\ZJt- ito je, V ' VNajnovejša narcdna rriffaaca^ prvjatelj d;agi, ljubi moj, Łj r. Ne hodi mimo, le poatoj,~" ' ^' Poslušaj, kaj Ti zdaj povem,^v . Povej aaprej še vsem Ijudeai,J^ftt Vea avet aaj zve, —_xx-^^JVes 8vet aaj ve, •' K^ «aEaj daaea mi teži — ' ' Čnj! V doliai tihi meato Cveti ko krasaa rožica; Ta rožica ai pisaa cvet, Ta rožica je cvet deklet: Zakleta je devičica, Prežaloataa aamičica. Psoglavci že aaabili jo, Oropali pa Tarki so; 1b saabil jo sam kralj Matjaž, Njea hadi ogrski mejaa, Jo snubil je, zaaaubil ai, Eer ona hrabro se drži Zdaj pride pa pekleašček saui, PrilizBe ae v ajea krasea hrara, Edt jež liaico atiakal je, Stoletja to ž ajo dela že. Zajeta pa devičica, Prežalnataa samičica, Spet zbuja se, preraja se, Sovražaih apon se rešit' če. Glej, Tebe tadi vabi zdaj, Le pridi k ajej v prekraaai raj,, Tu vitezev bo čilih roj, Devojk pa krasaih kar aebroj; Prepevali, gostevali, Vatajeaje rože slavili. Ta rožica ai piaaa cvet, Ta rožica ai cvet deklet, To Bi zakleta devičica, PrežalostBa samičica; To Biatrica Sloveaeka je, Ei vabi Vas, prijatelje; Le pridite obiakat me, Odprto čaka Vaa arce; Prijazao Vaa sprejela bom, Priarčao Vaa objela bom; Ne mudi ae, požari ae, Eer daa 8e približaje že, Eo spet se pesem pela bo, Ei ai ae čula let ato ia sto:  ¦-'1. . .. , * * • .v. Sem "Sloveaska Bistrica, Lepo imaia ime, Pa ga vredaa biti čem, Hrabro imam arce; Ljabi moj pa aarod je, Ei je daaea združil ae, Da proslavi meato to, Lepo Sloveaako Bistrico. Eedaj? — V aedeljo, dae 27. avgaata 1905. Plačilo za poštenost, (Povest iz francoščine.) (Konec.) Nekega jatra, ko je spet dela iskala, pa brez aspeha, šla je apet v to cerkev ia poklekaila po svoji aavadi pred podobo Marije Device. Nikogar ai bilo več v cerkvi. Marica se ozre po klopeh pred aeboj ia zagleda aa svoje začadeaje v eai teh klopij zlato zapeataico, ki se je vsa lesketala od biserov ia žlahtaih kameaov, v sredi pa je bil avetel demaat, ki je bil aajbrže maogo tisoč fraakov vredea. Pri tem pogledu pa ae je airota začela na celem života treati; ajeae oči 80 postale temae: aeka bada miael ji aiae v glavo. Nepričakovaria sre^a ji poaaja velik zaklad, treba ,ie samo roko stegaiti, pa ga iaia! Pa ta misel kmalu zgiae, deklica se prestraai sama sebe ia zarudi v bledo lice: boljša misel ji kakor bliak ogreje vse ade aakrat. Ona vzame dragoceao zapestaico, jo aeae po sredi skozi dolgo cerkev ia stopi v žagrad ali zakriatijo. Našla je tam gospoda žapaika, ki je imel ravao v žagrada nekaj opraviti. BGoapod žapaik", reče mn, »aasla aem to zapestaico v aeki klopi. Gotovo jo je pozabila kaka imeaitaa ia bogata goapa, kajti kolikor jaz pozaam, je ta liap maogo tisočev vredea. V cerkev pa pridejo vaake vrste ljadje, zato se take drage reči ae amejo po klopeh valjati. Torej aem aiislila, da aajbolje storim, ako zapestaico k Vaai zaaesem.*1 Dahovaik je bil tako zavzet, da ai beaede odgovoril, ampak se je obrail na desao, atoril par korakov ia odprl dari svojega staaovaaja. Pri tem je zaklical: BGoapod grof, izvolite semkaj stopiti!" Grof B., čegar soproga je zapestflico v cerkvi pozabila, je prišel aamreč že pred Marico v cerkev po dragoceai zaklad. Pa aamesto da bi ga po klopeh iskal, ael je aaravaoat k žapaika, ker si je mislil: nČe je zapeataico aašel aepoštea človek, je itak več ae vidimo ia je prazao, jo še dalje iakati; ako jo je pa aašel poatea človek, zaaesel jo je gotovo gospoda žapaiku, tam jo torej dobim." Eo grof vstopi ia zagleda Marico ter zapeetaico t ajeaih rokah, se je od veselja rea zgaail. Kajti ta zapestaica je bila star ia častivredea apomiaek ajegove rodoviae, zapaščiaa vojvode M., kateri jo je dobil od priaca Eoadejakega (de Coade). Ce je bila zapestaica že aama aa sebi veliko vredna, ti apomini aa prejšae Bjeae lastaike so ajeao ceao še desetkrat pomaožili. Eo je žapaik deklici povedal, da je ta gospod grof B., ia da je ajegova gospa zgabila ali v cerkvi pozabila ta dragoceai zaklad, rekla je Marica proti grofu: BSrečaa aem, goapod grof, da vam morem aazaj izročiti ta dragoceai rodbiaski spomiaek .. . tadi jaz sem aekdaj imela take rodbia8ke spomiake . . . ." Pri teh beaedah so jo solze polile ia začela^je ihteti, da ai mogla dalje govoriti. To je grofa gaailo ia bil je radovedea, katera skrita žalost deklico tlači. Naprosil jo je, aaj mn aazaaai avoje ataaovaaje. Eo si je zapisal alico, hiaao številko, aadstropje ia številko aa durih, vzel je zapestaico iz rok Marice, ajej pa je v peat Btiaail 25 cekiaov, reksi: MTo imate za daaea. Jutri vas pa obiačem ia bomo dalje govorili." Vsa slaba od začadeaja ia sreče je Marica obraila svoj pogled aa vis ia se zahvalila Boga za ta aepričakovaai dar. K zaveati, da je za aekaj mesecev revsčiae rešeaa, hitela je Marica proti doma, da ae svojo sestrico prej ko mogoče osreči a to dobro aovico. Po dolgem atradaaja ia žalovaaju sta si seatri daaea privosčili dober daa, ia ko sta jedli ia pili, morala je Marica svoji sestrici stokrat poaoviti, kako lepa je bila zapestaica ia kako prijazca je tisti grof. Grof ,je ostal mož-beaeda ia dragi daa je a avojo soprogo počaai atopal aa viš po stopaicah tiste biše v ulici sv. Andreja, kjer je Marica staaovala. Eo pride do sestega aadstropja, zmaajkalo je že atopaic, bil je že pod atreho. Bliža se darim št. 4 ia jih odpre. Pred seboj vidi malo podstresao izbico, aa tleh eao slamaato blaziao ia dva atola. To je bila vsa oprava; da bi bila Marica se tisti daa, ko je cekiae dobila, kapila vsaj mizico, ai ai vzela čaaa; namenjeaa je bila daaes to storiti. Pač ae aismo aašteli vse hiaae oprave: aa eai steai je viaela podoba gospe Bartheloa, aad ajo pa oljkiaa veja od cvetae aedelje; na dragi ateai pa je bila aa platao slikaaa podoba stotnika Barthel.aa, kako aa koaju sedi. Grof ia grofiaja se začadita veliki revščiai, ki jo ta pred aeboj vidita. Nato obrae grof svoje oči aa podobo koajika ia vpraša: nKdo pa je ta častaik?" BTo je aajia oče", reče Marica, ,,ki je amrl v bitki pri Boray, preatreljea skozi prsi, atotaik Bartheloa!" Pri teh besedah se grofa zaavetijo oči; kajti oa je bil apokojea geaeral ia je stotaika Bartbeloaa dobro pozaal. Bila ata skapaj v bitkah pri Solferiai ia pri Mažeati. Pri Palestri pa je Bartheloa geaerala grofa B. celo življeaje rešil. ker je še pravočaaao pomoč pripeljal, ko je bil geaeral že od vseh straaij od aovražaikov obkoljea. Pogledal je zdaj podobo bolj aataačao ia vzklikail: nDa, v res* aici, to je moj prijatelj Bartbeloa!" Solze so mu stopile v oči, podal je deklicama roke ia ja stisail k sebi aa prsi, rekoč: rKar sem Bartheloaa hvale dolžaa, hočem poplačati Ba njegovih otrocih!1' Tudi grofiaja je bila vsa giajeaa, ko ji je grof vae povedal, kako sta z očetom teh deklic tovariaa bila ia kako plemeait Človek je bil ta Bartheloa. Proeila je grofa aama, naj za te airote akrbi, ker ima premožeaja dovolj. Marica je ačakala veliko srečo. Ediai sin grofa B. si jo je izvolil za aevesto, da je živela odslej v bogastva ia obilaoati. Po smrti blage grofiaje B. je Marica dobila tisto dragoceao zapestaico, ki jo je tedaj v cerkvi aaala ia katera ji je po Božji previdaosti priaesla toliko sreče. Pavliaa pa je vzela aekega Btotaika od koajice ia živi tadi v srečaem zakoaa. Zadajekrat aem obe videl v cerkvi Saiat-Germaiades-Prea, kamor Marica iz hvaleŽBOsti se vedao rada zahaja. »Mir."