O učnih načrtih za stirirazredno meščansko solo kot tip narodne višje šole (spodnje srednje šole). 11. UCNI NACRT ZA POUK V PRIRODOSLOVJU. Sestavila dr. T o m a ž R o m i h in M a k s 11 o č e v a r. Učni smoter. Znanje najvažnejših prirodoslovnih in keiničnih pojavov na podlagi opazovanja, izkušnje in poizkusa s posebnim ozironi na njih praktično uporabo. Prvi razred. (Dve tedenski uri.) Občna svojstva teles: Prostornost in neprodirnost, luknjičavost, mehanična deljivost, zveznost, sprijemnost. Kapljivo tekoča telesa: Znaki kapljivo ickočih teles. Prevajanje tlaka v tekočinah. Oladina.. Hidrostatični tlak. Občujoče posode. Lasovitost. Plini: Znak plinov. Tehtanje zraka. Tlakomer. Natega. Težnost: Smer zemeljske težnosti. Teža, enota teže. Specifična teža in relativna gostota. Gibanje in njegovi znaki. Sila; njeno prijemališče, srner in kolikost. Enakomerno gibanje. Predočevanje sil s poinočjo daljic. Toplota: Občutek toplote, temperatura, izprememba vsebine teles zaradi toplote, termoskop, tcrmometer. Mncžina toplote, specifična toplota. Pretvorba1 skupnosti, zgoščevanje hlapov in par, prekapanje. Prevajanje toplote, osiiovni poizkusi o žarenju toplote. Izvori toplote. Vrednost raznih goril. Vetrovi. Zračna vlažnost. rosa, megla, dež. Magnetizem: Prirodni in umetni magiieti, magnetne igle, vzajemno delovaiii.ic niagnetnih polov. Magnetenje po razdelitvi in z drgnenjem. Zemeljski magnetizem. Magnetni odklon in naklon (ponovitev sem spadajočih astronomskih pojtnov.) Busola. Elektrika: Elektrizovanje z drgnenjem in po podelitvi. Elektrovodi. Pozltivna in negativna elektrika. Elektroskop. Kje se elektrika razprostira. Delovanje elektrike na osteh. Elektrizovanje po razdelitvi. Najvažnejše priprave za zbujanjt tii nabiranje elektrike. Blisk in grom. Strelovodi. Zvok: Izvor zvoka in kako se širi; hitrost zvoka, vrste zvokov. Svetloba: Izvori svetlobe in kako se svetloba širi. Hitrost svetlobe. Senca, lunine izpremembe, mrki, temna sobica. D r u g i r a z r e d. (Dve tedenski uri.) Najvažnejše skupine iz neorganske kemije s posebnim ozirom na praktično uporabo. Galvanski členi, galvanski tok, galvanska* baterija. Toplotni in svetlobn: učinki galvanskega toka. Elektroliza. Qalvanoplastika. Magnetni učinki galvanskega toka. Morsejev brzojav. Vztrajnost. Scstavljanje in razstavljanje gibanj in sil. Težišče. Položaj teles; stalnost položaja teles. Vzvod. Tehtnice. Škripec. Vretono. Delo sil. Ovire gibanja. Arhimedov zakon. Določevanje spicifične teže z opa'.oviinjera vzgona. Plavanje. Oostomeri z lestvico. Navadna sesalka. Tlakovna sesalka. Vozna brizgalnica. Zračne sesalke. Zrakoplav. Jakost in višina tonov; lestvica tonov. Zveneče strune, palice in plošče. Olasbene vilice, piščali. Jakost zvoka. Rezonanca (sozvočenje). Odboj zvoka, jek, odmev. Jakost in odboj svetlobe. Ravna in kroglasta zrcala. Lom svetlobe. Prehod svetlobe skozi plošče in prizme. Razkroj svetlobe v njene sestavine. Mavrica. T r e t j i r a z r e d. (Dve tedenski uri.) Najvažnejše skupine iz organske kemije s posebmim ozirorn na praktično uporabo. Magnetni in električni navod. Dima:iov s.roj. Elektrotnotor. Telefon. Mikrofon. Stniiina. Klin. Vijak. Vrste ^ibanja. Prosti pad. Nihalo. Navpični inet kvišku, vodoravni in poševni met. Centrifugalna in centripetalna sila. Udar trdnih teies. Napetost hlapov in par. Parni stroj. Manometer. Mariottov zakon. Cloveško glasilo. Uho. Optične ieče in po teh nastale slike. Potografična kamera. Oko in vid; akomodacija, očala, vidni kot, lupa, mikroskop. Stereoskop. Skioptikon. Daljnogledi. Poiiov;itev osnovnih pojmov iz astronomije. Pr\a orientaclja na zvezdnatern nebu. Mesec in njegovo gibanje. Oibanje solnca na zvezdnatem nebu. Cetrti razred. (Dve tedenski uri.) Ponovitev m poglobitev vse že obravnavanc snovi s posebniin ozirom na enostavne stroje, gibanja in sile, izpopolnjeno z enostavnimi računi iz vseh delov obravnavane tvarine. Pojm mehanične energije. Izprernernba melianične energije v toploto. Eksplozivni motori. Sklepna ponovitev astronomičnili pojavov in njih razlaga !)o Kopernikovem sistemu. P r i p o ln b e. V priiodoslovnem pouku naj si učenci ne pridobijo le pozitivnega znanja, temvec naj se nauče tudi praviluo rabiti svoje čute, da bodo nataiiko opazovali prirodne pojave in na podlagi lastaiih opazovani dciali pravilne sklepe. Kadarkoli mogoče, naj tvori izhodišče za dotično ubravnavo prirodni pojav, iastna izkušnja učencev ali poizkus. Poizkus bodi enostaven, prepričevalen iu izvršen tako, da ga lahko opazujejo vsi učenci. Izogibati se je zlasti poizkusov, ki sc le redkokdaj posrečijo, in takiii, ki služijo bolj v zabavo nego v pouk. Poizkusi na tej stopnji naj imajo praviloma le kvalitativen značaj. Pri poizkusih naj po zmožnosti sodeiujejo tucli učenci.