezusu, ki prebiva ves ponižen v tabernakeljnu.
Naj torej pregledujemo altar, kakor koli — vzklikniti moramo: neizrečeno ai lep! — Pa akoraj bi bil nekaj pozabil! — okna. prelepa gotična okna, kaj pa naj rečem o vas? — Okno daje luč očesu, da vidimo v stanici. Ali ta okna, kakovo luč nam vi delite? Ljubko se preriva skozi barvano steklo, milo zadeva naše oči — toda še drugačno luč nam sipljete: — ne le telesnemu, ampak tudi duhovnemu očesu svetite; — od vas prejemamo luč nebeško! — Pa kako to ? — luč nebeško? Da, tako je! Kaj pa je druzega nego nebeška luč prelepa podoba Tvoja, sv. Leonard za altarjem ? ali ob straneh nam li ne svetita s svojim prekrasnim zgledom kakor božje solnce moža sv. Anton Padovanski in sv. oče Frančišek, ti ljubimec sv. uboštva? in ženi Elizabeta, iz tretjega reda in sv. Klara, perva prednica druzega reda? Kako svetlo nsm kažejo vaše podobe v prekrasni luči: „Bodite posuemalci naši, kakor smo mi bili posnemalci Kristusa Jezusa !u (1. Kor. 4, 16.)
Oj, koliko bi se dslo še o tem govoriti! koliko podučjjivega na vesti; ali ne smem, ker čas hiti! ne pripušča!
Pa čujem reči: „Čemu tolika potrata, čemu vse tako dragoceno? Pervi naš altar je bil sramutni križ, na kterem je Gospod izdihnil svojo dušo: — gotovo tudi sedaj ne zahteva tolike krasote?4 — Ti, ki tako govoriš, pač ne veš, kaj praviš. Bog ne zahteva, in kaj hoče zahtevati, ko je vae njegovo. Ali vpraša ae, je pa li kakova reč od ljudi za Boga prelepa, predraga, bi-li mogli kdaj preveč atoriti za njegovo čaat? — Glejmo v - atari zakon. David je pripravljal mnogo let tvarino za zidanje tempeljna v Jeruzalemu. Govoril je: »Delo je veliko, kajti ne pripravlja ae bivališče Človeku, ampak Bogu. Po avojem uboštvu sem pripravljal stroške za hišo svojega Boga: zlata in srebra, brona, železa, lesa in drazega kamna in marmeljna na kupe*.. Salomon, njegov Sin, kako dela tempelj? Blizo 200.000 ljudi je gibalo roke celih 7 let Z daljnega Libanona je dal privesti drazih ceder; iz čistega zlata so bile vse posode, svečniki, mize, altar. — Pa za koga tolike priprave? Pač za Boga, ali vendar v tem tempeljnu ni prebival Gospod, marveč le v senci; in vendar se je na one zlato mize pokladal le navadni kruh; in veodar se je na tom oltarju klala le neumna živina. Ali v naših tempeljnih, v naših cerkvah Bog res osebno prebiva; na naši mizi jo kruh nebeški — Jezus sam, — na našem altarju se daruje nedolžno Jagige nebeško za spravo voega sveta! — Nikdar, nikdar, no moremo storiti preveč, nikdar no dovolj!
To so pač dobro spoznali kristijani v pervih stoletjih; zato so tudi delali jako dragocene altaije, berž ko je bila dobila prostost vera kerščanska. Bili so celo altaiji napravljeni iz čistega srebra, okrašeni z drazimi kamni. Pulherija, sestra cesarja Teodozija v 5. stoletju, je ukazala celo napraviti oltar iz Čistega zlata, ter ga je ozaljšala z biseri in drazimi kamni! — Se enkrat rečem, za božje veličastvo ni nikdar preveč. Bodimo hvaležni, da se je preskerbelo tudi našemu mesticu tako krasno delo v slavo Najvišemu — pa tudi v ponos mestu samemu!
Ko je bil David povedal, koliko je uže pripravil za zidanje tempeljna, je djal zbranim Izraelcem: „Tudi vi svoje roke polnitezdarili ter jih darujte Gospodu!0 In poglavaiji in ljudstvo so dajali darov z veselim sercem za hišo Gospodovo. David je bil vesel ter je djal: „Češčen bodi Gospod Bog Izraelov! Tvoje je vse, in kar smo prinesli, iz tvojih rok smo ti vernili.u.. Predrsgi poslušalci, blagorodna gospoda, prav podobno smem govoriti danes jaz. Davidu enako je spravljal ta samostan več let, da okrasi hišo Gospodovo; toda veliko, jako veliko še manjka; kajti altar je drag, ker je jako lep! Tudi jaz si prederznem reči: »Napolnite svoje roke z darili za altar Gosp o d o v.M Mnogo, jako mnogo se je uže storilo, — ali ker še manjka — naj ae ne ustraši nihče še enkrat poseči v žep, če tudi malo bolj globoko. Z veseljem prinesite danes novih darov; vsaj niso namenjeni človeku,' ampak Bogu samemu! Kdor daje vbogaime, Bogu posojuje na obresti; kaj pa naj še le rečem, ako da Bogu naravnost v njegovo čast, v povišanje njegovega imena? Prejel bode uže na tem avetu — ne stoterno, ampak tiaučerno plačilo — in na unem večno plačilo v nebeaih. Glejte, kolikokrat se bode tu opravljala najsv. daritev vsaki dan: pri vsaki bode Gospod gledal milost-ljivo na njo, ki so kaj pripomogli, da se je postavilo lepo delo, — ali pa bode tolažil njih duše, če bodo morda v pekočih vicah. Vsi ti svetniki, ki obdajajo taberuakelj, bodo prosili za dobrotnike tega svetišča. Serčnost torej; vsaj poznam, da imate dobro, za vse lepo in blago vneto serce; — serčnost! vdeležite se daritve vsi, vsak po svoji zmožnosti! Nihče naj ne misli, jaz sem preubog; veliko ne morem dati, malo pa ni vredno. — Ne, tudi samo en sold so sprejme hvaležno in Vsegamogočni ga bode poplačal obilo — On, ki je pohvalil v tempeljnu vinar uboge vdove! .Kdor ima mnogo, naj da mnogo; kdor pa malo, naj vsaj od malega rad podeli" (Tob.) Gospod, vsegamogočni, dobrotljivi Oče nebeški, naj obudi in ohrani v vas dobro voljo, darove vaše pa obilno poplača tukaj in enkrat tam nad zvezdami. Amen.	Dr. J. Marinko.
Čertica iz življenja Don-Bo$kovega v Torinu.
Slišali ste že o Don-Bosku v Torinu, o njegovih brezštevilnih odgojiluih napravah, o pobiranji ubožcev in sirot po vsih ulicah, o njegovih gojencih, ki so postali naj znamenitiši delavci, opravniki po naj višjih in naj vpUvniših službah, o njegovih obširnih misijonih po Patagoniji v Ameriki. Ravno ta jo nedavno zidal novo cerkev sv. Frančiška Salezga v Torinu in dobro loto ali neksj več je, kar jo zidati začel novo cerkev Jezusovemu presv. Sercu v Rimu.
Ta v resnici čudoviti — soj tudi čudodelni mož, ki ima zdaj okrog 70 lčt, jo doveršil že nezmčrne dela in reči, pa vse mod silnimi vojskami, vojskami naj več z osebami z naj viših, veri sovražnih krogov. O tem možu iu njegovih boritvah naj vam predložim za zdaj
le eno samo čertico, iz ktere bode blagi či ta tel j še bolj spoznal velikost tega značajnega moža.
Velika naprava Boskcva v Torinu, v kteri ima skoro vse šole z bogosiovci vred, in malo da ne vsih umetni,- se imenuje »Oratorij sv. Frančiška Salezija." Vidil sem ga sam 1. 1870 in občudoval. Začnimo tedaj po Salezjjanskem listu (Bolletino Salesiano), kteri se piše in tiska v tej sami napravi.
Oratorij sv. Frančiška Salezija se je počel med batinami, rastel med batinami, in sredi med batinami življenje nadaljuje. V resnici, od terpiočenja in pretepanja nekega dečka po sakristanu v cerkvi sv. Frančiška Asiskega v Torinu je Don Bosko povzčl priložnost, da je pričfcl Oratorij v korist zapušene mladine. In ko se je naprava razvijala in razcvetala, je bila šibana in tepena, preganjana — zdaj od posameznih in zasebnih, zdaj od očitnih in vradnih osčb, in prišlo je že do dlake, da bivše bilo zaterto in ugasnilo. Bili so sovražniki silni, močni in divji, vender naprava stoji, cvete in se vedno razširja kakor košato, obširno drevo, ki sprejema v svojo senco tisuče in tisuče mladenčev. Stčza pa svoje korenine daleč še v druge dežele, poganja nove mladike, ki se enako razraščajo v naj viša drevesa, obsenčujejo tisuče sirot tudi še druzih narodov. - Opustivši zdaj drugo, poglejmo borbo, ki se je po druzih bojih zopet pričela ali prav za prav nadaljevala 1. 1862.
Načelu hudovoljnih sta zdaj stala: kavaljere (vitez) Štefan Gatti, divizijski glavar v ministerstvu očitnih naukov, in komendatore Selmi, apotekar iz Modene, od nekoliko časa pa kraljčvi naučni oskerbnik za Torineko okrajino. V to službo ga je bil spravil Karol Ljudovik Farini, mož enake moke, modeneški diktator, pozneje minister za notranjstvo.
Predno to zelo zanimivo obravnavo dalje snujemo, naj vmčs vtaknem to, kakošen je bil konec tega hudobnega ministra Farini-a.
L. 1885 je list „Sack. Volksblatt" pisal: V tem letu se verši 251etnica prav posebnega kalupa. Bilo je namreč 2. kim. 1860, ko je Viktor-Emanuvelov minister Farini imel shod s takratnim francoskim cesarjem Napoleonom III, in to v ta namen, da sta se posvetovala, kako bi papeža oropala njegove cerkvene deržave... Ravno deset tet pozneje, 2. kim. 1870, imel je Napoleon -III shod druzega kopita, kteri mu je bil najberže manj všeč aot uni pervi, namreč pri Sedanu s pruskim kraljem, kjer je bil lisjak Napoleon III prisiljen dati se vjeti pruskemu kralju z vso svojo armado... Tako je bil plačan Napoleon III za ostudni rop. Laški minister Farini pa se je zmešal in končal je svoje življenje v norišnici! Govone, laški vojni minister, ki je bil tolovajski napad zoper cerkveno deržavo zveršil, je bil tudi obnorel, z okna skočil in je vsled tega umeri. In Viktor Emanuvel, ki se je framasonom dal rabiti za orodje k tako malopridnemu djanju, je umeri v grozno žalostnem stanu. Strah je bilo gledati ga. — (Toliko dopis; omenili smo že pred kaj časom, kar je pravil zanesljiv gospod, da se je ta nesrečni kralj bil razpočil.) Zdaj pa rBolletinovo" poročilo dalje v posnetku.
Ti zloglasni možje so se to pot spravili nad Bo-skove šole, češ, da niso postavne. Osnova njihove borbe se je glasila nekako tako le: — Boskotovi šolski uče-nik? nimajo postavne diplome ali učiteljske pravice; v naglici ne bode mogel dobiti in plačevati potentiranih učiteljev, ker ujegova naprava živi ob milošnji in šolsko leto se je že pričelo: primorajmo ga tedaj, naj se oskerbi z opravičenimi profesoiji, in tako se nam bo posrečilo zapreti mu šole.
Tedaj na delo! Pervi je šel v „batalijou kraljevi oskerbnik (il regio Provveditore), in zahteval je od Don-Boskota postavne pravice za učenike. Le-t& mu pošlje
rgih imena, kar pa tiče diplome, je pristavil, da se bodo z njimi oskerbeli, kajti že nekaj lčt obiskujejo univerzo v Torinu. Razun tega je opomnil, da kakor šole usmiljenja in dobrodelnosti v prid ubožnim mlsdenčem so bile že čez 20 let od šolskih višjih priporočevane, iu sicer od kraljevega oskerbnika in od naučnega ministra samega, puščena jim je bila polna na učna svoboda in nihče ni prašal po diplomi. Minister Lanza sam mu je 1. 1857 pismeno zsgotovil, da mu želi pomagati z vsimi pomočki, kar jih ima v svojem področji, da bi te šole dosegle razcvčt, kar je največ mogoče.
Vsled tega tedaj je Don Bosko oskgrbitelja prosil, naj te učenike poterdi, saj dotlej, da naredijo poskušnje. Toda Selmi ni poslušal, bil je nepreprosljiv in zahteval je, da naj si oskerbi ali postavnih profesorjev, ali pa naj šole zatvori.
Kadar tedaj Don-Bosko vidi, da je tako slabo opravil, skuša zaslišanje dobiti pri ministru Mamiani-u, ki je imel v oblasti očitne nauke; pa zastonj. Poslal mu je prošnjo, pa ni dobil na njo odgovora.
Potem gre in govori z Gattom, kteri se je delal priljudnega in mu svetoval, naj učenike podverže po-skušnji, da dobijo spričevanja spretnosti za nauke. Tako je govoril, ker je menil, da Boskotovi učeniki so tisuče milj od tega, da bi se mogli podvreči naj težjim spraševanjem ; ko je pa čutil, da so pripravljeni za poskušnjo, si je na vso moč glavo ubijal, kako bi jim k poskušnji pot prepregel.
To počenjanje je Boskota prepričalo, da Gatti na vse kriplje gre na to, da se zapro njegove šole. Od tod je prav očitno, kako se mračne liberalne moči luči bojč, ker jih je tako groza pred katoliškimi šolami. Zato se tudi po vsih deželah tolikanj pčhajo. da bi katoliške šole čisto v svoje roke dobili, mladini glavo s praznimi marnjami, celo z vražami, z nečistimi zblojami napolnili, jih popačili, okužili, v brezverstvo zapeljali. Naj le kdo n. pr. opazuje, kako neslane berila jim velevajo kupovati in čitati, namesto zdrave dušne hrane!
Bosko, poln upanja v Boga in ko je vedil, da kraljčvi oskerbnik po začasni poti zamore učenike po-terditi saj za tisto leto, poskusi še pri njem. Ni pa več pisal in tudi ne iskal posredovanj?., ampak sam osebno je šel k Selmi-u. Bilo je mesca grudna 1862.
Potem ko je moral več ur (!!) čakati v predsobi, je bil poslednjič dopušen pred oskerbnika. Po mučnih popraševanjih in od človeka, ki je bil svedok tega zaslišanja, je pisavec zvedil bistveno, kako se je to zaslišanje po bistvenem godil.
Bahaško na naslonjači sedeči oskerbnik jeodkazal ubogemu duhovnu, da naj se preden vstopi; potem je začšl tako-le:
Mi je tedaj čast imeti pred seboj glasovitega Jezuita," še celo učenika jezuitov... S tem imenom je hotel reči, da Don Bosko je sovražnik novošegnih naprav.
Po tem vvodu nadaljuje dosti časa z marnovanjem zoper duhovne, mnihe, pspeža, zoper Boskove šole ia njegove bukve. Govoril je Selmi s toliko zsgrizenostjo in rabil take psovke, da bi bil moral tudi pohlevni Job zgubiti poterpežljivost. Don-Bosko je o tej priliki morebiti mislil na besede Jezusa Kristusa, s kteri m i opominja vernike, da naj se veselijo, kadar bodo preklinjani in z vsimi ostudnimi besedami pitani zarad Njega, in je ves ta vihar očitanj sprejčl z mirnim duhom in s pohlevnim smehljanjem na obrazu. To častitljivo obnašauje Don-Boskovo, tako nasprotno Selmievemo, jo le-tega grozno razkačilo, vpre vanj dvojo oko, kakor dva goreča ogla, in kakor bčsen mu reče: Kaj je to? jest oom is uma od jezo, in vi me zasmehujete?
—	Gospod komendatore, odgovori Don-Bosko, no gre mi na smčh iz zaničevanja do vas, temuč ker govorite o stvareh, ki mene ne tičejo.
—	No kaj? Ali niste vi Don-Bosko?
—	Pač da, sem.
—	Niste li vi vodja šolski v oddelku Valdokko?
—	To je, da sem.
—	Niste — li Don-Bosko, zloglasni jezuit in je-zuito valeč ?
—	To mi ni jasno.
—	Ali pa ste mar bčbec?
—	To soditi, prepustim vam, „Signoria." Ako bi tudi jest hotol rabiti enake imena, imel bi tvarine in vzrokov zadosti natezati jih; toda lastnija spodobnega deržavljana, dolžna spoštljivost do vsih višjih, potreba, oskerbeti več stotin ubozih sirotko v, to mi svetuje, da naj molčim, — še več, da sprejmem vse z mirnoduš-nostjo, in prositi Vsše gospostvo, me dobrotno poslušati. — Te besede, ki so bile navdihnjene s prečudno potrpežljivostjo in ljubeznijo, so zbudile nekoliko hladu v razdraženem duhu oakerbnikovam, ki se je vernil k boljšim občutkom in rekel:
—	Ksj tedsj so te vaše šole, za ktere prosite prednosti ?
—	To je zbirka ubozih dečkov, pobranih po raznih krajih Italije in druzih narodov, in ti se napeljujejo, eni k šolstvu, drugi h kaki umetnosti ali rokodelstvu, s čimur bi si zamogli svoj dan pošteno kruh služiti.
—	Jih imate — li mnogo?
—	Ako štejem zunanje, imam jih čez tisuč.
—	O che diavolo (kaj besa)! čez tisuč? Pa kdo vam daje plačo, da morete oskerbovati toliko mladenčev?
—	Jest nimam plače od nikogar; plače si nadjam od Boga samega, pravičnega plačevavca dobrih dčl. Tudi dohodkov nimam za zderževanje teb dečkov; in zato se trudim od jutra do večera, da jim oskerbljujem živeža in obleke. —
Pri teh besedah oskerbnik ni le prihajal vedno bolj miren, ampak tudi priljuden, in je (milostno) rekel Don-Boskotu usesti se, ter je nadaljeval:
—	nčujte, gospod Bosko: mislil sem, da ste kak slaboglavec, zdaj pa previdim, da sem se motil, zakaj slaboglavec ni zmožen kaj tacega početi. Toda, zakaj vender ste tako nasprotni vladi in njenim oblastim?
—	Gospod komendatore, mene veže dolžnost oporekati zoper to Vašo poslednjo terditev. Že čez dvajset let je, kar bivam v tem mestu, in vedno sem vžival dobrovoljnost svojih sorojakov in vsih verst meščanov, pa nikoli se mi ni očitala nepodložnost do javnih oblasti. V to kličem na pričo svoje življeuje, svoje besede, svoje pridige, svoje knjige. Do tistega časa, ko so bili Pie-mončani svoji lastni gospodarji in so bile javne službe v njihovih rokah, so moje djanje vsi spoštovali; še le odkar so mnoge častne službe prišle v inostranske roke (nimam pa namena govoriti od vas), sem postal metla neblagih. Le-ti, sami nezmožni oskerbljevsti nesrečnih sinov našega naroda, sovražijo in zaničujejo tiste, ki jih oskerbljujejo. tudi delajo zakletev, da bi zaterlidela, ki so nas stale toliko premoženja, truda in pota. —
Na te odveč jaane besede, da bi jih ne bil razumel kraljevi oekerbo, ki je bU ravno sam tujic, mu besedo preterga, rekoč: Počakajte malo; vi morebiti mialite, da jest — kakor inoetranec — sem vaš sovražnik?
—	Ne, gospod komendatore, sej ravno zato sem naredil izjemo. Ilialim pa neke gotove ovaduhe, ki ž žrtvujejo blagor svojih sodeželonov, ker donašajo laži in obrekovanja z namenom, da bi se sa stopnjo najprej
pomaknili v svoji službi, ali pa da kaj cvenka vjamejo. Ti malopridni ljudje so kuga deržavljanskega občinstva.
(Konce nasl.)
Marij &-moxje bridkosti.
Ko je prerok Jeremija videl muke kraljice muče-nikov, zaklical je: »Tvoje bolečine, o hči Sijonska, so tako v. like kakor morje !w Tako izverstna primera pa nam kaže komaj senco pravih bolečin in serčnih bridkost najsvetejše Device: lahko si sicer mislimo, kako dtdeč se razteguje na širjavo, dolgost in globočino; silnih bolečin najsvetejše Device pa zapopasti nam še v nebesih ne bo mogoče.
Ali je pa Marija bila že v pervem trenotku svojega bivanja na zemlji zakopaua v brezno bridko8ti? Ali je morebiti že takrat meč, kterega je starček Simeon napovedal, njeno serce preiiral? To 8i smčmo misliti, kajti Marija je bila že v trenotku svojega brezmadežnega spočetja obdarovana z razumom in Jezus je stanoval v njenem sercu. Ako se pa Jezus kam vsčli, pravi Bossuet, se zgodi to le z njegovim križem in On priuese vse ternje seboj. — Pa ne skušajmo se v skrivnost podajati, katere nebesa niso hotela razodeti zemlji in zadovolimo se s tem, da pojasnimo besedo „Morje britkosti," zadovolimo se z razlago, katero nam podajajo skrivnosti žalostnega dela sv. rožnega venca.
Marija se nam najpervo pred oči stavi, kako prenaša z Jezusom breme odrešenja sveta. Dasiravno nam sv. evangelij ne poroča, če je bila pri vsakem bridkem dogodku Jezusovem navzoča, je vendar bila med sercem Jezusovim in Marijnim tako tesna zveza, da je žalost Gospodovo sočutila ter z Njim vred pila grenki kelih, katerega je imel Jezus v blagor sveta do čistega izprazniti.
Tako je bila vsaj v duhu navzoča pri bičanju Jezusovem. Videla je divje rabeljne, kako so v potokih prelivali kri njenega božjega Sina. Njegovo vse telo je ena rana. — In ti hudobni duhovi v človeški podobi so prej tepenja trudni, kakor nedolžno Jagnje tepežev trudno. Nova muka Čaka Gospoda. Rabeljni spletejo krono iz dolgega ostrega teroja ter mn jo pritisnejo na glavo, pred njim poklekujejo, in ga kot kralja Judov zasramujejo. Temi na vseh stranšh predirajo v njegovo glavo io kri teče v potokih. Lasje, čelo, lici in brada — vse je s kervjo zalito... O uboga Mati, ki mora viditi v takem stanu svojega Sina. — Marija je z Jezusom vred s ternjem kronana.
Nato Marija zasliši Krič derhali:
„ Križaj ga!" Križaj ga!"*) vidi Jezusa, obloženega s težkim križem kako ga mora vleči na Kslvarijo ter
*) Ravno ko to piiein in vravnavam a a veliki teden, se prav Živinsko derejo neolikani in pijani pobi, ki vsako leto ramo v najsvetejšem času posta hodijo na ogled aarad vojaščine in po mesta tako gerdo talijo, da se mi idi, kakor bi slišal terdovratne jnde kričati: „Krišaj ga! — Križaj ga!" Ia sarčs taki ostadneži delajo prav judovsko, ker tihi, naj svetegii čas 40danakega posta tako hudo skrunijo! Kako bodo ■rečni taki mladenČi, naj še gred6 v vojaštvo in na vojako, ali pa se doma k staršem veraejo! Pregovor pravi: „Z Bogom začni vsako delo — in bo dober tik imelo.'4 To naj velji tadi o vojačenji: naii poslanci in dotične vradnij« naj po-tkerbe, da se ta tehtni posel godi spodobno in o takem časn, da ne bo tako akrnqjen tako sveti čas, kakor je sveti 40dan-ski post. To piiemo, ker Želimo mir katoliškim davkoplačevalcem in srečo naii Avstriji, kar pa bres blagoslova Božjega ne more biti
gre za kervavimi sledmi. Marija sreča svojega Jezusa, razprostre svoje roke proti Njemu; pa rabeljni ga ster-gajo iz njenih rok in silijo dalje..
Jezus omahuje pod težkim križem, Marija se na novo oserči in stopa za njim dalje. Marija z Jezusom nese težki križ v duhu.
Simon Cirenejic je le slabo tolažilo za Jezusa in njegovo užaljeno Mater, ker le z nejevoljo mu pomaga križ nesti. Boljši duša je blaga Veronika, ki usmiljeno serce razodene, boleče sočutje pokaže in podi Gospodu pert, da se z njim obriše; zato pa tudi pri tisti priči dobi od Zveličaija darilo brezmčrne cene, ki nikoli ne bo pozabljeno, dokler bo svet stal. V neštevilnih odtisih se vidi Jezusova ljubeznjiva kervava glava z imenom: „P e r t sv. Veronike." Kako lepo je pač serce, ki s težavami in bridkostmi ima sočutje in po svoji moči deli tolažbo in polajšanje.
Ti pa, o Cirenejic, kako pomagaš Gospodu križ nositi, ker že v postajah »križevega pota" imamo pred očmi, da še dvakrat potem do verhunca Kalvarije je Jezus pod križem padel: kdo vč, kolikrat pa je omahnil sli padel, kar ni zapisano ali ohranjeno? Id ti, ki tako nerad pomagaš svojemu bližnjemu križ nositi: sprašuj tuk^j svojo vest!
Prežalosten je pogled ravno pod Kalvarijo. Množica žčn, rasnih jeruzalemskih gospej je tukaj zbranih, naj-berže tudi kake soproge tistih, ki so bili krivi Jezusove obsodbe, ki so kričali, da naj bo križan, ali ki so ga celo v smert peljali. Pretresljiv je prizor! Žene, že po natori bolj občutljive kakor moški, zaženo silni šum in jok, ko vidijo Nedolžnega in Pravičnega v takem stanu, vidijo in gotovo mnoge spoznajo tudi Jezusovo pre-žalostno Mater, ki ga spremlja. Kdo bi se pri tem ne jokal? Več kot jekleno serce bi moral imeti! Gotovo! Terdovratni sinovi in možje teh žčn so tisučkrat bolj nesrečni kakor njih miloserčne žene, pa tudi stotisoč-krst bolj nesrečni, kakor Marija in Jezus sam v naj strašnejšem svojem terpljenji!
Tega nobeden bolj ne vš kot Sin Božji sam, zato je izrekel vekomaj pomenljive besede: „Ne jokajte se čezMene,ampak jokajte se same čezsebe (zlasti zarad svojih mož) in čez svoje otroke!"
(Konec nasL)
Enciklike papeža Leona XIII v posnetka.
(Dalje.)
VI.	Enciklika „Sancta Dei civitas" od 3. grudna 1880 govori o napravah za razširjanje sv. vere, o sv. Detinstvu Jezus Kristusa in o šolah na Jutrovem. — Prav posebno hvali gorečnost in skerbljivost tistih, ki Propagando podpirajo, da more misijone zderževati in pomočke zanje deliti. — Pojasnuje, da potrebe v ss. misijonih so vedno veče, ktere našteva, poslednjič škofe in vernike živo spodbtga, da naj tolikanj imenitno tljanje misijonov z molitvami in z milošnjami podpirajo.
VII.	Okrožnica „Diturnum" od 29. rožnika 1881 govori o deželskem gospostvu. — Pojasnuje pa, da vojska zoper božjo oblast sv. Cerkve, ki se je že davno začela, je postala nevarna človeškemu družbinstvu, in zlasti tudi deželskemu gospostvo. — Omenja posebno umor mogočnega ruskega cesarja, pa protenja in groze, kar zaverženi ljudje zoper druge evropejske vladarje brez strahu poskušsjo. — Te nesreče in strahote izvirajo iz lažnjivih naukov, ki so jih iznašli no-votarji o deželski oblasti ter iz tega, ker zaničujejo oblast in vptfiv keršanske vere. — Ovrača zmote tistih,
ki terdijo, da vsa oblast je od ljudstva, in enciklika vterjuje z naj mogočnišimi dokazi sv. pisma in cerkvenih očetov, da oblast in pravica vladaijev se mora izpelja-vati od Boga, kakor iz naravnega in neobhodnega vira. Pojasnuje, koliko veljavo in vterjenost dobiva deželska oblast iz tega, pa tudi dokazuje, da resnoba postav brez verske brambe ne more biti stalna. Torej vladarje in druge vladne načelnike močno opominja, da naj nikar ne prezirajo vpljiva in brambe sv. Cerkve; da naj si posvetne oblasti v prid obračajo pomoč, ki jo deli sv. Cerkev; pa naj spoznajo, da mir in blagostanje deržave se ohrani le, dokler je med deželsko oblastjo in Cerkvijo edinost in prijaznost. — Škofom pa resno priporoča, da naj si prizadevajo, kar je v njihovi moči, da se zmanjšajo nesreče in nevarnosti v človeškem družbinstvu.
VIII. Enciklika nEtsi Nos" od 15. svečana 1882 do italijanskih škofov —• se pritožuje zarad brezbožnost, ki se množijo po unih krajih. — Z djanji pojasnuje, kaj hudega so storili sovražniki sv. Cerkve. — Čversto opravičuje rimsko papeštvo zoper hudobne krivičenja, našteva pa preimenitne zasluge papežev v blagor laškega ljudstva. — Pripominja, da je prav veliko na tem ležeče, da se te zaslug* razkazujejo, pa skriti naklepi sovražnikov obelodanijo, da ne bodo neprevidni prekanjeni. — Katoliške možč, in zlasti pisatelje, goreče opominja, da nsj se pridno poganjajo za keršansko reč in zater-juje, da italijanske zadeve ne morejo srečno vspeševati, ako se ne skerbi za svobodo naj višega Pastirja sv. Cerkve. — Zaterjuje koliko je treba skerbeti in si prizadevati, da se sploh mladina, zlasti za svetišče od-menjena, prav dobro odgoja. Zato tudi omenja pomočke, ki v to zadevajo.
Iz Furmaheijevih spisov.
(Dalje.)
10. Kadar v cerkev greš:
Zveselil sem se tega, kar mi je bilo rečeno: V Gospodovo hišo pojdemo! (Psi. 121, 1.) — Pristopil bom k altarju Gospodovemu in daroval mu bom hvalno daritev! (Ps. 42.)	'
11. Kadar si pri sv. maši, dasam ne mašuješ; in sicer pri očitni spovedi:
Gospod, odpusti mi moje grehe, ker spoznam, da sem te velikokrat razžalil. Grešil sem, grešil sem, hudo sem grešil! Gospod, bodi usmiljen meni grešniku!
12. O pristopu.
Čast bodi Bogu Očetu in Sinu in sv. Duhu, kakor je bilo od začetka, zdaj in vselej, in na vse večne Čase. Amen.
13. Kirije elejson.
Gospod, usmili se nas! Kriste usmili se nas! Gospod usmili se nas! Reši mene in nas vseh greha in večnega pogubljenja!
14. Glorija.
Zahvalimo se ti, o Gospod! za tvoje veliko vcli-častvo, ker ti sam si svet, ti sam Gospod, ti* ssm nsj viši! Čast Bogu na višavi, in mir ljudem na zemlji, ki so svete volje!
15. Perve molitve!
Sprejmi milostljivo, o Gospod, naše molitve, ktere z mašnikovo molitvijo sklenemo, in usliši nas!
16. Pri lista (branji).
Hvala ti bodi, o Gospod, za zveličane nauke, ktere si nas učil po svojih prerokih in aposteljnih.
17. Pri evangelija.
Čast in hvala bodi tebi, Gospod naš Bog! za tvoj sv. evangelij, veselo oznanilo, ktero si nam poslal po svojem sina Jezusa Kristusu in nam pot v zveličanje pokazal. Terdno sklenem in obljubim, po evangelskih naukih tudi živeti, za sv. vero umreti! O Gospod, po-terdi me v tem sklepu. Amen.
18. Vera:
Ako ne znaš niceno-konštantinopolitaneke vere, kakor jo mašnik moli, pa moli apostoljsko vero, slednjič pa še reci:
Jest verujem v ljubezen Boga Očeta, v milost Jezusa Kristusa, njegovega edinorojenega Sina, ki je Bog in človek sknpaj, in v občestvo Boga sv. Duha!
19. Pri darovanji.
O Gospod, jest skleoem svojo daritev z mašnikovo daritvijo, ter ti posvetim in darujem vse svoje dušne in telesne moči v vedno službo, da jih bom le po tvoji sv. volji obračal. Posebno pa ti darujem skesano serce; ker potertega in skesanega serca, o Bog, ne boš za-vergel!
20. Pr i predglasji, ali Sanktusu.
K tebi, o Bog, povzdignem kviško svoje serce in se sklenem z vsimi nebeškimi angelji in duhovi, ki te neprenehoma časte in hvalijo, in z njimi vred molim in zakličem: Svet, svet. svet si ti, o Gospod vojskinih trum! Nebo in zemlja je polno tvoje hvale. Češčen bodi, ki pride v imenu Gospodovem! Hosana na višavi!
21. Pred povzdigovanjem:
Gospod, sprejmi milostljivo to pričujočo daritev v povikšanje sv. Cerkve, v blagor njenega najvišega pastirja, našega papeža Leoua, v blagor našega škofa Jakoba, našega cesarja Frančiška Jožefa, tudi v blagor in zveličanje vaih, za ktere sem moliti dolžan ali kteri so se mi posebno priporočili. (Imenuj jih.)
22.	Pri povzdigovanji 8V. Reš. Telesa:
O Bodi moljeno, češčeno in hvaljeno, o presveto Rešnje Telo! Jezus v tebe verujem! Jezus, v tebe upam! Jezus, tebe čez vse ljubim!
Jezus, tvoj sem živ in mertev!
23.	Pri povzdigovanji sv. Reš. Kervi:
O bodi moljena, češčena in hvaljena, presv. Rešnja Kri! Jezus, bodi mi milostljiv! Jezus, bodi mi usmiljen! Jezus, odpusti mi moje grehe, Jezus, tvoj sem živ in mertev!
24. Po povzdigovanji:
Spomni se, o Gospod, tudi vsih vernih kristjanov, ki so šli pred nsmi v večnost, in ki v vicah čakajo rešenja. Kri Tvojega Sina vpije z altarja za usmiljenje. — Gospod, usmili se jih, posebno tistih za ktere sem dolžan moliti (Imenuj jih!)
25. Pri Očenašu.
Moli z mašnikom Očenaš; potem se trikrat udari na persi, rekoč: Jsgnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ. i. t d.
26. Pri mašnikovem obhajilu:
Ko si s mašnikom trikrat rekel: Gospod nisem vreden, da grti pod mojo streho, ampak reci le z besedo
in ozdravljena bo moja duša, potem zdihni s psalmistom; Kakor jelen hrepeni po stuaenčni vodi, tako hrepeni moja duša po tebi, o Bog! Mojo dušo žeja po močnem, živem Bogu! (Palm. 41, 3.) Potem še moli: Duša Kristusova, posveti me! L t. d.
27. Pri mašnikovem blagoslovu:
Blsgoslov Boga vsegamogočnega Očeta, in Sina, in sv. Duha pridi nad me in ostani vselej pri meni 1 Amen.	(Dalje nul.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. (Nove Smamice.) Ravno je prišla v založbi „Kat. bukvarne" na dan nova knjiga:
Marija moja kraljica, ali Šmarnice. Spisal Anton Žgur, župnik v Loškem Potoku. Z dovoljenjem visoko čast Ljubljanskega knezo-škofijstva. Na 346 straneh obsegajo naslednje tvarine: Marija, moja loč; moja zvezda, moje solnce, moja pesem, moje bukve, moj vert, moja jčd, moj škit, moj biser, moja beseda, moje drevo, moje veselje, moje zerkalo, moja sestra, moj studenec, moj; nevesta, moja podoba, moja cvetlica, moj perstai m- je orožje, moje sidro, moje pribežališče, moje prebiva.išče, moja terdnjava, moj turen, moje zdravilo, moja pot, moja čudodelnica, moja sred niča, moja mati, moja krona, moja kraljica. — Pridejana je sv. maša, molitve, katere naj se z mašnikom vred opravljajo po vsaki tihi sv. maši, lavretanske litanije, molitve k svetemu Rešnjemu Telesu, k sveti Devici, Materi Mariji, k svetemu Jožefu, za vse potrebe, litanije vseh svetnikov, molitve po litanijah, molitev h križanemu Jezusu, tri božje čednosti in sv. križev pot.
Cena po raznem znesku: 90 v pol usnji, vse v nsnji I gld., z zlatem obrezkom 1 gld. 20 kr. Po pošti 10 kr. več. Kdor jih 12 skupno naroči, dobi ene za nameček. —
Tvarina je dobro obravnavana, in prav koriatna, pojasnovana z zgledi, dogodbami in z reki av. piama. Na Čelu je lepa podoba Matere Božje. Naj bodo Slovencem gorko priporočena.
Iz Ljubljane. (V Marijanišču) bo P. Klinkowstr6m cvetno nedeljo popoldne ob Vs7 priččl nektere govore za moške Vincencijeve družbe. Vsak dan bode zjutraj ob 6tlfi sv. maša in potem govor, zvečer ob V«7ih pa vselej po govoru litanije z blagoslovom. V sredo zjutraj bode sklep. Vabljeni so tudi moški, čeravno niso udje Vinc. družbe, kar bodo gotovo z veseljem si v prid porstilti spoštovalci slovečega govornika. —
Zemljišče za novo hišo katol. rokodelske dražbe je tiho nedeljo zjutraj blagoslovil čast. gosp. vodja Jan. Gnezda. Pričujočih je bilo precejšno število gg. rokodelskih mojstrov in pomočnikov. Naslednji dan se je pričelo kopati v prid zidanja. Tretjo nedeljo po veliki noči (varstvo sv. Jožefa) namerjajo uložiti ogelni kamen. — Bog daj srečo!
Iz Boroveli piše nekdo v „Slov. Gospod." da je nekaj prav potrebnega in pametnega slišal v nedeljo pred cerkvijo oklica vati; namreč to, da morajo vse kerčme o polnoči zaperte biti (pač bi bilo treba veliko prej kot o polnoči); ako žandar ali srenjski sluga po polnoči dobi Kakega gosta v kerčmi, plačati mora gost 50 kr., kerčmar pa 1 gld. kazni. Skrajni čas je že bil, to postavo s papirja v djanje poklicati. Slava torej c. kr. okrožnemu glavarstvu za ta ukaz! — Celjskim di* jakom je menda c. kr. deželni šolski svfct ostro prepovedal hoditi v gostilnice. Res je dijak veči del zgubljen,
ako se začno po gostilnicah potikati. O tej priliki naj omenimo neko zadevo, ki je vredna posebne pozornosti.
Mnogi dijaki sedanje dobe dobivajo »Štipendije", in pa dostikrat precej veliko denarja. To je marsikterim prilika k popolni nesreči in naj globokejšemu prepadu, ker začno denar zapravljati in v vse malopridnosti zahajati. Tu bi se moralo ksj storiti, da bi mladi, ne-skušeni mladenči ne dobivali denarja ssmi v roke.
Boh. Bistrica, 12. mal. travna 1886. H. B. J. K. Prosim te, predraga Danica, naznani vsim blagim naročnikom in čitateljem velike milosti in veselje, kar smo doživeli in se prav v obilnem Številu vdeležvali, namreč o sv. poslanji ali v sv. misijonu, ki so nam ga oakerbeli naS preČastiti gospod župnik.
Naprošeni prečaatiti gg. misijonarji iz Ljubljane pripeljali so se v delopust Marijnega Oznanjenja popoldan. Silno željno pričakovali smo jih, in kolikor moč, lepo sprejeli z zvonenjem in osebno ob potu jih pozdravljali spodobno.
Začela se je spoved za Šolarje koj v predvečer. Prav lepo so še otroke čast g. misijonar z ginljivim govorom drugi dan pripravljali za vredno sv. Obhajilo. Prav ginljivo je bilo vse nadaljno opravilo. Vsih enajst dni, kadar je človek v cerkev prišel, so' bile gosto obložene spovednice vsih 12 od gosp. župnika naprošenih spovednikov z misijonarji vred.
Neutrujeno so pomagali in delali celi čas, kolikor eo jim okolišine dopustile. Ljudje so pa tudi s tako gorečnoetjo in veeeljem hodili k ss. maSam in pridigam, da je bilo ginljivo gledati veliko prostorno cerkev vse dni dobro napolnovano. Obhajanih ves čas sv. misijona je bilo čez 2600. Zvesto in ginjeno so ljudje poslušali in k sercu si jemali silno lepe govore, ki co jih imeli te zveličanske dneve čast gg. misijonarja kateri nam gotovo v spominu ostanejo vse žive dni! Koliko milost ee je zadobilo v tem času, koliko molitve in dobrih del se je storilo, koliko tolažbe prejelo, in kolibo solz žalosti in veeelja uternilo, to sam Večni vš. Največ k temu nam je pripomoglo to, da so nas naš č. g. župnik mesec prej v vsih govorih na sv. misijon pripravljali, da bi si prav res prav ta izvoljeni čas v zveličanje obernili. Se č. g. vodnik misijonarjev so zadnji dan naznanili svojo zadovoljnost, kako da je bilo veselje vse dni govoriti tako obilni množici ljudi, kakor je bilo tukaj. Le prehitro so nam potekli dnevi. V nedeljo, 4. t m., že smo ob-hajsli zadnji dan sv. misijona in v sklep postavili so nam ta dan še misijonski križ, ki ga je 8 fantov zadelo pred velikim altarjem. Naprej so šle šolarke s prižganimi svečami, za njimi pevci, pojoči pesem od sv. križa, potem čast. gg. duhovni, in za njimi so nosili križ v ginljivem obhodu okrog cerkve in potem nazaj v cerkev. Postavili so ga na odločeni kraj, ter opravili še dotične molitve. Bila je potem Se zadnja pridiga, in slovesna sv. maša, ter na koncu Teaeum.
Koj ta dan o poli štirih so nas zapustili čast gg. misijonarji; prav bridka je bila ločitev; to se je vidilo na obrazih navzočih ljudi, ki so v obilnem številu prišli jih še enkrat pozdravit k odhodu, jim pokazat hvaležnost in vošit srečen pot. Naglo so nam zginili spred oči; nam pa naj po dobroti Boijji ostane stanovitnost/v dobrem, kakor smo obetali o sv. misijonu, da poslednjič dospemo do pravega svojega cilja. V sveto dolžnost si štejem, da čast gg. misijonarjem v imenu vsih faranov naznanim prav gorečo in iskreno zahvalo za preobilni trnd, ki ste ga imeli pri nas. Bog nsj Vam tisočerno poverne; mi pa obljubimo moliti za Vas, da bi Vas Bog še mnogo let zdrave in terdne ohranil v tem svetem poelu, da bi tudi drugim dobrote delili, kakor nam in 'še prav mnogo in mnogo duš pridobili za sv. nebesa.
Tudi Vam, častiti gg. duhovni, ki ste tako marljivo in neutrujeno delali in pomagali ter korist in slovesnoeti še bolj povikševali, se prav iskreno in goreče vsi za-hvalujemo; Bog naj Vam tisočerno vse poverne s časnimi in večnimi blagri! Zahvalimo ae posebej tudi še domačima gospodoma za vso skerb in trud, ki sta ga imela in ga imata z nami; Bog bode plačal, za kar mi hočemo moliti. Silno velikih težav in skerbi, da sam Bog vč in sami, so že naš prečast gosp. župnik preetali v naši fari, veliko delali in doveršili in med temi zaslugami lep biser bilo je tudi sedanje sv. poalanje. Bog daj, Mati Božja in sv. Jožef naj nam vsim faranom spro-sita, da bi tega milostnega časa nikoli ne pozabili, ter si ga prav v korist in v zveličanje obernili!
Razgled po svetu.
Iz srednje -afrikanskega misijena. Iz Suvakin-a piše misijonar P. Leopold Hancort, da je v nedeljo septuvagesimo ondi kerstil deklico iz rodu Gallaa, ktero je v ta namen poldrugi mesec vsak dan pridno podu-čeval. Bila je ugrabljena v svoji deželi z materjo in enim bratom vred od Abiainov, ki so jo ločili od matere in jo prodali barantaču s sužnji. Torongija, z imenom, bila je v družbi z mnogimi drugimi pripeljana k morskemu bregu, še nekaj druzih krajev, poslednjič v Meko, potem v drugič v Geddo, kjer jo je odkupila neka malteška družina, ktera ee je čez deset let preselila od tam v Suvakin. Kupili so jo za 800 frankov. Torongija sama je močno želela, da bi ne bila med musul-mani, ampak med kristjani, in to je bil vzrok, da so med drugimi sužnjami ravno njo odkupili ti ljudje. Ni pa ji bilo dosti, da je v katoliški družini, temuč prosila je, da naj jo peljejo v cerkev katoličanov in goreče je prosila svojo novo gospodinjo, da naj bode tudi ona kristjana. Močno je hrepenela po sv. kerstu, in ko je bila pri kerševanji prašana, če se odpovč mohamedanski veri, je odgovorila: Da, pa tudi vsim drugim laž-njivim veram, besede, ki jih duhoven ni učil, smpak je sama od sebe tako modro odgovorila.
Dve sobi, ki ste ondotni katoliški naeelbi služili za cerkev, ste bili polni ljudstva. Nobeden ni hotel po sv. maši iti iz cerkve. Bili so tam Kopti in gerški raz-kolniki, vsi močno ginjeni, zdi se mi, da veliko bolj, kot pri svojih lastnih cerkvenih opravilih, in vsi so srečo vošili 161etni novi kristjani, ki je pri sv. kerstu dobila ime Marija Lizabeta, Karmela. Spremljana k svoji materi rednici je dobila obiskovanja celo od mnozih turkov in turkinj, česiravno so ti prenapeto vneti za Mohameda.
Dva dni poprej je bila 8krivaj keršena gospa Rozina, druga mohamedanka, omožena z imenom Fatima. Le-ta je bila nevarno zbolela in proaila je, naj smč ostati v hiši Maltezovke, rednice mladokeršence Torongije, kajti pri mohamedanih nima take postrežbe. Zdravniki so rekli, da v treh dneh gotovo umerje. Gospa Malte-zovka odpravi iz sobe njeno sorodovino in znance, jo vpraša, če hoče verovati, kar mi verujemo in potem priti v Sveti raj. Ker je to želela, je bila keršena. Precej po sv. kerstu je rekla, da ne čuti ni več bolezni, in čez pol nre začne umirati. Njeni sorodovinci ji začno govoriti o Mohamedu, pa bolna nirazumela več; in krnelo potem je dušo izdihnila. Njena mlajši hči je tudi pri tisti katol. družini in upa se, da tudi ona bo kristjana. — V Kairi, kjer je zdaj erediše zamurske misijonske družine, se množi število černih katoličanov. V kratkem so zopet sprejeli 4 zamurske 4—10 letne dečke, eno deklico z 10 leti pa k sestram redovnicam. Dva novih sta sina zamurske keršanske vdove, in eo jn toraj ker-
stili. Tri je misjjonu izročil neki bivši poglavar, da naj se odgojjjo v naši sv. veri. — 6. sušca je pri sestrah redovnicah prav spodbudne smerti umerla 301etoa za-murka Estera Alojzija Atameuna, iz rodu Dinka. Sprejela je bila sv. vero s pritežnostjo po mnozih molitvah in po priporočovanjih k Mariji D. Le-ta je poprej živela zanikamo, take pa sstan težko pusti iz klčš; lepa smert ene njenih nekdsnjih spsčenih drnžnic, ki se je bila spreobernils, jo je poslednjič tako ginila, da se je dsla podučiti in kerstiti; potem pa je lepo po veri živela. dokler je ni sušica spravila. V dolgi bolezni je bila poterpežljiva, in če ji je kaka natorna pritožba kterikrat ušla, se je hitro obernila k Jezusu križanemu, si je očitsla sama sebi, ter se zopet čisto vdala v Božje voljo.
Poročevalec pripoveduje od nje to-le: Jaz se sploh ne menim za sanje in še manj mi je mar jih pripove-. do vati; vender pa včasi utegnejo naznanjati občutke tistega, ki jih ima, kakor se mi zdi, da je bilo pri naši černuški, ksr bom povedal. Po noči po prav nemirnem in silo mučnem dnevu je Estera imela sanje, ki jih jo povedala prednici. Zdelo se mi je, je rekla, da vidim našega Gospoda Jezusa Kristusa križanega, ki mi je očital, rekoč: Loj, o hči, koliko sem jaz za-te terpel! kolike bolečine, kolike bridkosti za zveličanje tvoje duše! in ti nemoreš imeti malo poterpljenja iz ljubezni do mene! — Nato je zamorka rekla prednici: Ah! Mati, res je, včeraj sem bila hudobna, nisem poterpela, in zaslužila sem to očitanje.
Duhoven, ki jo je obiskoval v bolezni, je zapszil podobico Ecce Ho m o pod njenim zglavjem. Na vprašanje, zakaj da jo tsm ima, je odgovorila, da jo včasi pogleda in to ji pomaga k poterpežljivosti. Malo pred smertjo je prosila, da naj ji dajo bridko martro in podobo Marije Device, ktero jo vodno poeebno vdano častils.
Ko ji jo prav hudo prihajalo, ste dve njenih to-varšic spustile jok; Estera pa je moči zbrala, s težo spregovorila vsa mirna in rekla jo njima: „Čemu joksti? je li smert kaj napačnega, da bi se moralo jokati?" — S tacimi občutki je kmalo nato dušo izdihnila v roke Goapodu.
Tako lepi občutki še le v malo lotih po spreober-njenji kažejo, da zamurci niso ne brez serca in ne brez uma.
Bratovako zadev«.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnjo N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vso nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastno pregreho in velike nesreče. — Mladenič, da bi ga Bog obvaroval veliko nesreče in na pravo pot pripeljal. — Bolan duhoven za pomoč.
Koledar sa priked^ji teden: 19. mol. travna. S. Kreocencija. — 20. S. Viktor — 21. S. Anzelm. — 22. Veliki četertek. 8- Natanael. — 23. Veliki petek. S. Adalbert (Vojtčh). — 24. Včlika sobota. S. Fidel. — 25. Velikonočna neddja. Vstajenje N. G. J. Kr. Aleluja! S. Marka Ev.
Listek za raznoterosti.
V	bratovščino Nase ljube Gospe presvetega Serca Jesusovega pristopilo je s pervim četertle^em, t. j. od začetka januvarjja do konca marca t 1., 1552 novih udov. Vseh skup šteje ta bratovščina zdaj pri ljubljanski podružnici za slovenske dežele 123.020 udov. Ker opravi tel j stvo bratovščine, kakor tudi razne njene razmere imajc, mnogotere potrebščine, bilo bi želeti, da bi kteri imovitejšili udov, kedar v bratovščino pristopajo, po okoliščinah v njene namene kaj darovali.
V	Ljubljani, 13. aprila 1886.	M. Kolar,
___tajnik.
Dobrotni darovi.
Za študentovsko kuhinjo: Dve dobri roki 40 kr. — Preč. goap. dek. J. Porenta 2 gld. — Goap. župn. J. Demšar 2 gld. — Čast. g. župnik Ant. Lušin 2 gld. — Čaat g. župnik Jan. Dolinar 5 gld. — M. J. 2 gld. — Č. g. župnik A. Stare 3 gld. — Neimenovan 2 gld. — Čast. g. Fid. Okoren 5 gld. za sv. leto. — Č. g. V. Orehek 1 gld.
Za sv. Detinstvo: Čast O. Metodij Poljanšek v Rudolfovem 15^ gld. — Čast g. Alojzij Kumer, župnik na Berdu 3 gld. 26 gld. — L. R. 1 gld. — Čast g. Avgust Šinkovec iz Miroe peči 20 gld. — A. D. m. gl. 10 gld. — Č. g. Fid. Okoren iz Lokavca 10 gld. za sv. leto. — Fara Rova 2 gld.
Za so. Očeta: Č. g. V. Orehek 1 gld. — Fara Rova 2 gld.
Za zvonove v Sarajevom: A. D. m. gl. 10 gld. — M. J. 1 gld.
Za varhe Božjega groba v Jeruzalamu: J. K. 2 gld. Fara Rova 1 gld. 60 kr.
Za cerkev sv. Martina na ZUski Bistrici: Po č. g. Ant Žlogarji 1 gld. — J. K. 1 gld. — Č. g. župn. A. Stare 2 gld.
Za zvonček g. misijonarja V.Laha: G. Janez Dular: Da bi zvon v D. (Op. V pismu stoji: „v B."; če jo drugam namenjeno, prosim, nasnanite. Vr.) lepše pel, ali pa da bi bila dva. 1 gld. — Neimenovan 2 gld. —-Č. g. župn. A. Starš 2 gld.
Za opravo ubožnih cerkev naše škofije: S Homca po č. g. župniku A. Lušinu 30 gld. 75 kr. — Ledine 14 gld.
Za Marijanišče: A. D. m. gL 10 gld. — Fara Rova 2 gld. 40 kr.
Za afrikandd misijon: A. D. m. gl. 10 gld. — Fara Rova 2 gld.
Za misijon v Bosni: A. D.-m. gl. 10 gld. — Fara Rova 2 gld.
Za misijon t Bulgariji: A. D. m. gl. 10 gld. —. C. g. župn. A. Starš 2 gld.
Za hišo keft. družbe rokodelskih pomočnikov: A. D. m. gl. 5 sld.
Za FranHSkanski misijon: Is Lokavca č. g. Fid. Okoren 20 gld. za sv. loto.
Za misijonov Kim, Anama in Tonkmgu: M. J. 10 gld.
Za oo. Trapiste v Bosni: A. D. m. gl. 10 gld.
Za cerkev Jezusov, presv. Serca: Fara Rova 2 gl. 40 kr.
Za altar sv. Antona v otangi: Č. g. župn. A. Start 1 gld.
Za cerkev v ŽeUndiah: G. g. župn. A. Starš 3 gld.
Za amerikanski misijon: Fara Rova 2 gld.
Za nmpotrebniše misijone: A. D. m. gl. 10 gld.
Za imlg. škofa v Banjaluki: A. D. m. gL 10 gld.
Za misijonarje v Carigradu: A. D. m. gl. 10 gld.
Za družbo sv. Bonifacija: A. D. m. gl. 10 gld.
Za dober namen: V. D. 2 gld.
Odgovorni vrednik: Laka Joraa. — Tiskarji in založniki: Jožet Blasaikovi nasledniki v Ljubljani.