Taborniki
v občini Center
Priznam, preden sem se lo-
tila te teme, sva imela s sogo
vornikom   pravo   predavanje.
uvodni seminar ali nekaj po-
dobnega. Potem sem si sposo-
dila brošurico.. »Ali poznaš' ta-
borndško organozacijo« in zajet-
no knjigo   Tdneta   Simančiča
»Moj vod«. Potem sva z Mira-
nom Jerasom, načelnikom Tri-
glavske dete pri Zmajevem ta-
borniškem  odredu, pregledala
. zajeten kup fotografij in se za-
čela-pogovarjati...
Saj vam verjamem, da ste med bralcd taki, ki bi me za uvpd prav radi poučili o nek^a-terih osnovnih stvareh, prepri-čana pa sem, da ste tudi taki, ki si ne predstavljate čisto na-tančno, kaj je v taborniški or-ganizaciji vod, .četa, odred-.. Zato pričniino kar lepo po vr-sti. Osnovna taborniška celica je vod, ki ga sestavlja približ-no 10 tabornikov, več vodov sestavlja 6ete. Te so običajno po šolah ali pa tudi po krajev-nih skupnostih. Posamezne če-te imajo svoja imena kot de-nimo Triglavska četa, potem so Gozdovniki, Crni tulipani in ppdobno. In ko smo že pri imenih, bodite prjpravljeni,. da boste srečali Podivjane gliste, Modrase, Sršene, Bobre, ljub-ke Veverice ali pa katero od strašnih zveri... Več čet, ki smo jih pravkar našteli, tvori odred, denimo Zmajev odred, ki štejeokoli 250 članoy in ima sedež v občini Center v kra-jevni skupnosti Ajdovščina. Navzgor pa so potem občinske, mestne,    republiške   zveze   in
Zye2sa tabomikov Jugoslavije. In zdaj, ko nam je to nekoliko bolj jasnOj se res lahko pome-ndmo o ttem in onem iz tabotr-niškega življenja z načelmikom Miranom, ki je sicer študent strojnlštva in že dve leti uspeš-no vodi svojo četo Gozdovni-kov.
Pravzaprav sva z Miranom prelistala dnevmik oziroma kro-niko Gozdovnakov. Ustavila sva se ob najbolj zanimivih do godkih iz taborniškega življe-nja...
Cetrtek, 30. IX. 1971
...Zvečer smo se zbrali n& kateeci že dolgoletni tabdmiki in pripravljali seštanek za no-vo četo, ki se bo imenovala Gozdovmki...
Ponedeljek, 10. VII. 1972 (Od-hod na taborjenje)
... še stisk rpke, poljub raa-mi in očetu in »Bodi priden!« ... No, te zsadnje besede sino ¦ seveda preslišali. Misli v mla-dih glavicah so splavale na travnik, kjer bodo pod šoto-rom preživeli 16 dni raed svo-jimi vrstniiki daleč proč od šo-le in doma... Ob prihodu na tabotr .Cšotore je pred tem že postavila predhodndca), nas je, prevzela vse enaka misel: tu je pa res lepo!
Torek, 11. VII
Prvo noč smo kljufo dežju srečno pr^tali (včeraj smo že uredili igrišča in pot do umd-valnice — do Soče), dopoldne pa smo imeli gozdno šolo- Ma-tjaž nam je predaval o kačjem piku. Po večerji so nas obiskali fantje ih. dekleta iz Koritnice in smo z njimi pteživeli lep ve-čer.
Ponedeljek, 17. VII.
V taboru so ostali le dežurni, ostali pa smo šli na Svinjak. Ko smo prehodili kakih 300 metrov . vJšinske raziike, smo naleteM na Jtnodrasa in Matjaž ga je kar scepinom, da ne bi koga pičil. Bil je zelo lep. Vr-gli smo ga v, grmovje... S Svi-njaka smo videli Jalovec, Ka-nim, Bavški'-.Grintovec, Rom-bon in Cukla.
Sreda, 19. VII.
Skupina najbolj vzdržljivih je vstala že pxed četrto in se cxipravila proti Bovcu, od tam pa profci čukli. Imeli smo sre-čo, da ni bilo prejvroče, zato je bila pot prav prijetoa. Nerod-no je bilo leto, da smo se mo-rali večkrat ustaviti, ker siAo včeraj jedli ringlo, kl po vsej verjetnosti ni najbolje vplival
na naša prebavila. Po nekaj postankih smo ugotovili, da bo-mo morali resneje varčevati s toaletnim papirjem. Na čukli smo ugotovili, da je bil rekor-. der Drago z devetimi postanki, da smo jih vsii skupaj naredili 43 in da je bilo povprečje ne-kaj čež štisri... S čukle smo opazovali tabor in z daljnogle-dotn opazovali taboreče, ki nas niso videli, kljub temu, da je, Andrej neprestano mahal z za-stavicami...
Sobota, 22. VII
(Slovo od iab&ra)
Prvi gostje so se kmalu zače-li zbirati okoli ognja. Matjaž je najprej nekaj povedal o na-šem načinu življenja, Skuta pa je deklamirala Soči. Sledilo je nekaj partizanskih in taborni-ških pesroi ter skečev. Potem je napočil najslovesnejši trenu-tek večera. Matjaž ga je ozna-nil takoie:
»Prišel je trenutek, kd je za naše nove člame bdločilnega pomena. Danes se bodo odloči-li, .ali po taboru zapustijo naše vrste ali pa bodo živeli po ta-bomiških zakonih, ^zdravo in narave polno življenje. Na trav-niku pod Svmjakom, v bližini Sode smo vpijali vase čist gor-ski zrak in v njem iskali moč, da se spet povTinemo zdravi, mo6nejši dn bolj polni med si-ve ljubljanske zidove in prah.
V kolektivnem življenju smo gojili tavarištvo in razvijali po-zitivne lastnosti, kot so iznajd-ljivost, samoddsciplina, samo-iniciativa delavnost, vztrajnost, skromnost, resnicoljubnost... Razvijali smo po svojih na5e-ldh ljubezm do narave in smi-sel za dojeman,Te naravnih za-konov.
Nestor jugoslovanskih tabor-nikov Sivi Volk nam je v Bo-hinju, ko smo pred leti pryič poslušali prisego, dejal: ,Pre-raislite in odločite se! Trislav vas gleda im vsaka vaša beseda bo zapisana v njegovih sivdh, večnih skalah..."
Danes taborimo v Trenti. Triglava ne vidimo, nad nami pa sba Rombon in čukla, vrho-va, prekaljena s krvjo, ki poleg Knna spominjata na dloveško neumnost, katera je pred več kot petdesetimi leti pokon6ala mnogo mladdh življenj. V sose-ščioi teh vrhov boste prisegli in glejte da si boste prisego zapomnili. Prisegli boste na za-fcone, ki so taborniški, čeprav bi bilo bolje, da bi bili vsečlo-veški. Potem se človeku nema-ra ne bi bilo treba bati za svo-jo bit zaradi sočloveka...«
In kam jo bodo mahnili le-tos?    .
Letos se bo četa prvič utabo-rila v Bohlnju v Ribčevem la-zu. Taborili bodo od 2. do 19. juldja. Za to bodo porabili oko-11 350 dinarjOT.
To je bilo le nekaj vtisov, ki jih skorajda ni mogoče tako pristno zliti na papir. To je treba doživeti, bodo povedali najmlajši, medvedki in čebeli-ce, starejši taborniM in vodni-kd. In ali je kaj čudnega, če si bomo zdaj tako silno. zaželeli, da bi za kakšen teden ušJi iz objema asfalta in sivih mestnih zidov--s tabornitei v naravo, da bi vsrkavali vase čist zrak, da bi nabirali gozdne jagode, se umivali v bistri studenčnici in se z osvojenih vrhov zadihani in srečni ponosno ozirali v do-lino... In potem bi ugotovili, da smos e od teh navihanih »zelencev« marsikaj naučili.
Rajka Rakar