alasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
Leto XVII
Številka 45 (607)
Titovo Velenje, 12. novembra 1981
Cena 7 din
YU ISSN 0350-5561
Krajani Stare vasi so se prejšnji četrtek v velikem številu zbrali v mestnem parku, da bi zasadili 88 dreves v spomin na tovariša Titav Organizatorji so bili nad udeležbo presenečeni,
saj skorajda ni bilo gospodinjstva, ki ne bi imelo na prostovoljni delovni akciji predstavnika.
Skupščini občin Mozirje in Velenje
Zmanjšanje družbene režije
in pionmev
V domu SLO bo jutri zanimivo srečanje med borci in nekaterimi pionirji z osnovnih šol naše občine. Borci bodo učencem spregovorili o težkih časih med narodnoosvobodilnim bojem ter o lasnih doživetjih iz tega obdobja. Mladim bo to gotovo pripomoglo k boljšemu ume vanju takratnih usodnih dogodkov. Poleg tega srečanja pa OK ZSMS pripravlja še občinsko tekmovanje Mladi v besedi pesmi in spretnosti, ki bo v domu družbenopolitičnih organizacij na Konovem 20. novembra. Ob tej. priložnosti bodo podelili tudi priznartja za uspešne nastope v Kajuhovem pokalu:
Za danes in jutri, 12. in 13. novembra, sta sklicani seji družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Mozirje. Delegati obeh zborov imajo na dnevnem redu vrsto skupnih točk. Med drugimi so to analiza zagotavljanja pravne pomoči v občini Mozirje in ocena priprav na vojaško mobilizacijo, analiza popolnjenosti vseh struktur oboroženih sil in civilnega prebivalstva ter seveda volitve in imenovanja in delegatska vprašanja ter odgovori. Družbeno-politični zbor bo poleg tega razpravljal še o poročilu komisije za zmanjševanje družbene režije in o poteku akcije v mozirski občini.
V petek pa bodo delegati zbora krajevnih skupnosti med drugim razpravljali še o predlogu družbenega dogovora o skupnih zadevah pri gospodarjenju z divjadjo in upravljanjem lovišč v karavan-
škem lovsko-gojitvenem območju. S tem v zvezi bodo obravnavali tudi predlog sporazumov o dodelitvi lovišč v upravljanje lovskim družinam občine Mozirje. Precej časa
bodo zagotovo namenili tudi predlogu dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov.
Devetmesečno gospodarjenje
Delegati zbora združenega dela se bodo v torek. 17. novembra, zbrali na 33. redni seji, ki bo v sejni dvorani skupščine Velenje ob 7. uri. Osrednji točki dnevnega reda bodo namenili poročilu o rezultatih gospodarjenja v občini Velenje v devetih mesecih s predlogi sklepov in stališč ter osnutku resolucije o izvajanju družbenega plana občine Velenje za obdobje 1981-1985 v letu 1982.
Seznanili se bodo tudi s predlogom prostorskega programa za območje
Šmartnega ob Paki in Podgore s predlogom zazidalnih načrtov »Dopolnitev zazidalnega načrta Šmartnega ob Paki« in »OBEGradiš Podgora«. Razpravljali bodo o predlogu sklepa o soglasju k porazdelitvi stroškov urejanja stavbnega zemljišča na investitorje stanovanjskega objekta A2 z lokali v soseski Šalek 11 ter o predlogu sklepa o prenehanju parcele kot javnega dobra. Na koncu bodo obravnavali predloge komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve ter delegatska vprašanja in odgovore.
I I I I I I L
Samoupravna in družbenopolitična akcija, ki so jo začeli v velenjskem Rudniku lignita po 21. seji centralnega komiteja ZKJ, ima več razsežnosti. Gotovo je. da ni pomembno zgolj novo motivira-nje delavcev za boljše delo, večjo delovno disciplino, varčevanje z materiali in opremo. Važne so prav tako dodatne spodbude za učinkovitejše delovanje družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, v delu katerih so bile prisotne nedoslednosti pri uresničevanju nalog, pa kopičenje sklepov in tudi nepripravljenost za izpeljavo dogovorjenih stališč in sklepov itd.
Za sedanji družbenopolitični in samoupravni trenutek pa je nedvomno v ospredju
odločitev, da bodo med široko samoupravno in družbenopolitično akcijo, ki so jo začeli na pobudo delavcev iz tozdov in dsss. ocenili tudi delo komunistov. Tudi v velenjskem premogovniku ugotavljajo, da so med njimi komunisti, ki so načelno za sklepe organov zveze komunistov, ne vključujejo pa se v aktivnosti za uresničevanje sprejetih sklepov. Zveza komunistov v Rudniku lignita Velenje v prihodnje ne bo več pristajala na takšno obnašanje komunistov, ki pristajajo na vse sklepe in naloge, v praksi pa jih niso pripravljeni izpeljati.
V prihodnje ne bi smelo biti več člana zveze komunistov, ki ne bi bil aktiven v samoupravnih organih oziroma družbenopolitičnih organiza-
cijah. In da. bi lahko sproti preverjali njihovo delo, bo treba določati konkretne naloge slehernemu posamezniku.
V zvezi komunistov, poudarjajo nadalje v velenjskem premogovniku, ne morejabiti več člani, ki jim je malo mar njihov osebni ugled in zgled, ki ga dajejo pri delu, ki jim je malo mar politike zveze komunistov, socialistično samoupravljanje in prizadevanje za gospodarsko stabilizacijo.
Kar najširša samoupravna in družbenopolitična aktivnost, v okviru katere bodo kar najbolj podrobno opredeljevali naloge ter določali odgovorne nosilce in roke za uveljavitev posameznih nalog, bo priložnost za začetek
idejnopolitičnega ločevanja v zvezi komunistov. Kazno je, da so prav komunisti, ki se obnašajo do nalog in akcij zveze komunistov oportuni-stično. slabijo politično učinkovitost te avantgarde našega delavskega razreda.
Slabosti, na katere so opozorili v Rudniku lignita Velenje, so prisotne tudi v drugih samoupravnih okoljih v Šaleški dolini, pa tudi drugod. Akcija, ki so jo začeli po 21. seji C K ZKJ, v te/n največjem rudarskem kolektivu pri nas, predstavlja torej istočasno izziv tudi drugim, pravzaprav vsem. Izziv za pospešeno odpravo nakopičenih slabosti in težav, s katerimi se sooča vsa naša skupnost.
n;
Šaleška dolina
1
I Priprava planskih I dokumentov 1982
I I I I I I I I I I I
I
L
V dvorani skupščine občine Velenje je bilo zadnji torek, 10. novembra posvetovanje individualnih in kolegijskih poslovodnih organov organizacij združenega dela in sestavljenih organizacij združenega dela, ki ga je sklical izvršni svet skupščine občine Velenje. Na posvetovanju so govorili o nalogah v zvezi s pripravami in sprejemom resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Velenje in planov temeljnih nosilcev planiranja za obdobje 1981—1985 v letu 1982.
O delovnem osnutku resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Velenje v prihodnjem letu bodo v torek razpravljali delegati vseh treh zborov skupščine občine Velenje, predtem pa bo opravljenih še več razgovorov o delovnem osnutku resolucije 1982.
Na torkovem posvetovanju je bilo med drugim ugotovljeno, da združeno delo Šaleške doline za letošnje leto predvidevnih nalog ne dosega. Vse kaže, da so bile planske naloge
prezahtevne. Zato bo treba v pripravah na dokončno oblikovanje občinske razvojne resolucije za leto 1982 kar najbolj realno oceniti gospodarski položaj in razvojne možnosti. Sicer pa je osnovna naloga prav vseh v sedanjem trenutku — več in bolje delati, saj bo mogoče le na ta način ustvariti tudi višji dohodek. Ta pa je še kako potreben, da bi lahko razrešili težave, s katerimi se srečujejo v družbenih dejavnostih, posebej še v zdravstvu, izobraževanju in otroškem varstvu in ki so posledica ekstenzivnega zaposlovanja nove delovne sile v prejšnjih letih.
Predsednik občinskega izvršnega sveta Franjo Kljun je udeležence'posvetovanja opozoril, da morajo do konca leta v vseh organizacijah združenega dela izdelati in. sprejeti razvojne načrte za novo srednjeročno obdobje 1981—1985, sicer bodo skladno z zakonskimi določili ukrepali!
Te dni so se začele v Šaleški dolini razprave o planskih
dokumentih za leto 1982. V torek so se o tem posvetovali predstavniki delovnih organizacij.
J
Naš čas - Radio Titovo Velenje
Okrogla miza o izvozu
i--------------1
I Akcija v Rudniku lignita Velenje "	*	■
I Izziv samim sebi in vsemu okolju I
Marijan Lipovšek
I I I I I I
J
Uredništvi Našega časa in Radia Titovo Velenje sta pripravila v torek s sodelovanjem Savinjsko šaleške medobčinske gospodarske zbornice okroglo mizo o izvozu. Predstavniki Gorenja, Vegrada, Modnega salona, Rudarskega šolskega centra, Elektrostrojne opreme, izvršnih svetov skupščin občin Velenje in Mozirje; ter Savinjsko šaleške medobčinske gospodarske zbornice so spregovorili o izvoznih pri-
zadevanjih in letošnjih načrtih delovnih kolektivov za prodajo na tuje, prav tako pa tudi o napovedih za vključevanje v mednarodno blagovno menjavo v prihodnjem letu. Govora pa je bilo še o vprašanjih, ki zavirajo prizadevanja delovnih kolektivov za večji izvoz, posebej na konvertibilna tržišča.
O okrogli mizi o izvozu bomo podrobno poročali v prihodnji številki Našega časa.
V središču pozornosti	Številka 45 (607) - 12. novembra 1981
Skupščina občine Velenje
Resolucija o politiki izvajanja dnižbenega plana občine Velenje za obdobje 1981 -1985
v letu 1982
DELOVNI OSNUTEK
Skupščina občine Velenje je na podlagi 155. člena zakona o temeljjh sistema družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije in 167. člena statuta občine Velenje in na osnovi družbenega plana občine Velenje za obdobje 1981 — 1985. doseženih rezultatov v družbenem in materialnem razvoju občine Velenje ter na osnovi usmeritev temeljnih nosilcev načrtovanja, na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. dne........sprejela
RESOLUCIJO
O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE VELENJE ZA OBDOBJE 1981 DO 1985 v LETU 1982
I. KLJUČNI CILJI IN MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA OBČINE VELENJE V LETU 1982
Pri uresničevanju družbenega plana občine Velenje za obdobje 1981 — 1985 v letu 1982 je ključna naloga dosledno izvajanje politike ekonomske stabilizacije in nadaljnje poglabljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov.
V okviru izvajanja politike ekonomske stabilizacije je najpomembnejša naloga izboljšanje plačilno bilančnega in devizno bilančnega položaja občine in s tem SR Slovenije.
To bomo dosegli s povečanjem izvoza blaga in storitev na konvertibilno območje, z bolj produktivnim delom in intenzivnejšim dohodkovnim, proizvodnim in tehnološkim povezovanjem na samoupravnih osnovah tako v SR Sloveniji kot v SFR Jugoslaviji. S krepitvijo ekonomskih motivov za hitrejše spremembe v strukturi gospodarstva bomo hkrati z učinkovitejšim uresničevanjem samoupravno sprejetih planskih nalog na področju ekonomskih odnosov s tujino, širšim povezovanjem v reprodukcijskih tokovih in večjim varčevanjem, najučinkovitejše premagovali gospodarske težave in lahko dosegali tudi boljše rezultate od načrtovanih.
Realizacija teh nalog bo temeljila na bolj umirjeni in skladnejši rasti cen, selektivni oskrbi proizvodnje, kije izvozno usmerjena, izvozno prilagojeni monetarni in kreditni politiki.
Tem ključnim nalogam bosta podrejena tudi politika naložb in delitev dohodka.
Ocena gospodarske rasti v letu 1982. ki upošteva tendence gospodarskih gibanj ob koncu leta in možnosti povečanja proizvodnje v obstoječih in novih proizvodnih zmogljivosti kažejo, daje moč v letu 1982 pričakovati naslednji razvoj:
a)	2,5 realno rast družbenega proizvoda. Prevladujejo ocene, da ostajajo značilnosti gospodarskih gibanj v letu 1982 glede na leto 1981 vsebinsko nespremenjene. da pa se bodo v zaostrenih pogojih poslovanja pojavile težave predvsem v sredinah, ki svojih programov niso prilagajale potrebam tržišč, predvsem tujih.
Rast industrijske proizvodnje bo v letu 1982 na ravni leta 1981, hitrejša bo rast proizvodnje izven industrije (razen v gradbeništvu in trgovini).
b)	Nadaljevali bomo politiko produktivnega zaposlovanja, racionalnosti pri gospodarjenju z živim delom in minulim delom ter restriktivnim pristopom do dodatnega zaposlovanja na vseh področjih tako, da se bo število zaposlenih delavcev — poleg zaposlovanja na izpraznjenih
delih in nalogah ter vključevanja pripravnikov v delo — povečalo za 1 %. Predvidena gospodarska rast bo ob stabilizacijskih pogojih dosežena s povečanjem produktivnosti najmanj za 1,5 %. Obseg in kriterij novih zaposlitev bodo podrobneje opredeljeni v planu zaposlovanja v občini Velenje v letu 1982.
c)	Rast sredstev za osebne dohodke bo za 10% počasnejša od rasti dohodka, rast sredstev za skupno porabo bo za 5 % in splošno porabo za 25 % počasnejša od rasti dohodka. Sredstva za osebne dohodke zaposlenih v družbenih dejavnostih in drugih negospodarskih dejavnostih bodo usklajena z rastjo sredstev za osebne dohodke delavcev v gospodarstvu. Kljub stabilizacijskemu gospodarjenju v letu 1982 pričakujemo znižanje realnih osebnih dohodkov za 2 odstotka v primerjavi z letom 1981.
d)	Glede na izvozne možnosti gospodarstva občine Velenje bomo realno stopnjo izvoza povečali za 12 % na konvertibilno območje. sočasno pa obdržali uvoz na ravni iz leta 1981.
Dosežen izvoz bo zadostoval za najnujnejši uvoz surovin in reprodukcijskega materiala, zlasti za potrebe proizvodnje za izvoz in nujno osnovno preskrbo občanov. Uvoz-surovin in reprodukcijskega materiala za ohra-njenje ravni v drugi proizvodnji bo možno zagotoviti le, če bo izvoz naraščal hitreje in se bo v izvoz usmerjalo še več organizacij združenega dela.
Uvoz blaga bo v letu 1982 realno manjši kot v letu 1981.
Prednost pri uvozu surovin bodo imele proizvodnje za izvoz. Organizacije združenega dela, ki so bile doslej pomembno navezane na uvoz, morajo v letu 1982 preusmeriti svojo proizvodnjo tako, da bodo manj odvisne od uvoza surovin in reprodukcijskega materiala oz., da bodo bistveno povečale izvoz ter stopnjo pokritja uvoza z izvozom.
Izvozno in konkurenčno sposobnost na zunanjih trgih je potrebno izboljševati predvsem z dvigom produktivnosti dela. z zmanjšanjem stroškov ter s tesnejšim povezovanjem in združevanjem na dohodkovnih principih medsebojno proizvodno soodvisnih organizacij združenega dela. O načelih in konkretnih opredelitvah ekonomskih odnosov s tujino se bodo organizacije združenega dela dogovorile v planu ekonomskih odnosov s tujino v letu 1982.
2.	Politika cen v občini Velenje
Politika cen bo v letu 1982 naravnana k ciljem ekonomske stabilizacije in k pospešitvi izvoza. Zato bo treba odločno omejiti stopnjo inflacije, tako da rast cen v letu 1982 ne bo presegla stopnje 15% (december 1982 na december 1981). Za občino Velenje bo izrazito selektivno in diferencirano politiko cen pripravila občinska skupnost za cene občine Velenje s poudarkom na tem. da povečanih stroškov samoupravne organizacije in skupnosti ne bodo mogle pokrivati s povečanjem cen. temveč š krepitvijo kvalitativnih dejavnikov gospodarjenja. z izjemnim varčevanjem na vseh področjih, s smotrnejšo porabo energije, surovin, reprodukcijskih materialov ipd. V cene tudi ne bodo mogle vključevati razvojnih komponent. razen pri tistih, pri katerih bo to posebej dogovorjeno.
Pri izvajanju politike cen bomo uporabljali ukrepe neposredne kontrole cen.
3.	Investicijska vlaganja
Nadaljevali bomo s politiko investicij, ki bo trajnejšega pomena za devizno bilanco, ki se vključujejo v pospeševanje, ekonomskega sodelovanja z dežela: mi v razvoju in obmejnimi območji. Obseg investicij naj bi predstavljal 23 — 25 % družbene-
ga proizvoda, brez^ upoštevanja investicij v rudarstvo.
V	okviru negospodarstva ne bo moč začeti nobene investicije, investicijska sredstva se bodo namenjala za dokončanje prioritetnih objektov (celodnevna osnovna šola, usmerjeno izobraževanje ter raziskovalna dejavnost) in za zagotavljanje amortizacije.
Pri presojanju utemeljenosti investicij bo imela odgovorno delo tudi medobčinska komisija za presojanje ustreznosti investicij pri Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici, ki so v njeni pristojnosti, v sodelovanju z LB TB Titovo Velenje.
Banke si bodo prizadevale, da v skladu s planskimi usmeritvami že v letu 1982 začno preko medbančnega dogovarjanja s prilagajanjem obrestnih mer stopnji inflacije.
Investicije iz samoprispevkov se bodo začele izvajati le, ko bo s samoprispevkom zbrana polovica predvidenih sredstev, pri čemer ne bo moč uporabljati sredstev, združenih v samoupravnih interesnih skupnostih.
Za negospodarske investicije, razen za stanovanjsko izgradnjo, tudi v letu 1981 ne bo moč uporabljati bančnih sredstev.
Vključevanje gospodarstva občine Velenje v ključne razvojne programe SR Slovenije.
Organizacije združenega dela občine Velenje se bodo v Gospodarski zbornici Slovenije, splošnih združenjih, samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino in bankah v prvem tromesečju leta 1982 vključile v dogovore o ključnih razvojnih programih v SR Sloveniji in pri morebitnem sodelovanju zagotovile potrebna sredstva s samoupravnim združevanjem.
II. DRUGE KLJUČNE NALOGE V LETU 1982
1.	Kmetijstvo
V	družbeno organizirani kmetijski proizvodnji, vključno s kooperanti kmetijske zadruge Šoštanj, bomo povečali kmetijsko proizvodnjo za najmanj % v primerjavi s povprečjem preteklega srednjeročnega obdobja.
Zagotovljena bo kvalitetnejša obdelava razpoložljivih površin v skladu s setvenimi plani.
Prednostna naloga bo krepitev kooperacije za blagovno proizvodnjo ter krepitev dohodkovne povezanosti v reprodukcijski verigi v živinoreji.
Na osnovi zakona bodo sredstva za delovanje skladov za intervencije v kmetijstvo zagotovljena. pri čemer bodo viri za združevanje sredstev naslednji:
za pospeševanje tržne kmetijske proizvodnje — osebni dohodek in drugi prejemki; za urejanje zemljišč — dohodek organizacij združenega dela.
2.	Gospodarska infrastruktura
Samoupravne interesne skupnosti na področju gospodarske infrastrukture bodo v okviru samoupravnih sporazumov o temeljih svojih planov do konca februarja opredelile prioritete za racionalno uporabo sredstev.
3.	Zaposlovanje
Možnost za produktivno zaposlovanje iskalcev prve zaposlitve bomo v združenem delu povečevali zlasti z omejevanjem vseh oblik dela po pogodbi, zmanjševanjem dopolnilnega dela, omejevanjem podaljševanja delovnega razmerja delavcem, ki so dopolnili pogoje za polno osebno pokojnino in podaljševanjem obratovalnega časa v organizacijah združenega dela, kjer so dani objektivni pogoji. V večji meri bo potrebno izkoristiti možnosti za večje zaposlovanje v samostojnem osebnem delu, komunalnih in drugih storitvenih dejavnostih ter v drobnem gospodarstvu.
Delovne organizacije bodo skladno z zakonom in planom
zaposlovanja za leto 1982 sprejemale pripravnike.
4. Razporejanje dohodka in oblikovanje sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb.
1.' Sredstva za osebne dohodke bodo v globalu v občini naraščala za 10 % počasneje od rasti dohodka, odvisno od dosežene rasti dohodka in od izvoza.
Sredstva za osebne dohodke delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, družbenih in drugih negospodarskih dejavnostih bodo rasla v skladu z dogovorjenim in za leto 1982 zoženimi programi in v skladu z rastjo sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu.
Osebni dohodki pripravnikov bodo pri ugotavljanju usklajenosti razporejanja dohodka tudi v letu 1982 izvzeti iz sredstev za osebne dohodke v temeljnih organizacijah združenega dela.
Odpraviti bo treba tiste razlike pri nagrajevanju enakega oziroma podobnega dela med dejavnostmi združenega dela, ki ne izvirajo iz.razlik v produktivnosti živega in minulega dela ter učinkovitosti gospodarjenja.
V organizacijah združenega dela bo uveljavljena stimulativ-nejša delitev osebnih dohodkov na osnovah delitve po delu, pri čemer bo dan poseben povdarek nagrajevanju dela v najtežjih
razmerah in visoko ustvarjalnega dela.
2.	Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb bedo rasla skupaj s sredstvi pokojninsko in invalidskega zavarovanja v globalu za 5 % počasneje od rasti dohodka.
Zaradi pričakovanja hitrejšega povečevanja števila upokojencev ter usklajevanja rasti pokojnin in invalidnih z rastjo osebnih dohodkov bodo sredstva za druge dužbene dejavnosti v globalu rasla za 25 % počasneje od rasti dohodka, pri čemer je osnova za leto 1981 dogovorjena poraba.
V tem okviru bo rast sredstev različna za posamezne dejavnosti v odvisnosti od prednostnih planskih usmeritev. .
3.	Sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb bodo v občini rasla za 25 % počasneje od rasti dohodka, izhodišče pri tem je za leto 1981 dogovorjeni obseg splošne porabe (brez intervencij v proizvodnji in porabi hrane) v občini. Možnost rasti splošne porabe bo morala v večji meri temeljiti na ustreznejši odmeri davkov ter njihovi hitrejši in učinkovitejši izterjavi.
Uprava za družbene prihodke v .občini bo z doslednim izvajanjem davčne politike uresničevala načelo, da naj k pokrivanju splošnih družbenih potreb prispevajo sorazmerno več tisti, ki ustvarjajo večji dohodek.
4.	Druge naloge.
Druge naloge s področja družbene reprodukcije, ki niso navedene v resoluciji (turizem, drobno gospodarstvo, splošna ljudska obramba in družbena samozaščita. urejanje prostora in varstvo okolja ter družbeni sistem informiranja) bo v letu 1982 potrebno izvajati v okviru skrčenih materialnih možnosti in po programu prioritet.
III. IZVEDBENI AKTI RESOLUCIJE
1.	Plan ekonomskih odnosov s tujino v letu 1982
2.	Program nalog, aktivnosti na področju ekonomskih odnosov s tujino
3.	Odlok o proračunu občine Velenje
4.	Program o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982
5.	Plan zaposlovanja za leto 1982
6.	Program o izvajanju politike cen v občini v letu 1982
7.	Program SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje
8.	Vse samoupravne organizacije in skupnosti morajo do konca leta pripraviti svoje dokumente za leto 1982. pri čemer morajo upoštevati usmeritve in naloge te resolucije
9.	Programi krajevnih skupnosti
Titovo Velenje, dne......
^Paketni nakup -j prihranek za novo knjigo!
DELAVSKA ENOTNOST Dalmatii
I Predstavljamo vam četrti, peti in šesti paket. . Pri nakupu posameznega paketa-I 20% popust.
Ljubljana, Dalmatinova 4
Četrtipaket
Stanko Nič: PSIHOSOCIOLOŠKI ASPEKT INFORMIRANJA V ZDRUŽENEM DELU Firdus Džinič: KOMUNIKOLOGIJA
dr. Vladimir Štambuk: KIBERNE-TIKA
Mitja Gorjup: SAMOUPRAVNO
NOVINARSTVO Lenart Šetinc: TEMELJI SAMOUPRAVNEGA SISTEMA INFORMIRANJA	_
20 % popust
I
I I I I I I I I I
L:«-'
Petipaket
250 din 320 din 250 din 140 din
190 din
1
150 din 230 din 920 din
Več avtorjev: KRONOLOGIJA NAPREDNEGA DELAVSKEGA GIBANJA NA SLOVENSKEM 1868-1980 Paolo Alatri: ORIS ZGODOVINE MODERNE POLITIČNE MISLI dr. Miroslav Stiplovšek:
RAZMAH STROKOVNEGA SINDIKALNEGA GIBANJA NA SLOVENSKEM 1918-1922 Vida Tomšič: ŽENSKA V RAZVOJU SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE JUGOSLAVIJE
20 % popust
240 din 2.010 cfln 402 din 1.608 din
Šestipaket
Marko Kerševan: RAZREDNA ANALIZA IN MARKSISTIČNA DRUŽBENA TEORIJA Ciril Ribičič: IZVRŠNI SVET V DELEGATSKEM SKUPŠČINSKEM SISTEMU JUGOSLAVIJE dr. Bogdan Kavčič, Vojko Antončič: SAMOUPRAVNA UREJENOST IN GOSPODARSKA USPEŠNOST DELOVNIH ORGANIZACIJ _
20 % popust
300 din
300 din
250 din 850 din 170 din W3m
Za informacije ali naročila se obrnite na Delavsko enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, ali na našo knjigarno DE na Tavčarjevi ulici 5 v Ljubljani, ter vse knjigarne po Sloveniji.
1 I
I I I
I
I I I I I I I I I
J
700 din 420 din
650 din
Sindikati v občini Mozirje
Pospešena dejavnost na vseh ravneh
Zveza sindikatov se v tem času sooča z vrsto pomembnih nalog, katerih dosledna uresničitev je ključ za boljše delo na vseh področjih gospodarskega in družbenopolitičnega dela in življenja. Izjema seveda niso sindikati Gornje Savinjske doline, saj je tudi njihova dejavnost v tem obdobju močno okrepljena.
Prejšnji četrtek so se na seji zbrali člani predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Mozirje in prav ta seja je bila iztočnica za pospešeno aktivnost v teh in prihodnjih dneh. Enak dnevni red so namreč obravnavali dan kasneje tudi predsedniki osnovnih organizacij iti predsedniki konferenc osnovnih organizacij sindikata, ki so se zbrali
na delovnem posvetu v nazarskem delavskem domu.
Najprej so opredelili tekoče naloge v zvezi z akcijo obravnavanja devetmesečnih rezultatov gospodarjenja. Pri tem so posebej poudarili, da se morijo pri tej akciji nujno izogniti vsem pomanjkljivostim in slabostim, s katerimi so se srečevali pri obravnavanju polletnega poslovanja. Do konca tega tedna morajo poslovodni organi pripraviti oceno gospodarjenja in jo takoj prenesti v temeljito in široko zastavljeno javno razpravo. Seveda morajo ob tem izoblikovati tudi vse ukrepe za boljše gospodarjenje do koncaletošnjega leta in tudi s tem prispevati k čimboljši uresničitvi letošnjih delovnih načrtov.
Seveda ob tem niso zanemarili prav tako pomembne akcije obravnavanja zaključnih računov za letošnje leto in so že sprejeli podrobno opredeljen program in rokovnik.
Hkrati z oceno devetmesečnega poslovanja morajo povsod pripraviti tudi planske smernice za prihodnje leto. Po obravnavi na vseh ravneh morajo delovne načrte sprejeti najkasneje do 25. decembra. Obenem so na posvetu sprejeli tudi akcijski program za izvedbo občnih zborov osnovnih organizacij in konferenc osnovnih organizacij, ki jih bodo opravili v januarju in februarju. Jasno je, da so tudi za to področje sprejeli natančno opredeljen rokovnik. Veliko časa so, ra-
zumljivo, namenili še pripravam na volitve in nalogam sindikalnih organizacij v zvezi s tem.
Za konec še to, da sta v četrtek občino Mozirje obiskala predsednik in podpredsednik odbora za gozdarstvo in lesno industrijo pri svetu zveze sindikatov Jugoslavije tovariša Čirič in Gorjanc. Najprej sta obiskala nazarsko lesno industrijo in se predvsem zanimala za nagrajevanje delavcev v žagarski proizvodnji. Kasneje sta se pomudila še med gozdnimi delavci temeljne organizacije Gozdarstvo Luče in se neposredno seznanila z njihovimi delovnimi in življenjskimi razmerami ter z nagrajevanjem njihovega dela.
SIS gospodarskih dejavnosti
Potrebujejo skupne
prostore
S prvim novembrom je pričela tudi v naši občini delovati delovna skupnost skupnih strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti. Ta opravlja dela in naloge za samoupravno interesno stanovanjsko skupnost, komunalno interesno skupnost, stavbno zemljiško skupnost, kmetijsko zemljiško skupnost in temeljno vodno skupnost.
Kot je povedal vršilec dolžnosti vodje skupnih strokovnih služb Stojan Kukavica, so se pripravljali na združitev strokovnih služb omenjenih petih samoupravnih interesnih skupnosti leto dni. Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnih strokovnih služb so na sejah skupščin obravnavale vse samoupravne interesne skupnosti gospodarskih dejavnosti, ki so nanj podale pripombe. Dopolnjene samoupravne sporazume so nato ponovno posredovali v obravnavo skupščinam, ki so jih potrdile in pooblastile predsednike skupščin za podpis teh sporazumov. Nato so pripravili še sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih. Razmejiti je bilo potrebno naloge, ki jih bo v prihodnje izvajala delovna skupnost skupnih strokovnih služb in naloge izvajalskega značaja, ki so jih v preteklosti opravljale delovne skupnosti skupnih služb, odslej pa jih bodo delovne organizacije.
Delovno skupnost skupnih strokovnih služb ■ gospodarskih dejavnosti čakajo pomembne naloge na področju delegatskega sistema. »Znano je, da so bile v zadnjem času številne skupščine samoupravnih interesnih skupnosti nesklepčne. Nedvomno je na to vplivalo tudi preslabo pripravljeno gradivo. Temu bomo v prihodnje posvetili resnično vso pozornost,« poudarja Stojan Kukavica. Poleg tega pa so prav lako pomembhe naloge s
področja planiranja in koordinacije dela med temi samoupravnimi interesnimi skupnostmi. V skupni strokovni službi so združili tudi finančne službe teh samoupravnih interesnih skupnosti, ki bodo združene prav gotovo lahko dosegale boljše rezultate.
Ob ustanovitvi skupnih strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti, pa te srečujejo s težavo, zaradi katere delo še vedno ne more zaživeti dovolj uspešno. Nimajo namreč skupnega prostora za delo in tako delujejo še vedno na treh lokacijah (Dom, občinska uprava, Zavod za urbanizem). Zavedajo pa se. da bodo naloge resnično in uspešno opravljali šele takrat, ko bodo službe združene na enem mestu, saj bodo le tako lahko delo uspešno usklajevali. Kot je povedal v. d. vodje skupnih strokovnih služb Stojan Kukavica, upajo, da bodo v kratkem razrešili tudi to težavo. Upajo, da bodo dobili poslovne prostore v upravni stavbi delovne organizacije Vekos.
Trenutno je v skupni strokovni službi samoupravnih interesnih ■skupnosti gospodarskih dejavnosti 16 zaposlenih. Doslej so števi!o zaposlenih zmanjšali za štiri, ki so se zaradi specifičnosti njihovih opravil zaposlili v delovnih organizacijah, ki opravljajo storitve za te samoupravne interesne skupnosti. Število zaposlenih pa bodo zmanjšali še* za dva. Torej bodo odlsej tudi stroški poslovanja teh strokovnih služb manjši. - Največ pozornosti bodo v prihodnje posvečali delegatskemu delovanju. Kar najbolj skrbno bodo pripravljali gradivo, ki ga bodo na skupščinah obravnavali delegati in upajo, da bodo s tem prispevali, da bo delegatsko odločanje uspešnejše, m Zakošek
Tudi komunisti tozda Jamska mehanizacija bodo dosledno uresničevali zaupane jim naloge
RLV - TOZD Jamska mehanizacija
Konference 00 ZK
Komunisti treh osnovnih organizacij ZK v tozdu Jamska mehanizacija Rudnika lignita Velenje so se v nedeljo zbrali na letni volilni konferenci. Konference se je udeležil tudi sekretar Komiteja OK ZKS Velenje Janez . Miklavčič. V uvodnih poročilih so sekretarji osnovnih organizacij ocenili delo v preteklem dveletnem obdobju in pri tem posebej Doudarili. da tudi temeljno organizacijo^ Jamska mehanizacija pestijo "neugodna gospodarska gibanja.
Na konferenci so komunisti sprejeli vrsto konkretnih in obvezujočih sklepov. Mednje sodijo racionalno in stabilizacijsko gospodarjenje, izpolnjevanje organizacije proizvodnje in njeno nadaljnje posodabljanje, aktivno
družbeno-politično delovanje, varovanje družbene ureditve in imovine, izboljševanje družbenega standarda, še zlasti stanovanjskega. razreševanje problematike invalidov, bolovanj, izobraževanja, socialnih vprašanj, posebej pa so poudarili okrepljeno delovanje z mladino.
V razpravi je bila poudarjena negotovost zaradi neugodnih in zaostrenih gospodarskih gibanj, hkrati pa trdna odločenost, da s okrepitvijo odgovornosti težave premagajo. Sprejeli so sklep, daje vsakdo obvezen dosledno izpolnjevati zaupane naloge, tako na delovnem mestu, kot pri delu na družbeno-političnem področju. Izvolili so tudi nove sekretarje in sekretariate osnovnih organizacij.
E. H.
Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje
Akcija za vestnejše delo, skrbno gospodarjenje, učinkovito samoupravljanje
Na 21. seji sta predsedstvi CK ZKJ in SFRJ pozvali vse družbene organizacije, delovne ljudi in občane Jugoslavije na akcijo za odpravo slabosti in težav, ki so se nakopičile v naši družbi. Odzivi na ta poziv so bili takojšnji. V sozd Rek Titovo Velenje so to akcijo najbolj smelo in široko zastavili v delovnem kolektivu rudnika. V vseh temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih rudnika, posebno pa v jamskih, je v razmahu akcija za vestnejše delo, skrbno gospodarjenje in učinkovito samoupravljanje.
IZHODIŠČA AKCIJE RUDARJEV IN DRUGIH DELAVCEV RUDNIKA
Ugotavljajo, da je treba še Izboljšati njihov odnos do dela
—	zaostriti odgovornost vseh delavcev, tudi vodstvenih, za popolno izrabo delovnega časa; h kateremu so razporeneji In zanj prejemajo osebni dohodek; najstrožje ukrepati proti tistim, ki zamujajo na delo, odhajajo z dela predčasno, zanemarjajo izvajanje predpisanih ukrepov za varno delo; praktično spodbuditi in utrditi pri vseh delavcih ravnanje z delovnimi sredstvi, materialom in rezervnimi deli, da spoznajo načelo, da iz malega raste veliko; okrepiti pri delavcih v vseh delovnih okoljih zanimanje za potek in kvaliteto proizvodnje, dosežene učinke, gibanje števila zaposlenih in ,,razhoda"
—	zlasti tistega zaradi neopravičenih odsotnosti z dela, bolniške ipd. \
Niso zadovoljni z učinkovitostjo delovanja svojih družbenopolitičnih organizacij in organov upravljanja. Zato se bodo spopadli s pojavi nedoslednosti pri uresničevanju družbenopolitičnih in samoupravnih nalog; zajezili bodo nesmiselno kopičenje nalog, pojave pasivnosti pri izpelje-vanju skupaj dogovorjenih akcij; v osnovnih organizacijah zveze komunistov pa se bodo lotili idejnopolitične diferenciacije — odkrivanje tistih, ki jim je malo mar za politiko zveze komunistov, socialistično samoupravljanje, stabilizacijo našega gospodarstva.
Zlasti rudarji — to lahko mirno trdimo — se zavedajo, kaj od
njih pričakujejo naša ožja in širša družbenopolitična skupnost Kljub dejstvu, da je njihova delovna organizacija ob poimenovanju Velenja po tovarišu Titu prejela največje priznanje in nagrado skupščine občine Velenje — zlati grb.
Glavna proizvodna dija delav-_ cev rudnika v tej akciji sta: Sedanje razmeroma zelo uspešno pridobivanje premoga je treba nadaljevati tako, da bo proizvodna naloga rudnika za leto 1981 ne le dosežena, ampak tudi presežena.
Že takoj v začetku prihodnjega leta mora biti rudnik usposobljen za poprečno dnevno proizvodnjo 19400 ton premoga.
KAKO SO AKCIJO ZASTAVILI?
Akcijo so na pobude iz temeljnih organizacij in delovnih skupnosti zasnovali na skupnem sestanku 14. oktobra sekretarji osnovnih organizacij zveze komunistov in predsedstvo konference osnovnih organizacij zveze sindikatov v rudniku. Na tem sestanku so Imenovali koordinacijski odbor akcije; to je organ za vodenje, spremljanje in usklajevanje družbenopolitičnih in samoupravnih aktivnosti v celem rudniku. Poleg tega so zasnovali koncept informiranja in politične propagande, zavezali kolegijski poslovodni organ rudnika za redno poročanje koordinacijskemu odboru akcije o storjenih ukrepih za uresničevanje zastavljenih ciljev ln mu obenem nalo-žili, da skupaj z vodji temeljnih organizacij in delovnih skupnosti pripravi konkretne predloge programov nalog, ki jih je v akciji treba izpeljati v celem rudniku, v posameznih temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih in morda tudi v posameznih samoupravnih delovnih skupinah.
Tako premišljeno zastavljena akcija „za vestnejše delo, skrbno gospodarjenje, učinkovito samoupravljanje" bo med rudarji zanesljivo zaživela ... Drugi delavci v sozd Rek bodo sledili temu zgledu delavcev rudnika, saj poziv vodstva Zveze komunistov Jugoslavije in vodstva SFRJ terja praktično ukrepanje.
R. I.
I I I I I
I
I I I I
L.
Območna komisija za oceno naložb za Savinjsko šaleško območje
Premalo pobud za
i
Da bi kar najbolj dosledno uveljavili sprejeta načela v zvezi z uresničevanjem naložbene politike so bile ustanovljene tudi območne komisije za oceno investicij. O delu Savinjsko šaleške območne komisije za oceno investicij smo se pogovarjali s predsednikom Mirom Travnerjem.
— Zanima nas dosedanje delo komisije?
Območne komisije dajejo soglasje k naložbam v vrednosti do 30milijonov dinarjev oziroma za nakup opreme v vrednosti do 10 milijonov dinarjev. Zaradi lažje presoje republiške komisije za oceno investicij pa obravnavajo tudi druge naložbene predloge in izdajajo priporočila.
Savinjsko šaleška območna komisija za oceno investicij se je sestala doslej na treh sejah in obravnavala 7 investicijskih programov temeljnih organizacij združenega dela iz občin Velenje in Mozirje.
Območna komisija je dala vsem udeležencem, to je izvršnim svetom skupščin občin Velenje in Mozirje, Ljubljanski banki — Temeljni banki Velenje, Sklužbi družbenega knjigovodstva — podružnici Velenje in Savinjsko šaleški gospodarski zbornici, v sprejem dogovor o družbenih in strokovnih aktivnostih na podro-
čju naložb in o ustanovitvi komisije za oceno investicij za savinjsko šaleško območje. S tem dogovorom praktično urejujemo pravno, organizacijsko in finančnq ureditev dela območne komisije, udeleženci pa se obvezujejo, da bodo naloge in obveznosti opravljali kar najbolj odgovorno.
— Katere naložbene programe pa ste že obravnavali?
Tozd KIG REK — Plastika Velenje je predložil program za izgradnjo novih prostorov pakirnih sistemov, s katerim namerava nadomestiti uvoz naprav za parkiranje iz konvertibilnih tržišč in povečati izvoz tovrstnih naprav, vendar bolj na klirinško območje. Tozd Tovarna usnja Šoštanj Industrije usnja Vrhnika je pripravila program za prenos inovacije — proizvodnje slamnic v redno proizvodnjo, kar naj bi prispevalo k delni sanaciji položaja tozda. Tozd Kemija Mozirje celjske Cinkarne pa je posredoval komisiji progi am za modernizacijo proizvodnje in gradnjo skladišča. Tudi z delitvijo dela z drugimi proizvajalci želijo povečati proizvodnjo in posredni izvoz.
Območna komisija je vse tri programe ugodno ocenila in potrdila.
Obravnavala pa je tudi vloge treh tozdov zaradi lažje presoje republiške komisije za oceno investicij. Tozda Iverna in Zagar-stvo Lesne industrije Gorenje Glin Nazarje sta predložila program za naložbe za nakup opreme za pripravilo iverja ter za rekonstrukcijo skladišča hlodovine. S tem želijo zagotoviti boljšo pripravo iverja, večjo izkoriščenost lesa in zmanjšanje energetskih potreb. Višja kvaliteta izdelkov pa naj bi omogočila tudi večje moožnosti za prodajo izdelkov na tuje. Tozd Turizem in rekreacija Rdeče dvorane pa je posredoval program za postavitev dvosedežnice Smrekovec na RTC Golte, s čimer želijo odpraviti ozko grlo pri vstopu na smučišče; program vključuje tudi zamenjavo dotrajane vrvi na že obstoječi sedežnici na Med-vedjak. Republiški komisiji za oceno investicij je območna komisija priporočila, da programe ugodno oceni.
Vlogo tozda orodjarna tovarne gospodinjske opreme Gorenje smo sicer obravnavali, sklepanje o njej pa smo odložili do dopolnitve dokumentacije. Tozd Orodjarna mora razrešiti nekatera vprašanja, kar zahteva delovna inšpekcija. Istočasno pa bi radi zagotovili tudi primernejše prostore za program robotike.
— Delo območne komisije bo v prihodnje gotovo še zahtevnejše?
Osnova za delovanje komisije je predvsem organizirana družbena presoja investicijskih zasnov in programov na območju velenjske in mozirske občine. S svojim delovanjem naj bi komisija prispevala k večji utemeljenosti investicijskih odločitev, posebej z narodnogospodarskega stališča. Osnova za delo komisije pa so temelji planov SR Slovenije ter občin Velenje in Mozirje.
Osnutki republiške in obeh občinskih resolucij za leto 1982 nalagajo območni komisiji Še odgovornejše ravnanje in usmerjanje razpoložljivega investicijskega potenciala v programe, ki bodo pretežno usmerjeni v izvoz na konvertibilno področje in v proizvodnjo hrane. Po predvidevanjih se bodo sredstva, namenjena za naložbe, realno znižala, tudi za gospodarska vlaganja. Upoštevaje statistične podatke o dosedanjih investicijah v gospodarstvo občine Velenje pa se bo delež investicij realno povečal, ker zadnja leta ni bilo večjih investicijskih vlaganj v gospodarstvo. Zato smatramo, da bo treba delež investicijske porabe v občinski resoluciji opredeliti
z njegovo udeležbo v družbenem proizvodu, ki naj bi znašala okrog 24 do 15
— Kako se investicijski programi vldjučnjejo v prizadevanja za prestrukturiranje gospodarstva?
Gotovo je, da je gospodarstvo občin Velenje in Mozirje še vse premalo vključeno v investicijska hotenja in načrte širše družbene skupnosti. Ker prepotrebnega prestruktuiranja gospodarstva ni mogoče opraviti ,,čez noč", se bo treba načrtno in prizadevneje vključevati v predvidene aktivnosti oziroma predlagati nove. Prav zdaj pripravljajo splošna združenja pri Gospodarski zbornici Slovenije predloge izborov prednostnih naložb, pri čemer pa' je mogoče ugotavljati, da daje združeno delo za to še vse premalo pobud. Z območja Savinjsko šaleške medobčinske gospodarske zbornice sta predložena doslej samo program računalništva in rekonstrukcije ter modernizacije proizvodnje pralnih strojev.
Prednostne razvojne usmeritve Slovenije so znane. V njihovo uresničevanje se bo moralo združeno delo Šaleške in Gornje Savinjske doline vključiti tudi s predlaganjem podprojektov. V
občinah Velenje in Mozirje pa bo potrebno glede na gospodarski položaj in omejevanje investicijske porabe na novo opredeliti in določiti prednostne naložbe. Odločiti se bo treba zlasti za takšne naložbe, ki bodo zagotavljale hitrejšo gospodarsko rast in omogočale zaposlovanje kvalificiranih delavcev (zaradi vse bolj prisotnega razkoraka med zaposlovanjem nekavalificirane delovne sile in razpoložljivo kvalificirano delovno silo).
Poudariti pa je treba, da je v občinskih planih že nekaj časa premalo poudarjen pomen prednostnih naložb. Predvidene in uresničene naložbe so bile v pretežni meri namenjene za odpravo ozkih grl v proizvodnji ter za dodatno najnujnejšo modernizacijo proizvodnje; izvzeta je energetika. V zadostni meri pa tudi še ni uveljavljeno združevanje investicijskih programov, denimo za razno-razne delavnice (tudi mehanične). Temeljne organizacije združenega dela ne povezujejo spremljajoče dejavnosti z združevanjem dela in sredstev, zaradi česar so vlaganja znatno dražja, izkoriščenost zmogljivosti manjša, zato pa tudi dražje storitve.
Iz delovnih organizacij
Številka 45 (607) - 12. novembra 1981
Dom Velenje
Vrednotenje stanovanj
Včeraj se je začel v občini Velenje popis oziroma vrednotenje vseh stanovanj, poslovnih prostorov in stanovanjskih hiš. Popis bo izključno v popoldanskem času ter ob sobotah in nedeljah, izvajajo pa ga za to usposobljeni delavci delovne organizacije Vekos. O dnevu popisa bodo vse lastnike stanovanj pravočasno obvestili. Ker je delo, ki ga bodo morali popisovalci opraviti v zelo kratkem času, zahtevno in odgovorno. je prav da pri tem sodeluje sleherni lastnik stanovanja. kajti le tako bo delo opravljeno hitro in kvalitetno.
Sicer pa nam je direktor Doma. delovne organizacije za vzdrževanje hiš, Mihael Uranjek povedal naslednje: »Družbeno stanovanjski fond je v naši občini izredno bogat, kar kaže na velika vlaganja v preteklih letih in tudi sedaj. V občini je sedaj 5823 stanovanj, ki so v 308 objektih, njihova skupna površina pa znaša 308.303 m2. Ob tem je zanimiva primerjava: če bi la sta-
novanja gradili po današnjih cenah, bi za celotno izgradnjo potrebovali kar 6 milijard dinarjev. Razumljivo, da je za gospodarjenje in vzdrževanje tolikšnega bogastva potrebno veliko prizadevanj in dela naše delovne organizacije. Do konca leta bomo morali opraviti tudi vrednotenje vseh stanovanj in poslovnih prostorov ter prenesti stanovanjski fond na zbore stanovalcev. Prva naloga, vrednotenje stanovanj. je pravkar v teku. Predno pa smo pričeli s popisom na terenu, smo opravili že vrsto del. ki jih je mogoče izvršiti doma brez ogleda stanovanj. O tem. kako bo naša naloga potekala, smo stanovalce obvestili že v sredini oktobra. Naj pa poudarim, da nam bo pomagano. če bodo imetniki stanovanjske pravice sami preverili površine stanovanj ter ugotovili ali se le-te ujemajo s tistimi, za katere danes plačujejo stanarino. Izboljšam. ki so jih stanovalci s svojimi sredstvi opravili v stanovanjih, ne bomo vre-
dnotili. torej- stanovanj ne bomo ponovno merili, razen kjer so napake očitne. V sedaj veljavnem pravilniku o merilih in ugotavljanju vrednotenja stanovanj in stanovanjskih hiš je tudi nekaj novosti. Tako bomo tokrat merili balkone. lože. kleti, drvarnice in garaže, kar v preteklosti nismo. Druga novost je tudi v tem. da bomo vrednotili etažna stanovanja v družbenih stanovanjskih hišah. Da ne bi bilo nesporazumov, naj poudarim, dagre pri vrednotenju etažnih stanovanj izključno za določitev realnega prispevka, ki bi ga v bodoče lastnik eta-
žnega stanovanja prispeval k skupnim stroškom vzdrževanja stanovanjske hiše. V zvezi s tem bo sprejet tudi občinski odlok. Nadalje, popisana ne bo oprema, razen tiste, ki je bila že v stanovanju, ko seje stanovalec vselil.
Poudariti velja, da ta naloga ne tečfe samo pri nas. temveč po vsej republiki. Vendar bomo to odgovorno nalogo v občini Velenje opravili z lastnimi delavci Doma. Koca. Toplovoda, torej delavci nove delovne organizacije za komunalno in stanovanjsko oskrbo.
B. Mr
Komunalni center Velenje
Kako opraviti potrebna dela?
Montažna gradnja Smreka
Še vedno težave z lesom
Na poslovanje gornjegrajske Smreke tudi v tem obdobju v precejšnji meri vpliva pomanjkanje lesne surovine in njeno razdeljevanje. V prvih devetih mesecih letos so tako razrezali manj hlodovine in precej več žaganega lesa. Pomanjkanje okroglega lesa je bilo zlasti'očitno v tretjem tro-mesečju, ko so v delovni enoti Žagarstvo na mesec razžagali veliko manj lesa, kot povprečno v prvem polletju.
V delovni enoti Gradbeništvo so letošnje načrte v izdelavi objektov presegli za 4 in pri montaži za 5 odstotkov. Primerjava z enakim lanskim obdobjem kaže. da so izdelali kar za 11 odstotkov manj objektov, montažo pa presegli za 9. Vzroki za manjšo učinkovitost te delovne enote so jasni že dalj časa in jih tudi po polovici letošnjega leta niso zmogli odpraviti. Sem sodijo pomanjkanje surovine, manjše število delavcev, več izvenserijskih objektov, povečanje pogodbenih del in povečanje montažne dejavnosti zaradi izdelave elementov.
Zlasti slednji vzrok je zaskrbljujoč. Z monterji iz Bajine bašte so namreč praktično prenehali sodelovati, ker so svoje delo opravljali nesolidno, tudi zaradi nenehnega menjavanja zaposlenih. Vse manj kakovostno in neodgovorno opravljajo svoje delo pri montaži tudi kooperanti iz Slovenije, zato so se prisiljeni vse bolj opirati na lastne moči. Posledice so seveda očitne. V tretjem tromesečju so prav zaradi tega izdelali na mesec za petino manj objektov, so pa zato montažo številčno podvojili.
S težavami se srečujejo tudi v enoti Mizarstvo. Pri proizvodnji oken in vrat z gibljivimi nad-oknicami so za načrti zaostali za 7 odstotkov. Vzrok zato so povečani normativi zaradi izboljšav pri izdelkih, manj izdelkov pa so napravili tudi zaradi povečanega števila večjih izdelkov, balkonov pravzaprav. To je bilo nujno potrebno zaradi celovitejše ponudbe. Tudi fiksnih polken so izdelali znatno manj, kar pa so storili zavestno zaradi zastoja v prodaji pri nazarski lesni industriji, katere kooperant so na tem področju.
V celoti velja, da so porabljena sredstva rasla precej hitreje kot celotni prihodek, zato pri ostalih kazalcih uspešnosti gospodarjenja za načrti nekoliko zaostajajo. V primerjavi z enakim lanskim obdqbjem so bili letos izrazito ' uspešnejši, čeprav se cene stavb-no-mizarskim izdelkom v tem času niso dvignile, le za 5 odstotkov pa so letos pomladi dvignili predračunsko vrednost tipskih objektov. Vsekakor pa na Smreki poudarjajo, da se njihove napovedi iz polletne ocene gospoda-
rjenja. uresničujejo. Rezultati njihovega dela se zaradi vseh navedenih in drugih razlogov nekoliko zmanjšujejo, kar potrjujejo podatki za tretje tromesečje.
Z likvidnostjo letos še niso imeli težav, izvoz pa so v primerjavi z lanskim obdobjem povečali za 43 odstotkov. Z izvoznimi dosežki seveda niso zadovoljni, na povečanje pa sami prav tako težko vplivajo, saj so v tujini gradnjo počitniških objektov močno omejili. Za naložbe so namenili nekaj več kot 5 milijonov dinarjev lastnih sredstev, zaradi znanih razmer pa so ustrezno spremenili investicijski program. Težav pri prodaji izdelkov nimajo, na težave v proizvodnji pa v veliki meri vpliva dejstvo, da povezovanje lesne industrije in gozdarstva v Gornji Savinjski dolini še ni rodilo dovolj kakovostnih sadov.
J. P.
Komunalni center Velenje skrbi tudi za vzdrževanje *cest, ulic in prometnih poti. Za njihovo redno vzdrževanje pa največkrat zmanjka denarja. Vzrok: nenehno višanje cen materialu in, ne nazadnje, vse več je cest in ulic, ki jih je potrebno obnoviti in popraviti predvsem zaradi slabega dela izvajalcev. Zaradi tega ima sektor za vzdrževanje veliko težav, zlasti pri uresničitvi zastavljenega programa dela.
Prav o teh vprašanjih smo se pred dnevi pogovarjali z vodjem sektorja za vzdrževanje cest, Brankom Nagodetom, ki je takole ocenil delo sektorja. ,,V upravljanju in s tem tudi v vzdrževanju imamo približno 140 km cest, od tega 28km makadamskih. Vdrže-vanje imamo razdeljeno na redno in investicijsko. Za letošnjo sezono smo za redno vzdrževanje predvideli 4,45 milijonov dinarjev, vendar ugotavljamo, da bo za uresničitev celotnega programa to premalo. Vrok temu so predvsem višje cene asfaltu in drugemu gradbenemu materialu. Tudi vremenske razmere so bile letos neugodne, za kar smo porabili na makadamskih cestah več sredstev kot smo predvideli. Investicijsko vzdrževanje bomo do konca leta v celoti opravili, razen nekaterih večjih predvidenih del, ki pa smo jih z rebalansom plana prestavili v naslednje leto. Kljub vsem negativnim vplivom, rasti cen materialu in gorivu, pa ugotavljamo, da smo zastavljena dela zadovoljivo
opravili. Enako predvidevamo tudi za leto 1982, ko bomo največ pozornosti posvetili zlasti dobremu vzdrževanju!"
Zima je pred vrati pa nas zanima, kako je pripravljena zimska služba?
,,Za zimsko sezono smo že pripravljeni od prvega novembra dalje. Zimska služba je organizirana po potrjenem planu za to sezono, v njej pa je v redni pripravljenosti okoli 40 delavcev z vozili in stroji, ki so potrebni za nemoteno pluženje in posipavanje cest. Za akcije imamo pripravljenih trinajst vozil s plugi in šest posipalcev soli. V tej sezoni bomo prvič uporabili rotacijski posipalec peska in soli. Z njim bomo bistveno skrajšali čas posipavanja. Soli imamo trenutno na zalogi 250 ton, potrebujemo pa jo 550 ton. Proizvajalec nam zagotavlja, da jo bomo dobili do konca leta. Največ težav imamo s čiščenjem hribovskih cest in cest, ki so v senčni legi. Te ceste tudi redno kontroliramo z obhodi dežurnih zimske službe. Težave so tudi s pluženjem in posipavanjem pešpoti ter pločnikov, kajti ob pomanjkanju parkirišč, kakor tudi neodgovornemu obnašanju nekaterih občanov, se redno dogaja, da so osebna vozila parkirana na pločnikih, kar delo zimske službe dodatno otežuje. Zato prosimo voznike, da v bodoče upoštevajo naše težkoče, ter ne parkirajo vozil na pločnike."
Bogdan Mugerle
Tone Hren
Dvajset let dela na področju humanizacije
»Delaj varno!«, so bila prva gesla za osveščanje delavcev pri delu v času strmega porasta proizvodnje, storilnosti in industrijskega razmaha pri nas. Dobrih dvajset let nazaj segajo organizirani začetki varstva pri delu. Toliko časa pa je bil v tej službi tudi Tone Hren. varnostni tehnik, zaposlen v DSSS TGO Gorenje. »Tiste čase. gradili smo prvi obrat Gorenja na tej lokaciji«, pripoveduje Tone Hren. »je bila skrb za varnost, delovne pogoje, požarno varnost, družbeni standard in podobno. odvisna od osebne zavzetosti vodilnih delavcev, delavskega sveta in ljudi, ki so bili določeni za varnost pri delu. Vendarčas izgradnje in takratna tehnologija še nista dopuščala pravega, organiziranega varstva. Otepali smo se nesreč pri delu. inšpektorjev in delavcev, ki so želeli še kaj več. kot najnujnejše pogoje za delo.«
Ko je prišel Tone Hren iz šoštanjske Lesne volne v Gorenje, je bilokmaiujasno. da bo potrebno povečati skrb za varnost pri delu za takrat tisoč zaposlenih in storiti vse. da bo napredek na tem področju sočasen z razvojem tovarne. Ob delu je končal kranjsko šolo za varnostne tehnike in kaj kmalu dvignil ugled »varstva pri delu« ne vseh ravneh tako, da so delavci začutili potrebo po strokovnem usposabljanju in razvoju te dejavnosti. Danes ima Gorenje strokovno skupino varnostnikov in organizirane postopke ter skrb na področju požarnega varstva, varstva pri delu. socialnega dela. varnostnega izobraževanja in podobno. Zagotovo tudi zasluga pi-onirja-varnostnika„ Toneta Hrena.
»Sprva sem opravljal vse drugo«, pripoveduje, »kot pa sistematsko varstvo: skrb za kadrovanje, izobraževanje. prehrano, zavarovanje in varovanje objektov, gasilsko službo, zdravniške preglede, prvo pomoč in
drugo. To je bilo široko področje dela v prvih desetih letih Gorenja. Pozneje, ko so službo okrepili, ko so reorganizirali službe in je ostal ožji delokrog, je bilo njegova področje dela požarno varstvo. zadnja leta pa le še posebne naloge v okviru specializirane službe za varstvo pri delu«.
Povedati je treba, da je Tone Hren vsa leta delal tudi
v samoupravnih organih, bil je delegat delavskih svetov, komisij, sindikalni delavec, predsednik aktiva darovalcev krvi — skratka, funkcionar ustvarjalec, organizator in še in še. Bil je partizan, borec 1. Jugoslovanske brigade od leta 1944. član zveze komunistov od leta 1949, ves čas pa zavzet borec za pravice delavcev, za delo. za boljše delo in za več dela.
»Prihodnje leto se mi izteče delovna doba«, je dejal ob koncu in dodal: »Kar pravičas prihajadoba umiritve. Mislim, da ni prav. da bi šel delavec v pokoj iztrošen, obžagan. Ostati mora še nekaj za moči za delo, za razvedrilo. za počitek in rekreacijo.«
Tonetu Hrenu ne manjka vitalnosti, iskrivosti in znanja za vsakodnevne težave. >>Bo že nekako,« meni in se nasmehne, pa zamahne z roko. Tudi od nas seje tako poslovil in vedeli smo. daje storil to kot pozdrav še za kakšno snidenie
Jože Miklavc
TOK Gozdarstvo Šoštanj
Uspela, delovna akcija
V temeljni organizaciji kooperantov Gozdarstvo Šoštanj so se doslej že večkrat odločili, da bodo z delovnimi akcijami pripomogli k uresničitvi delovnih obveznosti. Tako je bilo tudi prejšnji četrtek, ko so v zgodnjih jutranjih urah nekateri zaposleni te temeljne organizacije in nekateri kmetje kooperanti v velenjskem grabnu pričeli čistiti gozd. Strmina je bila precejšnja, pobočje vlažno in delo precej naporno, pa vendar so sekire in motorke ,.neutrudno pele", kakor da so fantje in dekle (le ena se je ojunačila in prišla na delovno akcijo) plačani od ure. In ko so na koncu, po opravljenem delu postali ob malici, ni bilo videti prevelike utruje-
nosti; pa čeprav so skrbno počistili dva hektarja gozda.
O sami akciji so nekateri med njimi takole pripovedovali:
VINKO KLADNIK — kmet kooperant doma iz krajevne, skupnosti Skorno in najstarejši udeleženec akcije: ,,Z veseljem sem prišel na to delovno akcijo, saj vem da je drugače nemogoče izpolniti načrtovane obveznosti. Ko takole drug drugemu pomagamo, je delo hitreje in lažje opravljeno. Delo ni bilo preveč naporno."
VLADO MIKLAVZINA — kmet kooperant iz Skal: ,,Takšne delovne akcije se mi zdijo zelo koristne, prvič, zato ker se zberemo skupaj kmetje iz vse Šaleške
'	r*. - -'.V''
doline, drugič, ker tu lahko izmenjamo izkušnje. Vsakdo pač isto delo opravlja drugače in tako se lahko drug od drugega marsikaj naučimo. Seveda pa tudi nekaj koristnega naredimo. Pozdravljam takšne delovne akcije in menim, da bi tudi v prihodnje lahko na takšen način pomagali urejati naše gozdove."
VLADO SAVC — revirni gozdar za Zavodnje, Šentvid in Pele vode: „Na tem področju velunj-skega grabna so večinoma mladi gozdni nasadi. Gozd, v katerem smo danes, pa je last Hermana Veternika iz Zavodenj, po domače Završnika. Ima 16 hektarjev mladih nasadov, starih od 15 do 20 let. V takem gozdu je
potrebno opraviti prvo gojitveno redčenje. Ker v tozdu nimamo delavcev za to delo, smo se odločili, da bomo vsako leto s takšno akcijo uredili po dva hektarja gozda. Prav pa je, da kmetje, ki so prišli na akcijo, vidijo, kako je potrebno k takšnemu delu pristopiti in kasneje v svojih gozdovih prav tako uspešno opravijo potrebna čiščenja."
OLGA DOBNIK — zaposlena v TOK Gozdarstvo Šoštanj: „V našem kolektivu smo že večkrat pripravili podobne delovne akcije, tako da to ni naše prvo prostovoljno delo. Prejšnje akcije smo organizirali v okviru sindikata, tokrat pa je za akcijo dal pobudo delavski svet. Delo ni bilo
preveč naporno. Vsakdo je pač naredil, kolikor je zmogel. Ker takšno opravilo zame ni novo, saj smo se podobnih čiščenj že lotili, menim, da tudi učinek ni bil slab."
VLADO GORLOV — direktor TOK Gozdarstvo Šoštanj: „Mi-slim, da je današnja akcija pravzaprav edinstvena v Sloveniji, predvsem pa koristna za vse udeležence in za celotno temeljno organizacijo. Lp tako organizirani in pripravljeni za delo, bomo namreč lahko dosegli želene plane. Tudi v prihodnje še načrtujemo podobne delovne akcije in upam, da bo udeležba na njih prav tako številna kot je bila na tej delovni akciji."	B7Z.

Iggss* i
^msppp^
Vinko Kladnik
Vlado Miklavžina
Vlado Šavc
Olga Dobnik
Vlado Gorlov
n
Šaleška dolina
n
i Uresničevanje referendumskega programa
i
i
i i
L
i i
i L
Pregled opravljenih nalog, določenih ob uvedbi tretjega krajevnega samoprispevka kaže, da potekajo dela, upoštevaje omejitve, zadovoljivo. Uresničena je namreč večina nalog, zapisanih v samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev krajevnega samoprispevka, posebej še komunalna dela, dograjena sta vrtec z jaslimi v soseski Šalek II ter V. osnovna šola bratov Mravljak v krajevni skupnosti Šalek-Gorica, v zaključni fazi je gradnja prizidka k domu ostarelih, začeli pa so graditi tudi nov ptt center.
V obdobju januar—september 1981 so delovni ljudje in občani Šaleške doline plačali skupaj 40,701.430,40 din krajevnega samoprispevka ali 77 % za letos predvidenih sredstev. Za uresničevanje »A programa« je bilo tako na voljo 24,527.620,30 din, za »B program« pa 16,173.810,10 din.
URESNIČEVANJE REFERENDUMSKEGA »A PROGRAMA«
Iz sredstev, zbranih v letu 1981 za uresničitev referendumskega »A programa«, so do konca septembra nakazali za sofinanciranje gradnje novega ptt središča v Titovem Velenju 15,259.29335 din (do konca leta bo treba nakazati še 8,240.706,65 din) in za sofinanciranje gradnje krajevnih cest v krajevni skupnosti Ravne 1,000.000 din. Za uresničitev nalog »B programa« pa so posodili 5,850.000 din in s tem omogočili dokončanje več pomenbnih referendumskih del.
URESNIČEVANJE REFERENDUMSKEGA »B PROGRAMA«
Iz liste prednostnih nalog krajevnih skupnosti, zapisanih v referendumski »B program«, pa je bilo v obdobju januar—september 1981 namenjeno skupaj 16.782.219 din, in sicer za naslednja dela:
KS TITOVO VELENJE LEVI BREG: nakup in ureditev prostorov krajevne skupnosti 822.219 din
KS TITOVO VELENJE DESNI BREG: dokončanje primarne toplifikacije 5300.000 din
KS KONOVO: dokončanje doma krajevne skupnosti660.000 din KS ŠALEK-GORICA: načrti za parkirišča 250.000 din KS ŠENTILJ: nakup opreme za gasilski dom 500.000 din
AndrejStegnar
V sredo 28. 10 je po daljši in hudi bolezni v Ljubljani umrl predvojni komunist in revolucionar, nosilec partizanske spomenice 1941, po vojni pa dolgoletni direktor tovarne usnja Šoštanj, Andrej STEGNAR
Rodil seje 7. decembra 1906 v Tržiču kot tretji izmed šestih otrok v proletarski družini čevljarskega pomočnika. Zaradi očetovega vpoklica v prvo svetovno vojno je kot najstarejši
brat prevzel skrb za družino; ko pa mu je leta 1919 umrla mati, se je kot trinajstleten fant odpravil v uk k bližnjemu čevljarju. Čeprav je takratni delavnik trajal 14 do 16 ur, je ob prostih sobotnih popoldnevih in ob nedeljah kot čevljarski pomočnik začel prebirati razno napredno literaturo. V prvi politični konflikt je prišel že leta 1924 zaradi spopada z orjunaši, za kar je bil odpuščen v tovarni Peko. Leta 1929 gaje v SKOJ sprejel znani hrvaški revolucionar Mijo Oreški, istega leta pa je' odslužil tudi vojaški.tpk, se vrnil v_rodni Tržič in takoj navezal stike s komunisti. Kot dobremu poznavalcu okoliških planin se je njegovo delo odražalo predvsem v prenašanju partijske literature in vodenju ilegalcev preko državne nTeje. Član KPJ je postal februarja 1931. v avgustu istega leta pa je bil že aretiran in odpeljan v zloglasni beograjski zapor Glavnjačo, od koder so ga po hudem trpljenju in mučenju premestili v zapor na Adi Ciganliji. Zaradi pomanjkanja dokazov pa je bil pred vrhovnim sodiščem za zaščito države oproščen, se vrnil domov v Tržič in takoj nadaljeval s partijskim delovanjem. V oktobru 1932 so ga ponovno aretirali in odpeljali v Beograd, kjer so ga obsodili na pet let ječe in trajno izgubo državljanskih pravic. Kazen je prestajal v Sremski Mitrovici, kjer se je srečal s številnimi vodilnimi člani naše Partije. V oktobru 1937 seje vrnil domov, se .vključil v okrožni komite v Tržiču in sodeloval pri društvu Vzajemnost, ki je vključevalo
vso napredno delavstvo in mladino v Tržiču in okolici. Leta 1938 se je kot delegat Gorenjske udeležil partijske konference v Šmiglovi zidanici nad Preboldom, kjer je bil navzoč tudi tovariš Tito. Sodeloval pa je še na konferencah v Dobravi, Trbovljah in Podgorju pri Velenju. Že maja 1940 je bil ponovno aretiran in drugo svetovno vojno dočakal v mariborskih zaporih, kjer je bil kar 15 mesecev v samici, nato pa so ga odpeljali v internacijo v Miin-chen, od koder je pobegnil v domovino. Tu je deloval v okrožnih komitejih v Kranju in Kamniku, pokrajinskem odboru OF za Gorenjsko ter kot inštruktor oblastnega komiteja KPS za Gorenjsko in bil ves čas pobudnik vojaških in političnih akcij.
Po osvoboditvi je opravljal vrsto družbenopolitičnih in gospodarskih funkcij, še zlasti kot sekretar sindikata čevljarske in usnjarske industrije Jugoslavije, nato pa kot direktor tovarne usnja Kamnik, od leta 1950 do upokojitve leta 1962 pa kot direktor najstarejše in takrat naše največje tovarne usnja v Šoštanju, kjer je bil tudi predsednik okrajnega odbora zveze borcev. Hkrati je leta 1950 v Šoštanju ponovno oživel delo planinskega društva, postal njegov predsednik in začel z izgradnjo planinskega 'doma na Slemenu v Šentvidu nad Šoštanjem, kije bil dograjen in predan svojemu namenu že jeseni leta 1952. Zaradi izrednih zaslug za razmah planinstva in alpinizma v Šoštanju so Andreja Steg-narja imenovali za prvega častnega predsednika planinskega društva Šoštanj, dom na Slemenu pa poimenovali po njem — Andrejev dom.
Na njegovi zadnji poti smo ga pospremili v soboto, 31. oktobra v Tržiču. Pogreba se je udeležilo izredno veliko domačinov in prebivalcev drugih krajev Slovenije ter številni soborci in planinci s prapori. V zadnje slovo so mu zapeli pevci iz Tržiča, žalostinki pa sta zaigrali godba iz Tržiča in delavska godba Zarja iz Šoštanja Številni govorniki so se mu zahvalili ža vse njegovo delo, vod JLA pa je izstrelil častno salvo v slovo predvojnemu revolucionarju in človeku, ki je veliko storil za našo družbeno skupnost, od katere je prejel kot zahvalo tudi številna odlikovanja in priznanja.
V. Kojc
KS ŠOŠTANJ: toplifikacija levega brega 3,650.000 din KS ZAVODNJE: dokončanje elektrifikacije 100.000 din KS RAVNE: asfaltiranje cestnih odcepov 3,000.000 din . KS DRUŽMIRJE-GABRKE: ureditev prostorov za otroško varstvo 300.000 din
KS LOKOVICA: načrti in material za vodovod 800.000 din KS TOPOLŠICA: adaptacija gasilskega doma 650.000 din KS ŠMARTNO OB PAKI: asfaltiranje ceste Gavce—Veliki vrh 700.000 din
KS GORENJE: urejanje mostu in ceste pri Lokoviškem križu 500.000 din
- REDNI PROGRAMI KRAJEVNIH SKUPNOSTI 2.700.639,35 din _
Iz referendumskih sredstev »B programa« bo treba vrniti na žiro račun »A programa« v letu 1982 5,850.000 din; denarje bil namenjen za financiranje izgradnjo primarnega toplovodnega omrežja v krajevnih skupnosti Titovo Velenje-Desni breg in Šoštanj.
Pregled uresničevanja referendumskega »B programa« kaze, da je bil pretežni del zbranega denarja namenjen za razreševanje komunalnih vprašanj. Krajevnim skupnostim je v teh prizadevanjih pomagala tudi samoupravna komunalna interesna skupnost.
Za uresničitev nalog, zapisanih v referendumski» B program«, pa so prejele krajevne skupnosti pomoč tudi iz sklada, v katerega vplačujejo organizacije združenega dela iz čistega dohodka na zaposlenega sredstva v višini 0,40 % od bruto osebnih dohodkov. Združeno delo Šaleške doline je v sklad vplačalo v prvih devetih mesecih letos 4,178361,25 din, krajevnim skupnostim pa je bilo dodeljeno 4,135.000 din.
Ta denar so prejele:
KS PLEŠIVEC: rekonstrukcija ceste 100.000 din KS BELE VODE: elektrifikacija 700.000 din KS KONOVO: vodovod 50.000 din KS PAKA: vodovod 50.000 dih
KS KONOVO: dokončanje doma krajevne skupnosti800.000 din KS DRUŽMIRJE-GABRKE: prostori za otroško varstvo 300.000 din
KS LOKOVICA: vodovod 800.000 din KS TOPOLŠICA: elektrifikacijaLoma285.000 din KS RAVNE: asfaltiranje cest in elektrifikacija Pristave 1,050.000 din
Za financiranje oziroma sofinanciranje programov krajevnih skupnosti v Šaleški dolini je bilo v obdobju januar—september 1981 skupno zbrano 44.879.791,65 din, in sicer 40,701.430,40 din s samoprispevkom delovnih ljudi in občanov ter 4,178361,25 din prispevkov organizacij združenega dela. Porabljeno pa je bilo 39,91733035 din.
Z ZDRUŽEVANJEM DENARJA HITREJE DO ŽELJENIH PRIDOBITEV
Odločitev, sprejta v Šaleški dolini v pripravah na tretje ljudsko glasovanje za krajevni samoprispevek, da je smotrno združevati razpoložljivi denar, določiti prednostni red del in dela pravočasno uskladiti s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, se je pokazala kot pravšnja. Gotovo je, da v letošnjem letu v krajevnih skupnostih v občini Velenje zagotovo ne bi opravili toliko del, kot so jih že oziroma jih še bodo do konca leta, če se ne bi odločili za omenjena načela. Dograjen je bil dom družbenih organizacij na Konovem, pa otroški vrtec z jaslimi, V. osnovna šola, v zaključni fazi je toplifikacija v KS Desni breg, asfaltirane so ceste v krajevnih skupnostih Ravne in Šmartno ob Paki, elektrificirane so najoddaljenejše kmetije, dokončano je urejanje krajevnih telefonskih omrežij, zgrajenih je več krajevnih vodovodov itd.	... ...,«.,
Gotovo pa je, da vseh del ne bi mogli opraviti, če ne bi priskočila na pomoč tako organizacije združenega dela kot občani, in sicer z dodatnimi prispevki, v denarju in materialu ter s prostovoljnim delom.
V prihodnje bodo, spričo omejitvenih ukrepov na področju naložb, potrebni prav dodatni napori, da bi lahko uresničili zastavljene naloge. Verjetno se bo treba nekaterim željam, predvsem tistim, ki so trenutno manj pomembne, odpovedati za določen čas, tudi zategadelj, da bi lahko do izteka tretjega krajevnega samoprispevka uresničili tiste naloge, s katerih uveljavitvijo resnično ne bi bilo mogoče več odlašati.
J
Pisma bralcev
Še enkrat
Dedek Mraz naj osreči vse otroke enako
določena in jasna pot . . .Delo, ki je nevredno človeka, je opravil človek. Verjetno ga bomo odkrili in se pred njim obrnili vstran, ker ni vreden našega pogleda.
Da, tudi taki smo — nevoščljivi in v senci lastnega in drugega
okolja trdi in neusmiljeni. Prepričani smo, da bo družina Srebotnik iz Šoštanja le dobila zadoščenje in da bomo kmalu lahko pokazali na storilca, ki podira človeške odnose in seje med ljudi žalost . . . Vinko Smajs
Začudeni smo, da je Naš čas objavil anonimno pismo, kar sicer pri njih ni v navadi. Dolžni smo dati odgovor, saj bodo sicer izničena vsa prizadevanj a društva prijateljev mladine, SZDL in pedagoških delavcev, ki so se borili za izenačitev obdarovanja otrok v naši občini. Kje je bila ta prizadeta mamica takrat, ko so bili v naši občini otroci res zelo različno obdarovani, ko so dobivali nekateri tudi po tri darila, drugi pa nobenega in ko so bile razlike v ceni res zelo velike. Takrat je bil naš glas, glas vpijočega v puščavi. ..
Vzgojiteljice že od vsega začetka sodelujemo z društvom prijateljev mladine kot amaterska lutkovna skupina, ki štirinajst dni pred novim letom potuje iz ene krajevne skupnosti v drugo in izvaja lutkovne predstave. Ostali starši se lahko med tem časom posvetijo pripravam na prijetno pričakovanje novega leta v krogu svoje družine. Vzgojiteljice pa se razdajamo vsem otrokom in puščamo svoje družine same. Ni nam žal prostega časa, ki ga preživimo z otroki, ko skupaj zapojemo in zarajamo, da jim pričaramo prijetno vzdušje ob prihodu dedka Mraza. In kje so medtem naši otroci?
Večkrat se zgodi, da ga mora katera pripeljati s seboj na vaje, pa tudi na predstavo. Tako se je zgodilo tudi v omenjenem primeru. Le kako žalostno bi šele gledal otrok tovarišice, ki je bil prisoten na lutkovni igrici, pa mu zaradi neizpolnjenih treh let darilo še ni pripadalo. Anonimna mati izkrivlja resnico, ko govori v množini, saj sta bila to le dva otroka, darili pa sta bili skromni, enako veliki in v isti embalaži. Zato nihče od ostalih otrok ni mogel opaziti drobne razlike, ker je vsak srečen zrl v svoje darilo in dedka Mraza. Denar za ti dve darili ni šel iz družbenih sredstev.
Zavedamo se, da ne smemo kršiti dogovora o obdarovanju, ki velja v občini, zavedamo pa se tudi, da s tem nismo prizadeli nobenega otroka, ki je bil prisoten na pred-
stavi Vzgojiteljice VVZ Šoštanj
PRIPIS: Člani odbora Društva prijateljev mladine Šoštanj želimo, da se ta ,,pogumna, anonimna in prizadeta mamica" predstavi s polnim imenom, da bomo lahko ta njen primer rešili s skupnimi močmi.
Odbor društva prijateljev mladine Šoštanj
„Odnos" do kupca
Ali je to mogoče?
Življenje je kratko, pa si ga še zagrenjujemo . . .
Tako nekako sem mislil, ko sem pred dnevi opazoval na Goriški cesti 8 v Šoštanju posekano Sadno drevje, ki je brezmočno ležalo križem po tleh. Sadna drevesa na spodnji strani Srebotnikove hiše je gospodar, ki se je moral zaradi eksploatacijskega področja preseliti v novo hišo, petindvajset let z vso skrbjo in ljubeznijo negoval in v nerazumljivem trenutku mu je peka sekira posekala rodovitno češpljo, ki je vsako leto rodila na desetine kilogramov sladkega sadu, jablane, katerih drevesa so bila še polna življenjskih sokov. Po pogodbi z Rudnikom lignita Velenje je smel prejšnji lastnik Franc Srebotnik še nadalje uživati sadove dreves, dokler se pač le-ta ne bodo ugreznila.
V neposredni bližini zapuščene hiše še živita Majerjevi sosedi. Sre-botnikova mama se ni jokala, ko je po petindvajsetih letih morala zapustiti dom, ki ga je zgradila s krvavimi žulji. Toda, ko je videla, kako ji je neznana sekira iz nerazumljivih razlogov uničila drevesa, ki bi še dobro obrodila — Srebotnikova sta upokojenca — jo je pretreslo in solze so drsele same od sebe.
Katera zločinska roka naj bi bila
na delu? smo se vprašali. Poklical sem pravnika Gračnerja iz RLV. Odgovor je bil kratek: ,,Mi za to nične vemo!"
Nemiren v iskanju sem spraševal dalje. Poklical sem sosedo Marto Majer. ,,Ali veste, kdo je dal nalog za poseko dreves?" „Ne, mi nifi ne vemo. Sicer pa je bila Srebotnikova živa meja res visoka. Senca, veste ..."
Telefoniram tovarišu Ivu Kolarju, ki vodi področje rudarskih škod. ,,Tudi mi nič ne vemo. Gotovo je kdo samovoljno ukrepal. Rudnik zaradi večjih del niti tistih dreves nima časa posekati, ki se že ugrezajo. Menim, da je bila na delu zloba človeka. Tudi, če bi bilo eno samo drevo jablane in bi dalo le kilogram jabolk, bi še naj stalo. Sicer pa smo že dali nalog, da stražar iz Šoštanja razišče zadevo glede poseke dreves." Odkrita in iskrena izjava, in verjeli smo ji. Odgovori na naše proizvedbe so bili jasni in nedvoumni. Vse zaman! Drevesa, lu jih je s toliko ljubezni gojila družina Srebotnik, so nemočno ležala križem kražem. Koliko let bi še lahko ponujala zrele in okusne sadove obema, ki sta pustila več kot pol življenja na goriški cesti 8.!
Iz napisanega pa vendarle vodi
Prijatelji me uvrščajo med strpne ljudi, zato se nisem razburila, ko so me v poslovalnici Standard, na oddelku z gospodinjskimi aparati, pustili nekaj časa čakati. Kupovala sem manjši električni stroj za poročno darilo. Prodajalka je' ves čas vneto računala, zato sem se razveselila prihoda njene kolegice, ki pa me je na vprašanje, če mi lahko postreže, zelo glasno zavrnila, da nima časa, ker mora nalagati ,,robo".
Na srečo imamo v mestu še nekaj trgovin s podobnim blagom. Na tehničnem oddelku v Nami sem naletela na prodajalko, ki se spozna na svoje delo. Ko sva skupaj izbrali, kar sem želela, je vljudno prosila stranko, ki je priSla za mano, naj za trenutek počaka in odšla z mano na oddelek s posodo, da bi mi zavili darilo. „Na oddelku s papirjem vam tega ne bodo hoteli narediti," me je vljudno posvarila. Toda pri posodi niso imeli nobenega posluha za njeno željo. Prodajalka nama je začela na ves glas zagotavljati, da imajo na ..darilnem" sklep delavskega sveta (!), da morajo zavijati darila in naj prenehajo izkoriščati njihovo pripravljenost za delo. ker mora vsak opraviti svoje!! Njen povzdignjeni glas je pritegnil pozornost mimoidočih kupcev in s čudnimi občutki sva se s prodajalko napotili na oddelek s
papirjem. Tam sva doživeli pravo ploho ogorčenih besed. Tri prodajalke, očitno zelo prizadete, ker se to ni zgodilo prvič, so glasno zatrjevale, da darila ne morejo zaviti, ker nimajo selotejpa. ,,Ce bi ga imeli vi s seboj, bi vam lahko pomagali," je boječe ugotavljala prodajalka za blagajno. Ni mi preostalo drugega, da sem kupila ovijalni papir, traku pa mi niso mogli dati, ker ga tudi niso imeli. Iz zadrege so me rešili v Mladinski knjigi, kjer niso bili prav nič presenečeni, da sem ne-zavito darilo prinesla iz Name. Baje nisem bila prva takšna stranka.
Dogodek ne bi bil vreden pozornosti, (čeprav se sprašujem, kaj je narobe z odnosom do kupcev, ko vemo, da se zaradi stabilizacijskih prizadevanj zmanjšuje kupna moč občanov), če bi lahko nanj mimogrede pozabila. Tako pa sem se še nekaj Saša spraševala, kakšni bi bili delovni rezultati, če bi se delavci v tovarni zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala sklicevali na samoupravne odločitve in čakali, da se bo ovira, ki onemogoča normalen proizvodni proces, odpravila kar sama od sebe. Zato sprašujem, kdaj bomo lahko spet kupovali darila brez neprijetnega občutka.	MIK
Titovo Velenje
Sredi vasi Šalek »stoji« električni drog. Močno ga je načel zob časa. Bo res potrebna nesreča, ki bo odgovorne opomnila na nujno potrebno zamenjavo?
Sfefet'
n
Šaleška alpinistična odprava
l
Ljubiteljska dejavnost
■ Pamir - ledeno srce Azije
Tako. Nekateri niso sploh nič razmišljali o tem, kako naj bi vzpon potekal, drugi le delno, redki pa so imeli celovito zamisel v glavi. Njihove predstave so bile koristne. Upoštevali smo jih pri načrtu za osvojitev vrha. Zato pa tudi ni bilo več tihega šušlanja po šotorih.
Odločili smo se, časa ni bilo dovolj na razpolago, da kljub slabemu vremenu pričnemo vzpon.
Piše: Peter Ficko
I
I
I
I
I
1
I
I i
I
I
I i
I
I
I
I
I
I
L smo dih veseli, uspe prinesti obilo opreme
Nekega jutra, dan je bil oblačen, toda brez padavin, smo bili pripravljeni. Primerno opremljeni za visokogorje, z nahrbtniki od dvajset do petindvajset kilogramov. Na pot smo krenili vsi, z namenom, da spravimo čim več opreme in hrane kolikor se da višje, da bi bilo osvajalcem čim lažje.
Severna stena Pika Komunizma je imela en sam možen prehod. To je dvokilometrski navpični greben Burevsetnikov (viharnikov), drugod je bilo nevarno zaradi snežnih plazov, ki so neprestano drveli s strmin.
Do omenjegjfga grebena je bilo treba prečiti širok ledenik. Stopili smo v dolgi koloni. Molče. Vsak s svojimi mislimi, ki so bile pri gori, negotovi. Tu in tam smo preskakovali ledeniške potoke, iskali ozke prehode prek globokih razpok. Ze tu je bila potrebna opreznost. V steklenem ledu so presenečali raznovrstni oledeneli ptiči, predvsem race. Uboge ptice so na svoji vsakoletni dolgi poti zašle, ledene stene so previsoke, omahnile so v smrt.
Megleni zastor se je na trenutke razmaknil; sreča, da smo lahko sledili pravi smeri. Ko smo bili na oni strani ledenika, smo krenili strmo po višini grebena. Vzpenjali smo se počasi zaradi teže, ki smo jo nosili, še posebej pa zaradi redkega zraka. Pogosto smo počivali. Z obsežnih me-lišč smo prišli na strma snežiča, kjer smo si nadeli dereze in se zaradi varnosti navezali na vrvi. Na kraju snežišč se je svet postavil še bolj navpik, greben je postal podoben noževemu rezilu, povsem skalnat. Sreča, da je bilo obilo prijemov in stopov ob silnih prepadih. Napredovali smo sila počasi. Proti večeru pa se je vreme poslabšalo, pričelo je snežiti in divjal je silen veter. V temi smo prišli na majhno uravnano sedelce, kjer nam je komajda uspelo postaviti šotore in se umakniti pred divjanjem snežnega viharja. Bili smo na Kameljem hrbtu, na višini 5200 m. Zaradi utrujenosti nismo mogli ne spati in ne jesti. Toda vseeno smo bili veseli, uspelo nam je prinesti obilo opreme in hrane.
Naslednji dan sva se z vodjem vrnila v tabor. Ostali so v glavnem vsi nadaljevali in še isti dan prišli na Firnovi plato, na višino 6100 m. Odtod pa sva z Dušanom zvedela po radio zvezi neprijetno novico, da je zaradi snežne slepote oslepel Verč. Zato se je Dušan odločil, da fantje prekinejo vzpon in poskrbijo, da pride bolnik čim preje do zdravnika, sicer lahko trajno oslepi. Reševanje Verča s tolikšne višine je bila prava odisejada. Uspela je. Sovjetski tovariši pa so občudovali pogum in tehnično dovršenost naših gorskih reševalcev.
Seveda so se fantje morali spet znova vrniti na goro. Na srečo so se vremenske razmere nekoliko izboljšale. Bilo je sicer še pretežno oblačno, toda brez padavin in vetra.
Držala se nas je smola. Po dveh dneh so se zaradi želodčnih in prebavnih težav povsem izčrpani vrnili Pavlek, Hans in Volkec. Z Dušanom sva bila zaskrbljena, tega nisvl pričakovala. Prvič sva podvomila v osvojitev vrha. Kajti na gori so ostali samo še štirje. To so bili: Marko, Dado, Silvo in Pi-žo.
S pomočjo sovjetskih zdravnikov so fantje skupaj z Verčem kmalu okrevali. In so bili spet sposobni za vzpone. Na prigovarjanje Olega in vzpodbujanja vodje so se odločili za vzpon Pika Koreženevske, drugega bližnjega sedemtisočaka, kamor je vzpon za nekaj dni krajši kot na najvišji vrh Sovjetske zveze.
To bi bilo sijajno. Na dva sedemtisočaka nismo računali. To bi preseglo naše načrte. Pa tudi vreme se je med tem časom izboljšalo, bilo je sončno, brez oblačka. Gore so žarele v vsej svoji lepoti.
njihove gore. Tu so morali zaradi deroče ledeniške reke daleč naokoli. Se najmanj težav so imeli na sredini gore, kjer so bili v zavetju. Toda tu je prek dneva neusmiljeno peklo sonce, ki je vsrkavalo njihove moči. Redek zrak pa je upočasneval hojo. Najtežji pa je bil zadnji del poti, oster skalni greben, zasnežen in zaledenel. Na njem je divjal hud veter z izredno nizkimi temperaturami. Zato so se po osvojitvi vrha in fotografiranju kljub lepemu razgledu takoj začeli spuščati v dolino.
S Pika Komunizma se je na trenutke pridno oglašal Dado. V treh dneh so premagali utrudljivi Firnovi plato in se povzpeli na Pik Dušanbe (6900 m), kjer je zadnji tabor, predno se povzpno na vrh.
Odslej smo vso pozornost usmerili na naskakovanje najvišjega vrha Sovjetske zveze. Zvedeli smo, da jih muči ustrujenost, ki se je stopnjevala zaradi pomanjkanja apetita in nespečnosti. Doba prilagajanja na velike višine je bila torej prekratka. Ko so se bližali vrhu je kljub lepemu vremenu pihal zelo hladen veter, da so bili tako podvrženi še ohlajevanju. Zaradi tega se je moral žal vrniti v šotor Silvo. Torej tik pred vrhom je moral kloniti. Imel je izredno smolo!
No, tako so stopili na najvišji vrh Sovjetske zveze trije junaki, najboljši med vsemi — himalajec Branimir Mesarič, Marko Lihte-neker ter Vladimir Predovič. In po osmih dneh so se vrnili v tabor nezavidljivega videza, drobni, izsušeni, upadlih lic — do kraja zdelani. V tistem trenutku se še niso mogli veseliti svojega uspeha. Zato pa smo hrupno slavili drugi, pravzaprav cel tabor. Saj smo bili že eno.
S svojimi cilji smo uspeli. Nismo osvojili nepričakovano le dveh sedemtisočakov, uglednih snežnikov, ampak še nekaj nižjih vrhov, ki niso kar tako. Ponosni smo tudi nanje. Lahko rečemo, da smo uspešno zastopali našo državo, našo alpinistiko, ki ima v Sovjetski zvezi velik ugled.
Pravzaprav zdaj nismo imeli več kaj iskati tod. Opravili smo svoje. Zato smo si želeli čimprej domov. Misli pa so še dolgo bile pri naših dveh sedemtisočakih, vrhovih, ki bi bila spoštovana tudi v Himalaji. Prisrčno smo se poslovili od številnih novih prijateljev, posebej pa od zelo pozornih in prijaznih sovjetskih tovarišev. Odpravili smo se nazaj — v osemtisoč kilometrov oddaljeno domovino.
Konec
£
ko natovorjeni, odpravili novemu cilju nasproti. Z Dušanom sva bila vesela, da so se odločili. Zaželela sva jim vso srečo. V naslednjih dneh sva imela le radio zvezo z osvajalci Pika Komunizma. Tod je šlo vse po sreči. Dado je sporočal, da sicer zaradi novo zapadlega snega napredujejo počasi. Firnovi plato na višini nad šest tisoč metrov, obsežno nameravajo premagati
I
I I I I
Prispevki mladih
Naša ekskurzija
..Jesen je deževna," pravi marsikdo, a letos se še kaže sonce. Enega teh dni smo izkoristili za našo prvo ekskurzijo. Peljali smo se v Maribor, kjer smo šli v tovarno Zlatorog. Hodili smo in opazovali postopek izdelave Fantje so se dobre volje, krep- (pralnega praška, ki je že nenadomestljiv v gospodinjstvu. Kjer smo hodili,
..........nam je v nosnice silil močan vonj po detergentu. Iz več silosov surovin se je
po dolgi predelavi usul pralni prašek. Ženske so ga avtomatično pakirale v vrečke. Iz skladišča pa so ga tovornjaki odpeljali v različne trgovine.
Všeč nam je bil tudi obisk v tekstilni tovarni. Iz velikih bal so tkali blago. Nato so ga še kemično očistili. V vseh halah pa so odmevali glasni zvoki strojev.
Po kosilu smo si ogledali prirodoslovni muzej. V njem smo videli stare slovenske noše, viteška oblačila, šleme, orožje . . . Najzanimivejše je bilo na oddelku, kjer so bila razstavljena modna oblačila visokih dam. Kmalu nato smo se odpravili v akvarij. Bila sem v skupini, ki je imela nalogo, da
Iga opiše. Največ živali in rastlin dobivajo iz Amerike. Hranijo jih vsak dan, čistijo pa enkrat na teden. Za akvarij skrbijo akvaristi, ki jim res ne 1
__________________ :
Izredno pa smo bili vsi v taboru g pih vtisov.
Iuail, C1S11JO p a CUNldl lia icutu. £-.a arvanj smuiju urtuimu,
primanjkuje dela, saj je veliko živali. Imajo veliko obiskovalcev in tudi mi smo bili navdušeni. Ko smo se vrnili v Titovo Velenje, smo bili vsi polni le-
začudeni, ko so se že po treh in ne po štirih dneh, kot je najmanj potrebno, vrnili s Pika Korženev skega zmagovalci: Ivo Avberšek, Pavle Syatina in Tone Vovk. To je bil lep uspeh. Nenačrtovan sedemtisočak. Zavedali smo se, da bo ta vrh prispeval še k večjemu uspehu naše odprave.
Fantje so hiteli pripovedovati o -doživetjih, čeprav utrujeni in zdelani. Težave so imeli že na prehodu z ledenika Fortanbeka na ledenik Moskvin pod vznožjem
i I I
a na m ižjem ■
Sodeloval na festivalu
Na letošnjem 18. republiškem festivalu amaterskega filma, ki je bil tokrat v Tržiču, so sodelovali tudi člani kinokluba Gorenje, kot avtorji filmov, prirejenih za festival. Sicer se letos v Tržiču niso tako odrezali, kot na prejšnjem festivalu, ko so bili nekateri njihovi filmi deležni visokih nagrad. Vendar pa tudi tukaj velja rek: važno je sodelovati . . .
Eden izmed članov kinokluba Gorenja, je tudi TOMO CONKAŠ, ki je na festivalu sodeloval z dvema filmoma — Pod šotori ter Po legenc arnih poteh, ki ga je posnel skunj s klubskim kolegom Marjanon Močiv-nikom.
Na vprašanje, kako sta omenjena filma nastala in za katero tematiko gre, je avtor odgovoril: ,,Ko sem se mudil nekaj časa med taborniki, sem posnel film, o njihovem življenju in delu, tako je nastal film, ki sem mu dal n slov Pod šotori. Samo snemanje ,e trajalo nekaj več kot deset dn , celotna montaža, sinhronizacija in drugo, pa pri bližno pol leta. Film je bil, preden sem ga poslal na festival, že predvajan na raznih vek ljskih šolah ter pri tabornikih.
Drugi film z naslovom Po legendarnih poteh, sva skupaj s kolegom Marjanom pcsnela ob tradicionalnem pohodu po poteh 14. divizije na Štajersko. Pri snemanju tega filma sva imela nemalo
težav, saj naju je vseskozi spremljalo slabo vreme, mraz in dež.
Tudi ta film je bil že pred festivalom prikazan na našem zadnjem klubskem festivalu, kjer je bil proglašen za najboljši dokumentarni film!"
Udeležili ste se letošnjega festivala amaterskega filma Slovenije, kako ga ocenjujete: ,,Čeprav nisem poklican, da dajem oceno o letošnjem festivalu amaterskega filma, pa bi kljub temu rekel, da nekaj bistvenih napredkov tokrat, v primerjavi s preteklim festivalom, ni bilo.
Skratka, kvaliteta nagrajenih filmov je bila povprečna. Zelo pa smo pogrešali bilten, s katerim bi se lahko seznanili z delom festivala, kakor tudi o avtorjih, nagrajenih in predvajanih filmih. To je prvič, da organizator festivala ni izdal uradnega biltena, sicer pa je bila organizacija festivala zadovoljiva. Poudariti velja še to, da sta dva naša člana, Boris Salobir in Zvone Grebenšek, ob tej priliki sprejela priznanje in bila imenovana za kinoamaterja I. stopnje."
— In kakšni so načrti za naprej?
,,Tudi v prihodnje bom posnel še nekaj filmov, eden od teh bo prikazan že na naslednjem klubskem festivalu, ki bo januarja prihodnje leto v Titovem Velenju".
B. Mugerle
Malo smo se odpočili in nadaljevali pot. Nato smo zagledali zlato obarvan gozd. Začeli smo se vzpenjati na Enclov vrh. V gozdu smo zagledali obeležje, kjer je padel Martinšek Edo. Poklonili smo se njegovemu spominu. Na vrhu pa smo zagledali spomenik. Imeli smo nekaj časa za počitek. Nabirali smo kostanj, ki se nam je skrival med listjem. Kmalu smo nadaljevali pot. Ustavili smo se pri partizanski bolnišnici Jelki. Tov. Pod-lesnikova nam je o njej veliko povedala. Obiskali smo še spomenik talcev, ki so padli v Sieški dolini. Odšli smo še preko rumenih gozdov po Jakcu. Naša zadnja postojanka je bil spomenik talcem v Starem Velenju. Utrujeni, vendar veseli, da smo lahko obiskali partizanska obeležja, smo prišli domov.
Renata Toff, 5. b Literarno dopisniški krožek na Oš Gustav Šilih iz Titovega Velenja
Zabovnik Darja, 8. c Literarno dopisniški krožek na OS Gustav Šilih iz Titovega Velenja
Mati narava
Na športnem dnevu
Šolsko leto se je že začelo in s tem tudi naš prvi športni dan. Odločili smo se, da pojdemo po poteh'partizanskih obeleŠj. Bil je čudovit jesenski dan, namenjen za pohod. Spotoma smo obiskali spomenik španskega borca Mihe Pintar-Toleda. Nato smo prišli do hiše v kateri je dala družina življenje za svobodo. Pot nas je peljala še do rudnika.
Le kaj bi mi brez na ive? Ne bi bilo hrane, ne bi bilo gozdov in ne bi bilo cvetlic. Vendar, člov .< je naravo moderniziral. Namesto ozkih gozdnih stezic, so velike avtoceste, namesto da bi za dobro jutro poslušali žvrgolenje ptic, nas zbudi trušč in ropot avtomobilov. Marsikdo se lepega dne umakne v mirno nar?vo. Da, to je tisto, kar nas vleče k njej. Mir! V jeseni gremo po kostanj. >pečemo in pojemo ga na zelenih livadah. Tudi človek je del narave, toda tisti, ki jo največkrat uničuje.
Drofenik Andreja, 5. b Lit. dop. krožek na Oš Gustav šilih
MARJAN BREGAR
IJJBSEVROCO
24. Silovit, povsem nepričakovan udarec
Kenove desnice je odtrgal Udurikovo roko z vratu. Roka je zletela kvišku — zdelo se je kot da ni več plemičeva — in Udurnik je izgubil ravnotežje. Treščil je plosko na tla.
Zategel »Oooooo!« je razgibal množico. Vihar navdušenja je narasel do brezumja in silen človeški val je nosil zmagovalca pred tribuno.
Ničesar več ni slišal Ken ne videl. En sam
pogled je iskal, na en sam nasmeh čakal.
Anesta!
Izročala mu je venec, sklanjala se je tesno k njegovemu potnemu obrazu in mu šepetala v ,uho: »Zvečer — na mostu ...«
Le malo je manjkalo, pa bi jo spet zgrabil s svojimi kovaškimi rokami, jo zavihtel nad množico, nad tribuno ...
In zaklical bi, tako da bi slišal vesoljni svet: »Zvečer — na mostu, ljubica!«
No, ni bil več neuki srnjak iz Gorovja. Priklonil seje po plemiško, zahvalil seje za venec in izginil v množici. Ta se je, vsa razgibana in neugnana, zdaj že vdajala naslednjim mikom: zagrinjala se je okrog velikanskih ražnjev. Vriski in pesmi so privreli iz tisočerih grl, ilirske in keltske! Pričela se je brezumna noč rajanja.
Ken ni utonil v ljudskem veselju. Hotel je
ostati sam s svojo srečo. Z njo v srcu se je želel iz doline ozreti v svoje Gorovje. Utrl si je torej pot iz trušča, tekel na travnike ob reki in razprl roke. Gore so drsele v mrak, le vrhovi so bili rdeče obsijani...
Polna pljuča dišečega hladu mladega zelenja je zajel, nato je tih in spokojen zakorakal ob mrmrajoči reki. Ob mostu, trhlem prastarem mostu se je ustavil.
Številka 45 (607) - 12. novembra 1981
Vaš obveščevalec
i\57
koledar
Četrtek, 12. novembra — EMIL Petek, 13. novembra — STANISLAV
Sobota, 14. novembra — NIKOLAJ
Nedelja, 15. novembra — POLDE Ponedeljek, 16. novembra — JERICA
Torek, 17. novembra — GREGOR
Sreda. 18. novembra — ROMAN
Mali oglasi
VRTNICE ČAJEVKE, MNO-GOCVETNE, VZPENJALKE različnih vrst lahko dobite pri Jožici Gril, Laze 30. Titovo Velenje.
MLADA DRUŽINA nujno išče dvosobno stanovanje v centru Velenja ali Šoštanja ali v neposredni bližini. Ponudbe pošljite pod Šifro: »NUJNO V DECEMBRU — VESTNI PLAČNIKI« na upravo Našega časa.
UGODNO PRODAM ZASTAVA 1500 E staro 2 leti. Ogled vsak dan od 14. do 20. ure. Stane Sovič, Ravne 4. Šoštanj.
UGODNO PRODAM AMI-8 letnik 1970. Stane Sovič, Ravne 4, ■»Šoštanj.
PRODAM KOMPLET SIVO POLARNO LISICO in kučmo. Prodam tudi zlato za zobe 6,40 g. Naslov v uredništvu.
LADO 1500, DOBRO OHRANJENO. PRODAM. Milje-vič, Partizanska 5 a, Celje (Pri parku)
SPREJMEM NA DELO PK MIZARJA ALI POMOŽNEGA DELAVCA. Možnost priučitve v sodarski stroki. Jože Nunčič, Veliki vrh 1 i, Šmartno ob Paki. Telefon 884-114.
ODDAM ENOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami za daljšo dobo — proti posojilu. Pismene ponudbe pošljite na upravo Našega časa Foitova 10 pod šifro »TAKOJ VSELJIVO«
PRODAM RENAUL-4 letnik 1975. Informacije po telefonu 891-175. Drago Tamše, Topolšica 84.
PRODAM NOV PLAŠČ (črn perzijaner-tačke) št. 48 za srednje postave. Telefon 852-247. Bran-kovič, Tomšičeva 7, Titovo Velenje.
PRODAM RENAULT-16, letnik 1966. Titovo Velenje, Cesta III/ll. telefon 850-560. FIAT 850. obnovljen, v voznem stanju, registriran dojunija 1982, prodam za gotovino 28.000.00 din. Informacije pO telefonu 063-850-029.
VZAMEM KNJIGOVODSKO DELO na domu. vodenje knjig za društva ali obrtnike. Naslov v upravi lista.
CONFORT. nevozen, letnik november 1979. Telefon 852-667, v popoldanskem času. v popoldanskem času. PRODAM DIANO. LETNIK 1978. Prevoženih 50.000 km. Telefon 881-328. zvečer.
Dežurstva
zdravniki v zdravstvenem domu titovo velenje
Petek, 13. novembra — dr.
Grošelj (dnevni), dr. Pustavrh (nočni)
Sobota, 14. novembra — dr.
. Blatnik (dežurni), dr. Lešnik (pom. dež.)
Nedelja, 15. novembra — dr. Blatnik (dežurni), dr. Lešnik (pom. dež.)
Ponedeljek, 16. novembra — dr.
Prene (dnevni), dr. Zupančič (nočni).
zobozdravniki v zdravstvenem domu
titovo Velenje
Sobota, 14. novembra — dr.
BožoJevšek. Kidričeva 17. Titovo Velenje
Nedelja, 15. novembra — dr.
Božo Jevšek. Kidričeva 17, Titovo Velenje
zdravniki v zdrav stvenem domu šoštanj
Četrtek, 12. novembra — dr.
Lazar
Petek, 13. novembra — dr. Pir-
tovšek
Sobot?, 14. novembra — dr. Pirtovšek
Nedelja, 15. novembra — dr. Pirtovšek
Ponedeljek, 16. novembra — dr. Glušičeva
Torek, 17. novembra — dr. Glušičeva
Sreda, 18. novembra — dr. Stupar
veterinarji v veterinarski postaji titovo velenje sedež šoštanj
Od petka, 13. novembra do četrtka, 19. novembra — dipl. vet. Peter Rihtarič, Prešernov trg 7, Šoštanj, tel. 881-143.
Kino
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 12. 11.. ob 18. in 20. uri: ZA PEST DOLARJEV — italijanski. v gl. vlogi: Clint Eastwood
Petek. 13. 11.. ob 10. uri: EROTIKA NA DELOVNEM MESTU — nemški erotični V gl. vlogi: Reinchard Glajmnic
Petek. 13. 11.. ob 18. in 20. uri: MOČNI IN ZLOČINCI — ameriška grozljivka, v gl. vlogi: John Huston
Sobota in nedelja. 14.. 15. 11. — ob 18. in 20. uri: EROTIKA NA DELOVNEM MESTU - nemški erotični film
Nedelja. 15. 11.. ob 16. uri: OTROŠKA MATINEJA — PO-PAYEVENORČIJE - ameriška risanka
Ponedeljek in torek. 16. 17. 11. — ob 18. in 20. uri: ŽANDAR IZ SA1NT TROPEZA — francoska komedija V gl. vlogi: Louis de Funes
Sreda. 18. 11.. ob 18. in 20. uri: PRIJATELJ V NESREČI — ameriška detektivka.
Četrtek. 19. 11..ob 18. in20. uri: SILVIJA V KRALJESTVU STRASTI — nemška sexi komedija V gl. vlogi: Korin Kartie
KINO DOM KULTURE
Četrtek. 12. 11.. ob 20. uri: MOČNI IN ZLOČINCI - ameriška grozljivka
Nedelja. 15. 11.. ob 10. uri: OTROŠKA MATINEJA — POPA YEVE NORČIJE — ameriška risanka
Ponedeljek. 16.1 L —ob 20. uri: FILMSKO GLEDALIŠČE -PRIJATELJ V NESREČI — ameriška detektivka
Četrtek. 19. 11., ob 20. uri: KRATEK STIK — angleški ljubezenski. v gl. vlogi: Art Garfun-kel
KINO ŠOŠTANJ
Sobota. 14. 11.. ob 15,30: OTROŠKA MATINEJA - POPA YEVE NORČIJE — ameriška risanka
Sobota. 14. 11.. ob 19.30: TRIKRATNA IZDAJA — ameriški
»NAŠ ČAS« glasilo SZDL izdaja Center za informacije, propagando in založništvo Velenje p. o. Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965: do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »ŠALEŠKI RUDAR«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973 naprej.
UREDNIŠTVO: Marijan Lipov-šek (direktor in glavni urednik). Stane Vovk (Odgovorni urednik), Bogdan Mugerle. Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo in uprava. Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 850-087 in 850-316 in 850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 7 dinarjev, letna naročnina pa 300 dinarjev (za tujino 600 dinarjev).
Žiro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, tisk in odpre-ma: ČGP Večer, Maribor.
Nenaročer.ih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 z dne, 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
Modni salon Titovo Velenje
Razpisna komisija DS	-
razpisuje prosta dela in naloge
Individualnega poslovodnega organa —- direktorja DO
Kandidati, ki se prijavljajo na razpis, morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da imajo višjo ali srednjo izobrazbo konfekcijsko, krojaške stroke
—	da imajo najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj
—	da imajo organizacijske in poslovne sposobnosti
—	da se aktivno zavzemajo za razvoj družbenopolitičnih in samoupravnih socialističnih odnosov
Prijavi z dokazili o izpolnjevanju pogojev rdzpisa je potrebno priložiti ustrezen razvojni program, ki ga kandidat načrtuje za prihodnje obdobje.
Prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Modni salon, Titovo Velenje, Koroška 37 a. O izidu razpisa bomo prijavljene kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše nepozabne mame. onke in omame
Angele Miletič
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti ter s cvetjem zasuli njen prerani grob.
Zahvaljujemo se tudi godbi, pevcem in vsem govornikom za tople poslovilne besede. Posebej se zahvaljujemo prim. dr. Fijavžu za dolgoletno zdravljenje in družini Lukežič za nesebično pomoč, ki sojo vseskozi nudili naši mami.
_ . f-f Ii Ij »L	• jI	>	'-• "	■ «' " ->'J	It (.Ii -•V'*	I »i ili N
, i - ' ' . ■•>:■ -ir.:' '	, >'/.«•«»'..	.ir^lg vj -
•t Vsi njeni dragi.	/s ;
>b- inicvi	- ;'ib ».ar. v	• t .;.< ^v . •-.
« - . • . ' .. « .	•	-
avanturistični, v gl. vlogi: Ben Gazzara	*
Nedelja. 15. 11.. ob 17.30 in 19.30: ZA PEST DOLARJEV -italijanski vestem
Ponedeljek. 16. 11.. ob 19.30: EROTIKA NA DELOVNEM MESTU — nemški erotični
Sreda. 18. 11. ob 19.30: MOČNI IN ZLOČINCI — ameriška grozljivka
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek. 13. 11. — FILMSKA PREDSTAVA ODPADE
Nedelja. 15. 11 — OTROŠKA MATINEJA ODPADE
Torek. 17. 11.. ob 19. uri: EROTIKA NA DELOVNEM MESTU — nemški erotični
SMUČARSKI TEDEN V RDEČI DVORANI VELENJE
16.	novembra ob 19. uri prireditev BELI NAJ KONCERT - POMAGAMO REPREZENTANCI JUGOSLAVIJE
17.	novembra ob 16. uri otvoritev SMUČARSKEGA SEJMA
18.	in 19. novembra — smučarski sejem odprt od 9. do
19.	ure
21. novembra ob 20. uri PRVI SMUČARSKI PLES V RDEČI DVORANI
ZABAVAL VAS BO ANSAMBEL ŠOK IZ LJUBLJANE
VSTOPNINA 100 dinarjev
VABLJENI!
Prireditve
Vpetek.ob 19.uri bovknjižnici v Titovem Velenju filmski večer, ki ga bo pripravil Kinoklub »Gorenje«.
V	soboto, ob 16.30 in 19.30 bov domu kulture v Titovem Velenju, medobčinska revija odraslih pevskih zborov, na kateri bo sodelovalo 22 zborov. Vstopnice po 40 din prodajajo v knjižnici in eno uro pred koncertom.
V	perek. 20. novembra ob 19. uri bo v domu kulture v Titovem Velenju koncert mladinskega pevskega zbora osnovne šole »Franjo Vrunč« iz Slovenj Gradca. ki ga vodi Jože Leskovar. Po koncertu bodo v razstavnem prostoru Kulturnega centra »Ivan Napotnik« odprli razstavo pa-stelov akademskega slikarja Karla Pečka iz Slovenj Gradca iz ciklusa »Uršlja gora«.
Na G raški gori in v Topolšici sta še odprti spominski sobi. Na velenjskem £radu pa so še odprte muzejske in galerijske zbirke, razen muzeja.slovenskih premogovnikov. ki je zaprt zaradi prenavljanja.
Miličniki so zapisali
VLOM V RIBARNICO
Neznani storilec je v noči od 4. na 5. november vlomil v ribarnico na velenjski tržnici. Na silo je odprl registrsko blagajno, v kateri pa je bilo le nekaj drobiža. Poškodoval je tudi rezervoarje za ribe. Nastalo škodo ocenjujejo na okoli 80 tisoč dinarjev. Miličniki za storilcem poizvedujejo.

EPLP5
VEPLAS VELENJE TOZD GALIP
Celjska cesta 35 63320 TITOVO VELENJE
Komisija za delovna razmerja TOZD Galip OBJAVLJA
PROSTA DELA IN NALOGE:
1.	VODENJE OPERATIVNE PRIPRAVE DELA (1 delavec) Pogoji: višješolska ali srednješolska izobrazba strojne smeri
ter 3 oziroma 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del.
2.	OPERATIVNEGA TEHNOLOGA (1 delavec)
Pogoji: srednješolska izobrazba strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del.
3.	VODENJE IZMENE - POLIESTER (1 delavec)
Pogoji: srednješolska izobrazba kemijske smeri in dve leti ustreznih delovnih izkušenj.
4.	VODENJE IZMENE - ARMIRANI POLIESTER (1 delavec)
Pogoji: srednješolska izobrazba strojne smeri in dve leti ustreznih delovnih izkušenj.
5.	VODENJE IZMENE - GUMBARNA (1 delavec) Pogoji: srednješolska izobrazba strojne sameri ali KV delavec (ključavničar) in 2 oziroma 3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
6.	NASTAVLJANJE STROJEV (1 delavec) Pogoji: KV ključavničar in 2 leti delovnih izkušenj.
7.	VLIVANJE PARIC, REZANJE RONDEL (1 delavec -moški)
Pogoji: PK ali NK delavec in 1 leto delovnih izkušenj. '
Za navedena dela se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas s poskusno dobo, določeno po pravilniku o delovnih razmerjih.
Kandidati naj prijavam priložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev in jih' pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: Veplas Velenje, Celjska cesta 35, 63320 TITOVO VELENJE. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 15 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav.
Če napeljujete v svoje stanovanje
CENJRAUjjO OGREVANJE
prodajalno
gorenje
v Titovem Velenju, Celjska 19
NUDIMO VAM:
-	lamelne jeklene radiatorje,
-	izolacijske plašče PURLEN-ALU,
-	kotle za centralno ogrevanje in
-	ventile za radiatorje ARMAL (ročna nastavitev oziroma nastavitev s termostatom)
MOŽNOST NAKUPA NA PO TROŠN/ŠKO POSOJIL 0!
(za kotle za centralno ogrevanje ni pologa!)
Zasadili drevesa v spomin na tovariša Tita
Živahni premiki - je to preporod
Alojz Holešek
Tudi v krajevnih skupnostih Šaleške doline bodo krajani trajno obeležili življenje, delo in borbo našega velikega voditelja, maršala Tita, z zasaditvijo 88 dreves. Prvi, ki so se z organiziranim prostovoljnim delom lotili zasaditve dreves so bili prebivalci krajevne skupnosti Stara vas. Podobne prostovoljne akcije zasaditve 88 dreves, ki bodo simbolizirale 88 let življenja tovariša Tita bodo do spomladi tudi v drugih krajevnih skupnostih.
Krajani Stare vasi so se odločili, da bodo drevesa zasadili v mestnem parku, ki je na njihovem območju. Več kot sto se jih je pretekli četrtek zbralo na udarniški akciji. Sprva so predvideli, da bodo zasaditev opravili v dveh popoldnevih. Toda ob tolikšni udeležbi so to ponosno delo končali že prvi dan. Spodbudno pri tem je, da se v parku niso zbrali le starejši ali celo samo najstarejši krajani, ampak je bilo med njimi tudi veliko mladih. Četrtkovo popoldne je znova potrdilo odločenost vseh nas, da bomo nenehno stopali po poti, ki jo je začrtal tovariš Tito. Hkrati je ta prostovoljna akcija znova potrdila, da zavest do prostovoljnega dela v šaleški dolini še ni zamrla in da je prav udarniško delo tisto, ki združuje včasih že kar preveč odtujene ljudi. Takšnega mnenja so bili tudi vsi tisti krajani, pri katerih smo se za trenutek ustavili, ko so kopali jame in sadili drevesa.
Alojz Holešk: „Ze dolgo smo si želeli, da bi kar najbolje uredili park. Z današnjimi 88 drevesi smo mu dali nov videz, saj nas
Jože Volk
bodo stalno spominjala na bogato ustvarjalno delo tovariša Tita,
Današnje prostovoljno delo je znova pokazalo, da si ljudje še želimo takšnih akcij in da je še vedno prisotno udarniška vnema med nami. Sedaj moramo storiti vse, da bomo park v prihodnje bolje čuvali kot doslej. Menim, da bi skrb za njegovo dokončno ureditev moralo prevzeti celotno mesto.
Veliko krajanov je prišlo na to udarniško akcijo. To najbolje potrjuje njihovo veliko pripadnost naši skupnosti in želji po ureditvi okolja, v katerem živijo. Torej potrebna je samo dobra organizacija in ljudje bodo z veliko voljo sodelovali pri vsakršnem prostovoljnem delu, saj to še bolj krepi enotnost med njimi, obenem pa prispeva k še boljšemu jutrišnjemu dnevu."
Jože Volk: ,,Z današno akcijo in množično udeležbo smo znova pokazali našo veliko odločenost, da bomo nadaljevali pot, ki jo je začel tovariš Tito. Ze doslej smo se radi udeleževali prostovoljnega dela, ki ima začetek že pri gradnji novega Velenja. Vabim tudi ostale krajane drugih krajevnih skupnosti, da posnemajo našo akcijo."
Zofka Ribič: ,.Povsem razumljivo je, da smo tako množično prišli danes v park na akcijo, med katero sadimo 88 dreves, s katerimi bomo trajno simbolizirali delo in življenje tovariša Tita. Park bo s tem dobil novo podobo, rast 88. dreves, pa bo nas, našo mladino in naše zanamce stalno živo spominjala na našega
Zofka Ribič
velikega državnika, tovariša Tita. Iz naše družine sva prišla na akcijo s sinom, je pa veliko primerov, ko je iz družine tudi več članov."
-
Dime Randjelov: ,.Obiskujem osnovno šolo Miha Pintar-Tole-do. Tovariša Tita, našega velikega učitelja, sem imel zmeraj rad, zato sem se z veseljem udeležil akcije. In naše družine smo prišli štirje. Sedaj, ko bo park lepši za 88 dreves, si bomo morali vsi paziti, da bomo stalno skrbno urejen."
Ivan Novinšek: ,,Ne živim v tej krajevni skupnosti, toda kljub temu sem po srcu se vedno Sta-rovaščan, saj sem se tukaj rodil. Enako tudi moja žena. Zato je bila najina dolžnost, da sva prišla v Staro vas pomagat saditi drevesa v spomin na našega velikega predsednika. Ko bo akcija stekla tudi v krajevni skupnosti Šmartno, kjer sedaj živiva, bova seveda prav tako sodelovala."
Maksi Podlesnik: ,,Sem predsednica osnovne organizacije zveze socialistične mladine Stara vas, zato sem še toliko bolj vesela, da je prišlo danes v park tudi veliko mladink in mladincev. Z udeležbo želimo tudi mi znova potrditi, da bomo smo vedno pripravljeni pomagati pri urejevanju naše krajevne skupnosti. Z zasaditvijo 88 dreves pa smo tudi na zunaj dokazujemo, da sta delo in misel tovariša Tita nenehno prisotna v naših srcih in da ne bomo nikoli skrenili z njegove poti."
S. V.
Dime Randjelov
Maksi Podlesnik
Ivan Novinšek
Ob dnevu mrtvih
Uresničevati plemenite misli
Ob dnevu mrtvih smo obiskali spomenike in grobišča borcev NOB in žrtev fašizma in se poklonili spominu tistih, ki so darovali svoja življenja zci našo svobodo.
Skrb za primerno ureditev in okrasitev spominskih obeležij in grobišč so — kot običajno — prevzele krajevne organizacije ZZB NOV in skupaj s šolsko mladino organizirale žalne svečanosti.
Žalne svečanosti so se začele v petek. 30. oktobra, ko je mladina RŠC s predstavniki borčevske organizacije obiskala Graško goro in se pri spomeniku »Nošenje ranjencev« spomnila vseh tistih. ki so na tej legendarni gori omahnili v smrt na pohodu XIV. divizije.
Osrednje spominske svečanosti so bile ob grobišču 140 partizanskih borcev na pokopališču v Podkraju in ob spomenikih
»Onemele puške« in >>Maršal Tito« na Titovem trgu v Titovem Velenju. Tudi druge pomnike našega narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije v naši občini so obiskali borci in mladina ter ponovno potrdili izročilo. ■ da smrt za domovino ne pomeni nekaj davnega, temveč našo današnjo stvarnost; koraki padlih borcev na tej nekdaj tako težki poti še vedno odmevajo v sedanji čas. odmevajo v korakih svobodnih ljudi.
Ko se vedno znova srečujemo ob pomnikih naše zgodovine in obujamo spomine na naše mrtve ■junake, se nam vsiljuje vprašanje, zakaj na te svečanosti ne prihajajo tudi svojci in njihovi prijatelji. saj se s svojim bojem, s svojimi človeškimi dejanji zaznamovali čas. v katerem so preživeli svoja kratka življenja. Na osrednjem spomeniku »Onemele puške« v Titovem Velenju je izpisanih 680
imen iz naše občine. A li ne bi bilo prav. da bi ta pomnik, kije popisan s krvjo naših ljudi, včasih obiskali tudi svojci in snanci padlih in umrlih borcev in žrtev in tako izpričali, da v spominu še vedno živijo z njimi. Res je, da v boju za davne cilje marsikdaj pozabljamo, na mrtve. Ob tem pa se ne zavedamo, da s tem. ko obsodimo na pozabo svoje mrtve prednike in vrstnike, osiromašimo in obsodimo tudi sami sebe.
Ko hodimo po pokopališčih in gledamo razkošne spomenike in grobove, ki so zlasti ob dnevu mrtvih zasuti z grmadami dragega jesenskega cetja. se sprašujemo. ali ne bi mogli počastiti spomina na naše drage umrle tudi na skromnejši način. Ali se ne bi na najlepši način oddolžili njihovemu spominu, če bi nadaljevali njihove plemenite misli in dobra dejanja.
OO ZZB NOV Velenje
Kdor se je udeležil skupščine ŠŠK lahko potrdi, da je bila ena najboljših v zadnjih letih. Skupščina, ki je zunanji izraz resnih prizadevanj in nezadovoljstva z obstoječim, je obrodila tudi prve sadove.
Aktivni del kluba, zlasti predsedstvo, je begalo veliko nesorazmerje med številom študentov iz naše občine in tisto peščico, ki dela v klubu. ,,Ali smo sploh poklicani, da se v imenu drugih, ki jih niti ne poznamo, gremo nek imaginarni ŠŠK? Ali je tisto, kar se zmenimo, na sestanku predsedstva, sploh mnenje študentov iz občine Velenje? Ali nismo le ena izmed skupinic študirajoče mladine? Ali smo predsedstvo neka avandgarda, ki se že v začetku sprijazni s tem, da bo imela glavno besedo, poslušalcev pa ne?" lahko preberemo v glasilu ŠŠK.
Sestanek 7. novembra je nakazal možnost, da bo takih dvomov konec. Izkazalo se je, da mladega človeka v organizacijo pritegnemo le, če mu nakažemo stvarne perspektive. Program dela, ki si ga
študentje to šolsko leto zastavljamo, v sami vsebini ni bistveno drugačen, gre le za nov pristop. Premostiti je potrebno prepad med generacijami in zbuditi mlade iz koprene nezamteresiranosti. Ni res, da študentov ne bi zanimali problemi študijske politike, zaposlovanja, vprašanja prevoza v mesto študija, študijskih praks. . . Ni družbenega vprašanja ki hkrati ne bi bilo vprašanje mladine. Mlademu rodu ni in ne more biti vseeno, kako živijo in kako bodo živeli ter kakšne so in kakšne bodo njihove delovne ter življenske razmere.
Mlade zanimajo številna področja udejstvovanja, pa naj gre za kulturo, umetnost, šport in rekreacijo, zabavo in negovanje revolucionarnih vrednot.
Ze na skupščini se je vsak član opredelil za področje, ki ga zanima in kjer bi želel delovati. Tako se je oblikovalo šest komisij, ki jim na tem prvem sestanku res ni manjkalo članstva. Vsaka od komisij je izdelala delovni program in kon-
kretno določila odgovornost za njegovo uresničevanje.
Kulturna komisija načrtuje več tematskih večerov, predvsem o sodobni glasbi, ki zlasti zanima mlade. Pripravila bo tudi petkov kulturni večer, organizirala skupne oglede prireditev, kinopredstav in podobno. Kogar bolj zanima šport, lahko izbira med redno rel reacijo ob sobotah, smučanjem v zimskih počitnicah, trim kolesarjenjem, pohodom na Stol in čez Pohorje. Klub bo poskrbel za cenej 5e karte za plavanje in drsanje. Zanimiv program imata tudi komisija za SLO in informativna komisija. Svojih nalog pa se zavedajo tuci člani ZK v ŠŠK, ki naj bi pri-po.nogli predvsem z osebnim zgledom. Lastnost OO ZK naj bi bila, da bi vprašanja reševali sporazumno, v odprtem pogovoru in se nikakor ne bi izogibali kritike.
Tu so torej programi, tu so cilji in hotenja, potrebni pa smo tudi Ijulje s potrebno mero prizadevnosti, doslednosti in odgovornosti.
Malo gledalcev
Nedeljska zmaga proti novincu Solinu na domačem igrišču daje nogometašem Rudarja vendarle še možnosti, vsaj teoretične, za obstanek v drugi ligi. Seveda pa po eni tekmi in zlasti po igri, ki so jo prikazali v tem kolu ne smemo graditi gradove v oblakih. Ne smemo namreč pozabiti, da je moštvo Solina novinec v ligi in v nedeljo ni pokazalo veliko. Kljub temu pa so domači igralci le s težavo zmagali, še sreča, da so imeli v svojih vrstah zelo razpoloženega Narandža, ki je najbolj zaslužen za njihov uspeh. Pri oceni nedeljske Rudarjeve igre še vedno ne smemo pozabiti na tri zadnje poraze, ko so v svojo mrežo prejeli kar trinajst zadetkov, dosegli pa nobenega. Skratka, kolikšno veljavo ima nedeljska zmaga, bo pokazala že zadnja jesenska tekma v Bački Topoli, kjer se bodo igralci Rudarja sestali z moštvom AIK.
V nedeljo so imeli igralci Rudarja lepo priložnost, da si vsaj nekoliko popravijo zelo slabo razliko v zadetkih. Toda kot velikokrat doslej so bili tudi takrat nespretni in nezbrani pri strelih na nasprotnikova vrata. Med številnimi priložnostmi naj omenimo le Buškovičevo v drugi minuti. Od nasprotnikovih vrat je bil oddaljen le meter(l), pred njim ni bilo nikogar, toda namesto v mrežo je žogo poslal poleg levega vratriika.
Gostje so nepričakovano povedli že v 16. minuti po izvajanju kota. Zoga je preletela veliko igralcev, prišla na desno do prostega njihovega desnega krila, ki je z močnim udarcem iz bližine zatresel domačo mrežo. V 41. minuti je Narandža vendarle izenačil po samostojnem prodoru. Omenjeni igralec je zaslužen tudi za drugi zadetek. V 62. minuti se je prav tako odločil za pre-igravanje, nevarno se je bližal gostujočemu vratarju in gostje so zanesljivo zadetek preprečili s prekrškom. To je bila enajstmetrovka in Kolenc je nato postavil končen rezultat srečanja.
Podcenjevali nasprotnika
Nogometaši Šmartnega so v nedeljo nepričakovano visoko izgubili srečanje s pomlajeno ekipo trboveljskega Rudarja. Končni rezultat je bil 3:0. kaže pa. da so gostje domačine nekoliko podcenjevali. kar se jim je maščevalo in moštvo Maribora je Šmarčanom tako na lestvici ušlo za dve točki. Trboveljski ljubitelji nogometa so uživali v zanimivi in kakovostni igri. še posebej pa so jih navdušili razigrani igralci Rudarja. V prihodnjem kolu bodo nogometaši Šmartnega doma igrali z Ilirijo.
Začeli tudi košarkarji
Konec tedna se je začelo prvenstvo v slovenski košarkarski ligi, kjer igrajo tudi igralci šoštanjske Elektre. Visok poraz v prvem kolu kaže, da ni bilo vse gladko v pripravljalnem obdobju. Zapustil jih je namreč trener Luštrek, tako da je pred prvenstvom trenersko mesto. prevzel nekdanji igralec Elektre Kristan. Gotovo je bila to pametna
odločitev kluba, kajti nikjer ne piše, da je ,,uvoženi" kader najboljši. V prvem kolu so igralci Elektre sicer doživeli visok poraz v Zagorju 95:66 (48:33), vendar smo prepričani, da bo v nadaljevanju prvenstva bolje. Toda že v drugem kolu jih Čaka težak nasprotnik, saj se bodo v soboto sestali v telovadnici solidarnosti v Šoštanju z Branikom.
Uspešen
nastop
Pretekli teden so se športniki društva invalidov Titovo Velenje znova izkazali. Matjaž Antlej je na republiškem prvenstvu v namiznem tenisu v Trbovljah osvojil prvo mesto, Tomaža Pungartnika pa je v drugem kolu premagal kasnejši zmagovalec v njegovi skupini.
Še posebej uspešni so bili strelci in šahisti, ki so nastopili v Sevnici in tako počastili tamkajšnji občinski praznik. V konkurenci 8 najboljših ekip iz vse Slovenije so zmagali velenjski strelci in osvojili prehodni pokal. Za ekipo so nastopili Hinko Bola, Franjo Zučko, Silvo Pešak in Drago šafarič. Med posamezniki sta bila najboljša Hinko-Bola in Franjo Zučko.
Prvič po dolgem času so nastopili tudi šahisti. Zmagali so med sedmimi ekipami in prav tako osvojili prehodni pokal. Nastopili so Ismet Alič, Djordje Vejnovič, Fahrudin Softič in Peter Videtič.
Morda še to, da so športniki aktiva delovnih invalidov Gorenja kot prvi v občini pričeli z organizirano vadbo v sedeči odbojki. Prizadevno vadijo vsak četrtek od 18. ure dalje v telovadnici osnovne šole v Pesju. K vadbi vabijo še druge.	-ih-
Splošna vadba
TVD Partizan Šoštanj je to jesen organiziral splošno vadbo za ženske, ki je vsak ponedeljek s pričetkom ob 19. uri.
Podobno vadbo bo organizirala tudi zveza telesnokultumih organizacij občine Velenje v Titovem Velenju in to za ženske starejše od 30 let. Vadba bo vsak četrtek v telovadnici nove osnovne šole bratov Mravljakov v krajevni skupnosti Šalek—Gorica s pričetkom ob 18. uri, trajala pa bo do 19 JO.
Splošna vadba je zlasti namenjena vsem tistim občankam, ki nimajo možnosti organizirane vadbe v delovni organizaciji ali v krajevni skupnosti.
Začetek bo 16. novembra.
Svojevrsten rekord
Rokometašice Velenja uspešno nadaljujejo prvenstvo v drugi zvezni ligi. V devetem kolu so gostovale v Varaždinu in premagale ekipo Koke z rezultatom 25:19. Igralke iz Titovega Velenja so bile ves čas boljše. Prvi polčas so dobili sicer samo z golom razlike (12:11), v nadaljevanju pa so se razigrale in in prepričljivo zmagale. Devet zmag zapored je gotovo svojevrsten rekord na naših igriščih in dekletom želimo da bi dobile tudi deseto prvenstveno srečanje v soboto v Rdeči dvorani v Titovem Velenju, ko se bodo sestale z ekipo Djakova. Tekma se bo začela ob 19. uri.
Poraz z vodilnim
Rokometaši Šoštanja so doživeli poraz v tem prvenstvu. V kolu so izgubili srečanje z vodilnim Zagrebom v Rdeči dvorani z rezultatom 21:16 (10:8). Na tekni se je zbralo rekordno število gledalcev — približno 700, ki so bili kljub porazu igralcev Šoštanja vendarle zadovoljni z igro. Gostje so imeli v vratih odličnega Zorka, ki je dobesedno branil nemogoče, med drugim tudi štiri sedemetrovke. Poleg tega so gostje sploh igrali zelo dobro pa tudi trdo v obrambi, saj sta sodnika v korist domačih igralcev dosodila kar deset sedem-metrovk, Zagreb pa jih j »streljal šest, od tega -je vratar Zupane eno
ubranil.
Prvi zadetek so gledalci videli šele v peti minuti. Povedli so gostje, ki so nato vse do 41. minute vodili z golom ali dvema, dvakrat pa so povedli s tremi goli razlike. V 41. minuti so igralci Šoštanja ob močnem navijanju gledalcev izenačili na 12:12 in nato prvič povedli (13:12).
Gledalci so bili na nogah, saj so pričakovali, da bodo njihovi igralci nadaljevali enako uspešno in pripravili presenečenje. Zal, so igralci Šoštanja v teh odločilnih trenutkih v preveliki želji, da bi zmagali, precej grešili, za vratarja Zorka pa skorajda nobena žoga ni bila izgubljena. Branil je resnično odlično.
To kot da je pobralo voljo Soštanj-čanom in do konca tekme so dosegli le še tri zadetke. Popustila je tudi zbranost v obrambi, in gostje so še devetkrat premagali vratarja Zu-panca.
Šoštanj: Zupane, Podgoršek, Korelc, Skornšek 4, Jamborvič, Guček, Potušek 5, Javornik 3, Toplak 2, Lesjak 2, Stvarnik, Gradišnik.
Derbi v Šempetru
V	četrtem kolu prve slovenske odbojkarske lige za moške sta se srečali moštvi OK Šempeter in OK Topolšice. V savinjsko-šale-škem derbiju so bili uspešnejši (Šempeterčani) domači igralci in gladko zmagali s 3:0(15:9. 15:10, 15:6). Prikazana igra obeh ekip ni ustrezala njihovemu renomeju.
V	nedeljo, ob 10. uri. bo v telovadnici osnovne šole Topolšice tekma med OK Topolšica in OK Stavbar (ml.) iz Maribora.
D. M.
Druga zmaga
Pred osemdesetimi gledalci so /idbojkarice Ljubnega s težavo uspele premagati igralke OK Poreč z rezultatom 3:2 (4:15. 15:12. 10:15: 15:12. 15:9). V uro in pol trajajoči tekmi je občinstvo lahko gledalo povprečno odbojko, kjer sta se ekipi neprestano menjavali v vodstvu. Gostje so celo vodile z 2:1 v setih. a so se v zadnjem trenutku Ljubenke le zbrale, z velikim naporom izenačile ter odločilni peti niz zasluženo zmagale..
Darko Menih