53
Politične stvari.
Iz državnega zbora.
Zadnji dve seji državnega zbora spolnila je obširna splošna razprava o zakonu za ustanovitev delavskih bolnišničnih blagaj nic. Govori bili so jako zanimivi in obširni, čeravno so se vse strani zbornice izrekle za postavo. V sobotni seji sklenilo se je tudi soglasno, da se načrt postave sprejme za podlago nadrobne razprave. V ravno tej seji pričela se je nadrobna razprava o §. 1. — Najbolj pomenljiva pa bo ta pri §. 3., kjer namerava večina zborova v nasprotji z načrtom predlagati, da imajo odločilno-kouečno besedo pri tem vprašanji deželni zbori. — V torek dne 15. februarija ima priti to vprašanje v razgovor, ali se uže tudi doko-nečno reši v tej seji, je pa neverjetno.
Bolj zanimive, kot razprave v javnih sejah državnega zbora, so razprave v državnozborskih odsekih.
V tem oziru omeniti je,  da so se
v peticijskem odseku
prošnje koroških Slovencev za ustanovitev slovenskih ljudskih šol za tamošnje Slovence, o katerih je poročal poslanec Klun, odložile v nasprotji s pozitivnimi predlogi poročevalčevimi. — Kolikor se čuje, hočejo slovenski poslanci sedaj delati na to. da se to nujno in za koroške Slovence odločilno vprašanje reši deloma v predstoječi budgetni razpravi, deloma pa pred državnim sodiščem.
Enako  nadaljujejo  se  razprave
v pododseku na davek za sladkor.
Najbolj živahne pa so razprave
v jezikovnem odseku.
Ta odsek zboroval je minuli teden dvakrat. V prvi teh sej govoril je od strani desnice poslanec dr. Po-klukar, kateri je v obče omenjal: Tako imenovana jezikovna naredba pravosodnega ministerstva glede ravnanja s češkimi tožbami pri nadsodniji v Pragi sicer ni v razpravi, ker pa se je v prejšnjih dveh sejah jezikovnega odseka toliko govorilo o tej naredbi, izrekel je tudi govornik svoje mnenje o nji.
Za človeka, ki ta narodni boj v Ceski opazuje kot neudele- iec od daleč, je skoraj nerazumljivo, da je mo-e toliko  L8f>i>utoV8ir*   zoper naredbo,   katera se ]
vsem opira na veljavne postave, katera je tako naravna in sama po sebi razumljiva in katera se bistveno ne dotika narodnih pravic Nemcev na Češkem.
Ako naredba določuje, da se mora o tamošnji nadsodniji dohajajočih čeških tožbah in pritožbah razpravljati v češčini in da se, kakor do sedaj, samo brez prevajanja v nemščino — rešujejo češko, se s tem prihrani samo mnogo nepotrebnih stroškov in mnogo časa; delovanje sodnije se polajša, ne da bi nemščina pri vsem tem kaj zgubila.
Osobnih zaprek pri omenjeni nadsodniji nikakoršnih ni, ker vsi svetovalci te nadsodnije razumejo in pišejo gladko tudi češčino razun 4 svetovalcev, ki sicer tudi češčmo razumejo, pisati v nji pa niso zmožni. — Posledica te naredbe bo tedaj naravna ta, da se bo pri nadsodniji v Pragi hitreje iu ceneje uradovalo. — Nemci kot narod po vsi tej naredbi ničesar ne zgube, ker tega vendar nikakor po pravici ne morejo prištevati Nemci v vrsto svojih narodnih pravic, da se češke tožbe pred rešitvijo prevajajo v nemščino in potem rešitev zopet iz nemščine v češčino. — O predlogu Scharschmidovem, kateri je edino pravi predmet razprave, izreči se mi je le na kratko, ker nočem ponavljati uže povedanega. — Predlog Schmarschmidov ni izvršitev, temveč odstranitev člena XIX. državnih temeljnih postav, to dokazuje uže naslov predlogov in tako tudi nadrobnosti njegove. Povsod stavi se na mesto dosedanje narodne enakopravnosti, izrečena in po zakona zagotovljena prednost nemščine. Takega predloga nenemški narodi naše države ne morejo nikdar sprejeti in ga ne bodo sprejeli.
Nihče sicer ne taji, da nemščina pri nas uživa neko prednost kot sredstvo vsestranskega porazu mevanja kot posredovalni jezik, in Nenemci se prostovoljno radi uče nemščine, ker jo potrebujejo. Ako bi se pa nemščini hotela potom zakona pripoznati splošna in stalna pred-pravica, privilegij, moralo bi to zbaditi nasprotovanje vseh druzih naših narodov in ne bi hoteli tega več storiti, kar sedaj prostovoljno store brez ugovora, predlagatelji bi tedaj, ako bi se njihov predlog sprejel in se nemščina vpeljala kot državni jezik; ravno nemščini naj-slabeje vstregli.
Mi nočemo Nemcem storiti najmanjše krivice, nočemo kratiti njihovega narodnega razvoja, toda stoječi na podlagi narodne enakopravnosti, zahtevamo za-se enake pravice. Tem bi se odpovedali, ako bi sprejeli predlog Scharschmidov, zato mu izrecno nasprotujem tudi jaz.
Ker pa nikakor ne tajim velike važnosti predloženega nam vprašanja in ker iz srca želim, da se, ako je to sploh moč, narodi naše države prijateljsko porazume, ne bom se protivil temu, da se poskušnja stori, v to služi gotovo predlog gospoda grofa Rih. Ciama, in zato glasoval bom za njegov predlog — v njem za preiskavo predvprašanja kompetence.
Za  dr.  Pokiukarjem  govorilo je   v  tej   seji   (toreL prejšnjega tedna) še pet levičarjev.
Še bolj zanimivo  postalo  je zborovanje jezikovnega 30odseka minuli petek, dne 11. februarija.
54
Prvi govornik bil je dr. Rieger, ki je obširno in temeljito pobijal predlog Scharschmidov in pa zagovore Plener-Wurmbrand-Maagove.
Pred vsern razpravljal je opravičenje zahteve državnega jezika sploh. Ali je res potrebno, da ima, oziroma govori država samo v enem jeziku?
Do sedaj naša država ni imela državnega jezika in vendar je izhajala prav dobro, enako je pri drugih državah, na pr. v Švici, kjer se enako rabite nemščina in francoščina, ne da bi bilo to državi v škodo.
Nasprotniki očitajo Čehom nestrpljivost in nesprav-ljivost, akoravno ti ne zahtevajo ničesar, kar bi presegalo meje pravične narodne enakopravnosti.
Kaj pa zahtevajo predlagatelji?
Ti zahtevajo, da se odpravi narodna enakopravnost, da se nemščini da privilegij, in temu se vsi drugi narodi protivijo po pravici.
Sedež narodnega boja je v resnici na Ceskem, pa ako se stvari do živega seže, je pravi vzrok iskati v tem, ker se približno 50 Nemcev, ki redoma na leto stopajo v državno službo, trdovratno brani, učiti se tudi češčine.
Za tem govornikom govoril je dr. Klaič, ki je jako srečno in vspešno v obširnem govoru pobijal predlog, ker se mora protiviti nemščini kot državnemu jeziku, in po katerem se za Dalmatinsko zakonito potrdi laščina kot notranji uradni jezik. — Ako vstanejo sedanje razmere, širila se bo prostovoljno tudi nemščina v Dalmaciji, sicer pa jo zavržemo. — Ako bi predlagatelji bili pri vladi in sami ministri bi gotovo nikdar ne prišli s takim predlogom, kakor tega niso storili oni čas, ko je vladala stranka, od katere prodlog prihaja.
Za dr. Klaičem govoril je Weitloff, ki je skušal ovreči dokazovanje Riegerjevo, edino, kar je trdil glede velikanskega dragega boja obeh strank zavolj narodnostnega vprašanja, bilo je utemeljeno.
Konečno govoril je še grof R Clam, ki je ojstro rešetal taktiko nasprotnikov; celo njegov predlog našel ni milosti pred njimi, čeravno je po vsem naraven, celo neizogiben, naj se uže vprašanje rešuje kakor in kjer koli, pred vsem mora se rešiti vprašanje kompetence.
Ako se prečitajo razprave v državnem zboru pri sklepanji člena XIX., nahajajo se tam dokazi, da je tudi nasprotna stranka in izrekoma dr. Herbst glede kompetence prav tako sodil, kakor sedaj večina odborova.
Ako se tedaj vprašanje tudi odstopi v pretresavanje posebnemu pododseku, tudi temu ne bode mogoče, storiti druzega, kot pred vsem rešiti to vprašanje
Izrekoma je grof Wurmbrand očital nam šovinizem, s katero pravico in zakaj, to je težko razumeti. Naša stranka stoji strogo na podlagi postave, na členu XIX. in narodni enakopravnosti, kako bi to stališče zaslužilo pridevek šovinizma, je tolmačiti moč samo s tem, ako se takemu očitanju vrne ta pridevek.
Ker so se nasprotniki spodtikali nad predlogom, da bi se dala enemu poročevalcu naloga, preiskavati to vprašanje in so ta predlog imenovali pokrit predlog za „prehod na dnevni red" — je pa govornik pripravljen, tudi  svoj   predlog  umakniti,   in  bo  glasoval za predlog
dr. M a a g- o v: da naj se v pretresavanje predloga iz* voli pododsek 9 členov.
Potem bila je seja sklenjena in daljna seja, za katero je oglašenih še 10 govornikov, odločena na torek dne 15. februarija zvečer ob 7. uri.
Tudi v bankinem pododseku prišlo je pri členu 82, bankinega statuta na vrsto narodno vprašanje, namreč, jeli naj bodo tudi še dalje baokovci samo nemški in madjarski. Po predlogu dr. Trojanovem, katerega je zagovarjal tudi dr. Poklukar, sprejel se je dostavek, po katerem se ima vrednost bankovca na nemški strani izraziti tudi v vseh druzih deželnih jezikih.
Sklep pa je bil storjen samo s 5 glasovi zoper 4 in zoper ugovor finančnega ministra.