GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki Edini sloTenski dnevnik L •: v Zedinjenih državah. :« ' Velja za vse leto ... $3.00 *: Ima 10.000 naročnikov:* The only Slovenian daily L in the United States J [ Issued every day except 1 Sundays and Holidays :- TKLETON PlgABMB; 4687 COBTLANDT. Entered at Second-Plan Matter, September Jl, 1903, at the Port Office »t Hew York, N. Y.f nnder the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISABNE: «87 COETUUCDT NO, 280. — STEV, 280, _NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 29, 1913. — SOBOTA, 29. NOVEMBRA, 1913. " VOLUME XXI. — LETNIK XXL Grozovitosti ustašev po zavzetju Vietorije. -oo- VRfilLE SO SE ŠTEVILNE EK SEKUCIJE IN USTAŠKI VO JAKI 80 PLENILI PO MESTU. USTASl NISO DAJALI NIKA-KEOA PARDONA. — KLJUB PROŠNJAM, NAJ SE MU PO-D ARI ŽIVLJENJE, JE BIL BRATRANEC NEKEGA USTA-&KEGA ČASTNIKA USTRELJ EN PRED OČMI MATERE. — PODADMIRAL FLETCHER JE POSVARIL ANGLEŠKEGA POVELJNIKA, NAJ DA ROKE PROČ OD MEHIKE. — NE DOVOLI, DA BI SE IZKRCALO A NGLEŠKE MORNARJE NA MESTU, KJER SO ZASTOPANE ZDRUŽENE DRŽAVE Mexico City, Mehika, 2*. nov. Krvne iu dru/in«ke vezi niso mogle uataviti osveteii*1jno*ti kon-stitueijonaiistov, ko so jim padli federalni uradniki pred enim tednom povodom osvojitve Vie-foria v rok*«, (Mastmi til sem do-šlilt poročil so brez pardon* post r»-ljali tako državne kakor tudi zvezne uradnike. .Med njimi se tiuli nahajal bratranee Knriea CabaUero, pribočnikov ge- nerala V«*nustiana Oarrarize. Kil j«* ob&ojeti na smrt. k»-r je pomagal federalnim eetain pri hranitvi ine^ta. Mati mladega moža, teta ustaškega častnika, je na kolenih prosila za življenje s%'o-j«-ga sina. Odgovor ("ahalb-ra je. bil, da je pustil privesti jetnika i* jeee, ga postaviti pod zid ter ustreliti pred očrni matere. Amerižki bombaž se v omejenih kvantitetah lahko brez eolni-ne uvaža v Mehika, ako ne bode /elezuiika zveza s Torreon bombažnim distriktom tekom enega tedna zopet urejena. Tako je izjavit minister LcopoMo Rubellar. Namen te odredbe je, da se pomiri mehiške tekstih)* delavee, ki bi bili izpostavljeni bedi,* ako bi tovarne vnled pomanjkanja . surovega l»ombaža zaprle svoja vrata. Dam-H je (IohIo sem poročilo, da ho o«vojili ustasi Mazatlan,' eno najvažnejših mehiških pri-j stnnišl* na zapadni obali. Vera Crux, Mehika, 28. nov. — Bivši finančni minister Obregon, j je odpotoval danes v Evropo. Oeneral Maas se bo napotil jutri s 1200 federalnimi vojaki v Tuxpan. Čete se nahajajo sedaj na krovu kanonskih čolnov 'Ve-1 ra Cruz' in 44£aragoza\ trans- i port pa preskrbi Mexican Na vi- ; gation Co. El Paao, Tex. 28. nov. — Da- j nes se je pričel na kolodvoru v j Juarez transport ustaŠklh čet v J Profeaor ixvriil samomor. Bcsto«, Mass., 28. novembra. — ' V gozdu pri Concord so našli danes truplo Alfred Buli Nichols-a, profesorja nemškega jezika na Summons College, katerega se je o pripisovati ! Monroe-doktriui. Grozen požar v Bombay. Bombay, Brit ska Indija, 28. nov. — V tukajšnjem trgovskem delu mesta je izbruhnil požar, ki je napravil ogromno škodo. Več trgovin s zlatnino je do tal pogorelo. - Tcp na zrakoplovu. London, Anglija. 28. nov. — Polkovnik Lewis je znašel t ov top. ki ga bodo uporabljali na I zrakoplovih. Prvi poskusi so se izhorno obnesli. Angleške sufragetke. London, Anglija. 28. nov. — Pri neki demonstraciji je bila težko ranjena voditeljic., sufra-1 getk. V New portu so hotele su-fragtke zažgati šolo, pa so jih i Še pravočasno prepodili. Krasni In brzl parnilc EP 'KillE (Avstro-American prose) MARTHA WASHINGTON odplijc ? četrtek dne II. decembra vožnja do Tnta camo 13 dni. do Trata ali Reke - - $39.00 Cene rosnih listkov: do Ljubljane . - . $40.18 % do Zagreba - - • • $40.0$ U po««bM kft^lBc (addeltk m* IL ta UL ra*r»d»m) iUm roloji ami»>JK<00 Trinodraal«, u otroke polovica. Ta oddolck pa—bo« J^VltaJl llati« )• dtbiti pri fi HAKSER, Si OortUndt St., Str York. Nova zastrupljenja - z živim srebrom, i i -o- Fabrikant je umrl, ker je prepozno javil zdravnikom, da je zavžil strupene tablete. —o— ŽENE SE JE BAL. V smrtni nevarnosti Tablete su-blimata živega srebra — zdravilo za srčne rane. Strupene tableti1 zahtevajo dannadan nove žrtve. Ka&rifcant William Northrup, s štev. 120. zap. 131. eesta, je umrl včeraj popoldan v Harlem bolnišnici. Ker ga je pretresal mraz, ji*- šel v shrambo po kini-nove tablete. Ko jih je /avžil. je s strahom zapazil, da je mesto njih zavžil tablete subliinata živega srebra. Celo noč je prečni v groznih bolečinah, rad bi poklical zdravnika, pa se je bal žene. Šele včeraj zjutraj ji je povedal, nakar je ona poslala po zdravnika, ki je odredil, da naj se pošlje bolnika takoj v Harlem bolnišnico. Zdravniki so se izjavili, da bi fabrikanta gotovo rešili, če bi prišel pravočasno, tako pa ni nobene pomoči več. Umrl je proti večeru. V Memori&.l bolnišnici leži 30-letni Frideriek J. Lindbury in bo najbrže podlegel zastruplje-nju s živim srebrom. Zdravniki imajo le malo upanja. V Bellevue bolnišnici se nahaja 25-letni Charles I. McManns. Včeraj popoldan je poj^l s samomorilnim namenom dve strupeni tableti. Stariši so takoj obvestili policijo, ki je dognala, da tiči za vsem tem ljubavna afera. V bolnišnici sd mu dali mleka in beljaka, da je začel bruhati. Zdravniki upajo, da bo ozdravel. Co ga bo njegova izvoljenka potem kaj rajše imela, se ne ve. Lov za tigrom. Pariz, Francija, 28. nov. -- V okolici Pariza so igralci igrali za kinematograf. Pri tej priliki se je utrgal velik tiger z verige in začel divjati po ulicah. Policija ga je z avtomobilom zasledovala, toda tiger je ušel. Prebivalci so vas zabarikadirali. BH Predsednikova poslanica. Washington, D. C., 28. nov. — Kongresni zbornici sta sklenili, da bo prihodnja seja v torek ob eni uri popoldan. Pri tej priliki bo prebral predsednik "Wilson svoje letno poročilo. POPRAVEK. V včerajšnji številki našega lista se je ueilila neljuba pomota, in sicer v naslovu: Znižane obresti zaradi obreKovanja, namesto obratovanj*. ČETE GENERALA VILLA V BOJU PROTI ČETAM GENERALA SALAZAR-JA. CENERAL VU.LAS MEN REPELLING SALAZA&S TPOOPS THREE MILES NOPTH OF 5AMALAYUCA. photo. gy r/. y. haaald «© Radij in X-žarki. ; l -o- . | Prcf. dr. Kroenig in dr. Gauss sta se vrnila s kirurškega kongresa. Porcdi brez bolečin. — V bodočnosti se bo zdravilo samo z radijem in X-žarki — je rekel včeraj prof. dr. Kroenig nekemu časnikarskemu poročevalcu. — Ta veda je sieer še v povojih. toda v dogledneiu času se bo popolnoma razvila. Amerikanei so v lem pogledu sicer pr- cej skeptični. toda trdim lahko, da stoji Amerika z ozirom na medicinsko vedo na ravno takem stališču kot Evropa. Bolnišnice so tukaj še veliko boljše in pripravnejše kot so v Evropi, to pa zategadelj, ker imajo veliko privatnih denarnih sredstev. Xa freiburški univerzi na Nemškem je poseben oddelek za porode brez bolečin. Ta metoda se bo težko razširila lm druge narode in bolnišnice, ker je zvezana s prevelikimi stroški. — V Ameriki se ini je najbolj dopadlo to: pri nas na Nemškem se vozimo 80 milj, tukaj pa £00; pri nas zidajo hiše s štirimi nadstropji, tukaj s štiridesetimi; pri nas obišče zdravniški kongres sto, v Ameriki pa tisoč zdravnikov. ! Jutri se vrne dr. Kroenig s svojim spremljevalcem dr. Gausson nazaj na Nemško. Položaj v Calumetu, Calumet, Mich., 28. nov. — Ru-darski baroni se na vse načine trudijo, da bi dobili še več milice v stavkarske okraje. Jutri bo od-; potoval pomožni prosecutor Nichols v Big Rapids, kjer bo ob-razložil governerju Ferrisu, da jc treba še več milice za vzdrževanj«' mirit v stavkarskem okraju. .Governerju bo seveda pripovedoval najbolj divje stvari, da se po-; škoduje iiiše skebov z dinamitom, da se uporablja silo ter da se počenja še drugovrstna hudodelstva. Vse to se bo naprtilo stavku očim rudarjem dasiravno so bili ravno deputies in njih pomočniki oni, ki so uganjali vsa ta nasilstva. Značilno je, da bodo tri velike družbe, ki kontrolirajo Baltic, Champion in Tri-Mountain rove. uvedle v ponedeljek osemurno delo in minimalno plačo $3, kar je toliko, da so privolile v dve zahtevi stavkarjev. !!MOHORJEVE KNJIGE!! Mohorjeve knjige so došle ter smo jih pričeli danes razpošiljati Knjige so sledeče: 1. Koledar za leto 1914. 2. Pravljice. 3. Zgodovina slovenskega naroda. 4. V tem znamenju boš zmagal. 5. Mlada Breda. 6. Zorislava. Povest iz davnih dni. Vseh šest knjig pošiljamo ppštnine prosto za 1.30. SLOVENIC PUBLISHING CO., i 83 Cortlandt St,. New York. N. Y. Afera Zelaya. —o- Dcvciilo se mu je Habeas Ccrpus pevelje ter upa, da bo do ponedeljka prost. —o — Zvezni sodnik Holt je dovolil včeraj v newvorskili Tomhs-zaporih pridržanemu bivšemu predsedniku Jos'' Santos Zelaya iz Ni-carague Habeas Corpus povelje, 0 katerem se bo razpravljalo v ponedeljek popoldne. V prošnji za to povelje navaja Zelaya, da se ga je krivično in na neposla-ven način oropalo prostosti, in sicer na podlagi tožbe od strani zveznega okrajnega pravilnika \Vooda, ki pa je povsem brez podlage. Zastopnik Zelave pa ni stavil predloga za stavljenje varščine. ker s]t (iuja ni dopustna, kadar se gre za tožbe od strani kake tuje države. Zelaya je včeraj. izjavil, da ni prišel v Združene države ^ namenom. da pripravi revolucijo, temveč le v osebnih zadevah. Rekel je nadalje, da je dne 20. decembra 1!10!J resigniral kor predsednik republike Nicaragua ter da ni nikdar izvršil kakega umora. Po zaslišanju v ponedeljek upa priti na prosto, nakar bo uredil svoje privatne zadeve ter odpotoval k .svoji družini v Barceloni, na Španskem. Ducat jajc petnajst centov. Kansas City, Mo.. 29. nov. — Liga konsumentov, liga hišnih gospodinj in druge zveze si prizadevajo, da bi se začelo bojkotirati jajca. Farmer! prodajajo ducat jajc po petnajst centov, dočim se mora plačati v trgovini od 40 do 45 centov za ducat, 1 - Cestni nemiri v Dublinu. Dublin, Irska, 28. nov. — Danes zvečer je prišlo na različnih cestah da nemirov. Izstreljenih je bilo par strelov iz revolverjev ter je bila ena ženska ranjena. Druhal je razbila .več izložbenih šip ter je tudi napadla vozove cestne ž^lezniee. Policija je prav pridno uporabljala krepelce. Bi Samomor morilca. Canton, IU., 28. nov. — Frank McAdams, ki je prejšnjo nc5 v i Cubi ustrelil svojo soprogo, se je danes sam ustrelil. Zasledovalo ga je najmanj sto mož, toda ko so prišli do njega, je bil že mr-; te v. Cena vožnja . Parnik od Austro-Americana ! proge "ARGENTINA" odpluje dne 9. decembra 1913. Vožnja stane iz New Torka do: Trsta in Reke $36.— Ljubljane $37.18 Zagreba $37.08 Vožnje listke je dobiti pri FBANK SAKSER. 1 62 Cortlandt St., New York City. i r Nesreča na morju. i —o— Pasažirja, ki je nadel čez krov, je usmrtil vijak. Trije mornarji so utonili. —o- San Francisco, ( al., 28. nov.; Ko se je Mižal obrežni parnik "President" pristanišču, je utonil en pasažir in trije mornarji, j Parniški inšpektorji so takoj za-1 čeli s "preiskavo in dognali sledeče : Nek pasažir je iz neznanega vzroka padel raz krov v votlo, j Dober četrt ure so ga metali va- ; lovi semtertja, nakar so se spustili trije mornarji z rešilnim čol-; «f !ii v morje. Ker je bila voda 1 silno viharna, se jc čoln preobrnil. Mornarji so utonili. Pri rešilni akciji ni poveljeval noben častnik. Drugi rešilni čoln je bil tako nespretno spuščen, da je padel na pasažirja, ki pa ni utonil. ampak je vsled slabega manevriranja ladije prišel pod vijak. ki ga je raztrgal. Vrvi. s katerimi so spuščali čolne, so hile prekratke. Ce lii bil na krovu kak rešilni pas, bi se ponesrečeni potnik lahko rešil, toda parnik ni bil opremljen niti z najenostavnejšimi rešilnimi pripra- i vami. Inšpektorji bodo celo zadevo [ naznanili zvezni vladi, ki bo last-I nika parnika precej občutno kaznovala. Pokvarjeno meso. Mesar Adolpli Salomon s štv. 3. zap. 137. ceste v New Yorku je moral včeraj plačati kazen $250, ker je našel neki sanitetJni inšpektor v njegovem lokalu 150 i funtov pokvarjenega svinjskega ! mesa. Mlad bigamist. ; Okrajni sodnik Moore iz Brook-Ivna je obsodil včeraj 23-letnega ; James Russes Clark-a na dvein-pol leta zapora radi bigamije. .Vedrii'bo v Sing-Singu. Razsodišče. Denver. Colo., 28. nov. — Delavski tajnik Wilson in gover-ner Amnions sta danes predlagala, da naj bi začelo v stavki pre-mogarjev poslovati razsodišče, sestoječe iz sedmih članov. Brutalen sin. Philadelphia, Pa.. 28. nov. — Ker ni bil zahvalni obed pravočasno gotov je neki John Duffy tako pretepel svojo mater, da leži* srnlaj slednja v bolnici ter ni upanja, da bi okrevala. KOLEDAR j "GLAS NARODA" za leto 1914 je izšel; oskrbljen je z lepimi sli-!kami in dobrimi spisi terzajedno1 tiskano polo obširnejši. Velja s pošto vred 30c, Dobiti je pri: SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., New York City, ali v podružnici FRANK SAKSER. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O. r Studentovski nemiri. Za laško univerzo. Policija je morala z orožjem raz-fifnati demonstrante. Kralj Fer-dinand zapustil Dunaj. NAZAJ V SOFIJO. Filipinski škof J. Dougherty v avdienci pri papežu. Nakup nove vojne ladije. Dunaj, Avstrija, 28. nov. — Iz Gradca poročajo, da je prišlo ob priliki dijaških demonstracij do krvavih izgredov. Demonstracijo so uprizorili Italjani zategadelj, da bi vlada vendar že enkrat ustanovila na univerzi laško fakulteto. Italjani so v vrstah korakali po mestu in precej glasno izražali svoje zahteve, kar pa seveda Nemcem ni bilo po volji. Pred vseučiliščem je prišlo do pravega boja. Tolkli so se s palicami. zbadali s štileti in tudi nekaj strelov je padlo. Ker "ni kazalo drugega, je posegla policija vmes in z golimi sabljami ' razgnala vročekrvneže. Kot poročajo iz Trsta, so se tudi tam vršile demonstracije, ki so se pa mirnim potom končale. — Bolgarski kralj Ferdinand je danes zjutraj zapustil Dunaj in se podal nazaj v Sofijo. S tem korakom je jasno pokazal, da ne namerava odstopiti in da so bile vse govorice o njegovi resignaciji le gola izmišljotina. Armadni odsek avstrijske delegacije je v današnji seji sprejel ordinarij za c. in kr. armado. Rim, Italija, 28. nov. — Danes 1 je sprejel papež v privatni avdienci škofa Dennisa J. Doug-! bertv-a iz Jare, Filipinsko otočje. V prisrčnem pogovoru sta precej časa razmotrivala o fili-pinskih razmerah. ! London, Anglija, 29. nov. — "Daily Telegraph" je priobčil vest, da je kupila Italiia brazi-ljansko vojno ladijo "Rio de Janeiro.'' Ladija ima 28,000 ton deplacementa in dela 22 vozlov na uro. Veliki duhovnik obdolien. Chicago. 111., 28. nov. — Sodišče je obdolžilo Otta Hani3ha, velikega duhovnika "častilcev solnca", da je pošiljal po pošti nemoralna pisma. Zaslišali ga bodo v pondeljek. General Porflrio Diaz. Mexico City, Mehika 28. nov. Privatne brzojavke naznaniajo, da je general Navarrette zopet | zavzel Vietorijo in pregnal vsta-še. Huerta je danes naznanil, da je prejšnji diktator Porflrio Diaz zopet postal general. Diaz je imenovanje sprejel in se izrazil, da pride iz Pariza v Mehiko le v slučaju, če izbruhne vojna med Mehiko in kako drugo državo. "GLAS NARODA" (Siovenic Daily.) Owned »od published by the ttorenic Publishing Co. corporation.) FRA.nR SAKSER, President. JANKO PLEŠKO, Secretary. LOU 13 BENED1K, Treasaivr. Place of Boaineae of the corporation end •ddrnett* ef above officer* : m Cortlandt Street, Borough of lfan-hai'-m, New York City. K. Y. Mm eek» leto li«t trn Ameriko in CMftdo. ......................SS.00 * Boj leta...... ................ 1 50 * letc x* rr,^#io New York........4.0V m pol leta ca me«to New York ... 2.00 * K*Tbnoeti *e ne prtobtujejo. Deur oa, *e blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov pro-»' me, da »e nam tudi prejinja htfvaiiič« naznani, da hitreje _najdemo naslovnika. Ooptsom in poiiljatvam naredite to naslov: "CJLAS NARODA** m Cor*landt St., Xc* York City. TeWfow 4^87 Porflandt- Nenasiiljivi. /,<■]> -znicara v Združenih državah mora biti kaj nlabo pri srcu. Si»f« milt it-no v trudijo, «lu bi i/:-fcilili ivliajij«* voznega in tovornega in ril a. V svrlio nadzorstva intMMiv.ii \ im-^u prometa nastavlja* na komisija ki mora odIfM'-iti o tem, j.- tooi.šre ii»-šlt'viliiili depu-tiicij in ]»ov wh1 v oglašajo tožbe 0 itabtMM stanju /.ch'/nic. H4-N1 ii-i m ljubo je treba priznali. i« nahaja d ost i žele/.nk* v t« iko«'nb, u raditej^a ni treba privoliti v njihove zahteve. Sedanjo zadrego ho zakrivile sa-psn»lt*diea jo eele vrste tkMtrarKHDf, y.H kar se morajo M<-daj pokoriti. Naravnost nesramno varanje javnosti bi pa bilo, ako bi Me hotelo glavno krivdo zvrniti na zvišanje plae, katero so delavei {»o dolifih bojih koneeno do-t jfli. ih-kt-m članku s<- je tfhittilo: Obeiuatvo j«» stalo na Kt ril tli uklu/.beneev in m daj mora nowiti tudi del vitjih stroškov ob-j ratovauja. Si-vwli, akc se <"ita številke, w> ti Ktroški res veliki.j Tako zatrjujejo trije glavni si-•Htetni. New York Central, Pennsylvania in Baltimore & Ohio, da an tt'kmi zadnjih let izplačali ka-' kih «-J milijonov dolarjev več mi plaeah. Pri tem se pa zamolči, na koliko ljudi se razdeli ta znesek in da ti stroški niso toliko posle-j die a povišanja plae kot pa novih plae val c-tl nastavljeiija novih moči, ki so potrebne valed razširjenja obrata. Kilor zasleduje pazno stvar, bo' videl, zakaj so čisti dobički manj ! ši kot *io bili poprej in zakaj se morajo ubogi akeijonarji zadovo- 1 iti r. manjšimi divideiidaini. V] akupni ulogi 4t) iztočnih železnic na trgovsko komisijo ae razlaga, j da so bili dohodki v računskem letu 1913 za milijonov dolarjev večji, da pa so stroški zrasli na 2<)1 milijon, kar znaei izgubo l.r» milijonov. Ne pove se pa, kak-s» n vpliv ima to na dividende. Pri številu in velikosti železnic, ki pridejo pri tem v poštev. bo ta izguba pri posameznih akcijah kaj majhna. Dobički so bili v zadnjih letih tako veliki, da majhno znižanje ni še nikaka ne-areča. Je pa nekaj drugega, kar dela železniškim upravam skrbi. Tekom zadnjih treh let so namreč sprejele tki^ milijonov dolarjev novega kapitala, to je akcijski kapi- j tal so precej zvodenile, ne da bi obstojale nove naprave do te vrednosti. Taka zvodvnenja »o ; splošna ter so zavzela v zadnjem času naravnost nevarne dimenzije. To je ugotovil nihče drugi kot;, •T. J. Hill, odličen poznavalec na-'i šega finančnega sistema, na ne- i kem banketu v Chicagu. Rekel j je: "Dežela je preplavljena z bondi. Zaupanje je mogoče dobiti ] nazaj le potoni tega, ako se vrne j na ataro stališče. To pa se more , le zgoditi, ako se omeji izdajanje j obligacij na resnično vrednostna- < prav, za katere so namenjene." j Da je temu v resnici tako, spri- ] Čuje polom St. Louis & San Pran- 3 cisco železnice ter takorekoč ban- J I cerotno stanje New Haven železnice. Za te grehe pa naj bi sedaj plačalo splošno občinstvo. Ne le direktno potom višjih voznih in tovornih cen. temveč še bolj in-direktno potom splošno višjih cen za blago, ki bi bile posledica prve odredbe. Pred tremi leti se je meddržavna trprovaka koinisiia ubranila zahtevi železnic za via je vozne in tovorne cene. Ako s<* bo inogla ■»»-daj. j»* vsaj dvomljivo. Nekaj, pa sj-di iz vsega tej^a: da bo pri šlo v kratk*-ui v Združenih drža-j vaii do velikanskega železniškega poloma. Dopisi. Kaylcr, Pa. — Naša slovenska naselbina dobro napreduje. Dolgo so nas tlačili mogotci, mi smo pa vstrajali in dosegli zaželjeno. Delamo s polno paro. Piščalka polje vsak dan zjutraj ob peti uri i za žen-ke, ob sedmi pa za nas 'podzemeljske trpine. Delo se lah* i ko dobi. Posebno je lepa prilika I za rodbine, ker je dosti hiš in nizka najemnina. Samo cvetk nam : manjka, pa upamo, da se nam bo J tudi v tem pogledu odpomoglo. ! Pozdrav! — A. 15 rat oš. Barberton, O. — Na duri nam je potrkala zima, kapitalisti so pa nas začeli zgnjijati iz tovarn, češ: — Tudi vi imejte nekoliko I počitnic. Vsedite se z družino o-koli prazne mize Ln mrzle peč L j Mi nimamo več dela za vas. — Ker je tukaj dovolj brezposelnih delavcev, ne svetujem nikomur sem hoditi. — Kot je že rojakom znano, bodo po novem zakonu odvzeli veliko gostilničarjem koncesijo. Samo v naši naselbini bo moralo zapreti preko dvajset saloo-nerjev svov.e lokale; med njimi je veliko takih, ki so izvrševali svo-' jo obrt že nad 10 let. Pri zadnjih volitvah smo dobili novega župana in nov mestni urad. Odločevala je demokratična stranka. — 1. novembra je povozil vlak rojaka Petra Lesarja, doma iz Loškega Potoka. THletui možiček, ki že ni prav dobro slišal, se je odpavil omenjeni »lan na progo, da bi si nabral nekoliko premoga. Pridr-1 vel je vlak in ga zadel s tako silo, da je bil na mestu mrtev. Pokojnik, ki zapušča soprogo in tri nedorasle otroke, ni bil v nobenem društvu. Treba je bilo vzeti pokrivalo v roke in iti od rojaka do rojaka, da se je nabrala potrebna tevota za pogrebne stroške.i Tukaj imamo šest m ozkih in dvo-' je ženskih društev. Rojaki, pri-, stopajte, da ne bo prepozno! —! Tem potom opozarjam vse člane društva sv. Martina št. 44 .J. S.: K. J., da naj se udeleže polnošte-vilno seje 14. decembra. Pri tej priliki bo volitev novega odbora in vsak član bo dobil nova nravi-• » . * f la, ki stopijo 1. januarja v veljavo. Pozdrav! — Ivan Iialant. Blue Bell Mine, Ariz. — Pred kratkim smo tukaj pokopali ro-■ jaka M. Moravca, doma iz vasi j IVriidine, fara Vinica, na lielo-J kranjskem. Star je bil 37 let in! ' ni bil oženjen. Ker ni bil v nobe-! nem društvu, sem se obrnil do njegovih prijateljev in tovarišev , in nabral f?32. kar se je porabilo za pogreb. Najlepša dvala vsem darovalcem! —J. Kostello. j Dayton, Minn. — Smelo trdim, da ni bilo se dopisa v našem dnevniku iz te nove inajnerske! naselbine, zategadelj vas prosim.! da ponatisnete ta skromni dopis, j 1'soda je hotela, da sem se pre-i selil pred dvemi meseci v zgoraj označeni kraj. Ne bodem obšir- ' neje opisaval vzrokov te preselitve, omenim naj le toliko, da sem imel čast biti član Minem Committee jn zastopati v vseh ozirih pravice svojih bratov.- Ker sem pa v par slučajih preostro, postopal proti bossoni, so se oborožili po svoje proti meni, t. j. v podobi odkazovanja prpstorov v rovn ; t ker pa nisem hotel delati v najslabšem prostoru, sem prišel sem. . Tu so velike premogarske naselbine; v Yatesboro so rovi št. 1, 2, 3 in 4; 3 milje vzhodno proti Say-gam ore je nova naselbina Mine . No. 5; vse to;je last Buffalo, Ro- . Chester & Pittsburgh t!oal & Iron Co. Tu dela par tisoč ljudi ni mi pa znano, katere narodnosti je ve- , čina. SJpvencev tu ni, kolikor mi ] je znan^, ^Ua^ No. 5 je še čisto novo podjetje. Nima mo še želez- j niške postaje in ne poštnega ura- ] da; oboje dobimo v najkrajšem { času. Cuje se od zanesljive strani, ] da se odpre poštni urad s 1. januarjem 19J4 z i»e#Q{ry Mine. 1 Pa. Družba ima približno do 200 \ novozgrajenih hiš (Company i Houses) za delavce na razpolago s in veliko prodajalno z različnim blagom. Par Italijanov in Judov j je tudi odprlo svoj business; Jud je seveda vsepovsod. Imamo lepo! novo, iz opeke sezidano šolo, kjer j podučuje mladino 5 učiteljev (2 možka in 3 ženske). Delo je tu stalno leto in dan; premog je vi-' sok 4 čevlje in več; koplje se z električnimi stroji. V Vatesboro je veliki Power House, kjer pro-duoirajo 2o00 voltov električne moči. katero se rabi v raznih jamah pri strojih in sesalkah. Zaslužek je tu. kakor vsenovsod, odvisen v prvi vrsti od prostora in tudi od delavca samega. Družba plača po uni ski lestvici. Družba dela j-'-isto po svoji volji z delavei, ker tu Cnited Mine Workers unija ni imela še dosedaj prave podlage. V zadnjih mesecih pa se je tudi tu začelo živahno agitira-nje in zanimanje za to prekorist-no stvar in je upati, da tudi tu postane iz lako imenovane "open shop" *"closed shop". District No. 2, splošno znan lcot "open shop", ima danes 45,000 dobro organiziranih premogarjev. Organizatorji tega distrikta so jako marljivi. Ko to pišem, je v imenovanem distriktu več lokalnih štrajkov na dnevnem redu. Na Seminole se protivi samo šest delavcev pristati k uni;ji; nadalje je št raj k v Svkesville rovu, last Cascade Coal Co., v Rossiter rovu. kjer štrajka okolo 800 majner-jev; bil je štrajk tudi v Patton rovu, a se je končal v nekaj dneh z zmago delavcev. V Tyler, Pa., je odložilo 700 majnerjev svoje krampe in lopate za toliko časa. da izvojujqjo "closed shop". U-pajmo. da se vsi ti štrajki končajo v najkrajšem času z zmago delavcev. Toliko o delu. — Dolžnost me veže kot bivšega tajnika društva sv. Barbare št. 96 K. S. K. J. na Kavlor, Pa., spregovoriti nekoliko besed o zgoraj imenovanem društvu. Ko sem se preselil iz Seminole, je prevzel tajništvo pomožni tajnik sobrat Fran Cam pa do glavnega letnega zborova-' nja, katero se bode vršilo drugo nedeljo v mesecu decembru t. j. 14. dec. t. 1. V imenu tega društva se obračam do vas, een;j. sobrat je in sosestre, stanujoči na Ramsevtown, Kavlor, West land. Claytonia, Marianna, Ramsey in drugod in vas prosim, da se udeležite tega zborovanja. Dragi bratje in sestre! Dobro je še vsem znano, kako je leta 1911 izbruhnil štrajk na Kavlor, Pa., nakar »mo s«' razkropili na vse strani; od onega ča-sa so bila vsa društvena zborovanja jako žalostna. Kljub vsem zaprekam se je društvo vzdržalo v dobrem stanju in kljub oddaljenosti članov je društvo napredovalo v članstvu. Za to pa gre v prvi vrsti zahvala članom in članicam, ki goje zaupanje do uradnikov tega društva. Ne bodem tu obširneje opisaval poslovanje društva, ker to ne spada v naš dnevnik, ampak pravim samo to: Udeležite se letnega zborovanja, da vsaj enkrat v letu slišite o poslovanju našega društva. Na svidenje dne 14. dec. pri sobratu Franku Campa na Seminole, Pa. Za društvo sv. Barbare št. 96' K. S. K. J. John Yeloushan, bivši tajnik. Tccele, Utah. — Saj veste, da tie morem pozabiti moje bivše do-1 tnovine, mormonske svete dežele, gorate naše Utah, in kedar mi je le mogoče, se vrnem ined svoje drage mormonce, med pelin in kljunače. Ali veste, kaj sem zve-' lel tu pred kratkim? Dvakrat so ne že hoteli oženiti v I'tali. in si-j 2er vsakikrat drugje in vsakikrat i i drugo (po mormonskem običa- j ju namreč). Najbolj tragično pri jeli tragediji pa je, da jaz o celi rt vari nisem nič vedel! Well, v 1 iretje gre rado in v tretje se jim.' uorda res posreči, seveda, če me i »odo pravočasno obvestili. Vsi i normonski bogovi naj blagoslo-J i"ijo njihov trud in deio, da bi1' ispeh imelo, meni pa dajo doča- • tati ta veliki, medeni dan! — 1 rooele je lično malo mestece, od- J laljeno od Salt Lake City, glav-lega mesta države, kakih 35 milj. 1 Slovenskih družin je tam približ- J 10 deset, poleg tega pa še precej 1 Jantov iu bi jih bilo še več, da je 1 'board" ložje dobiti. V mestu je < udi precejšnje število Hrvatov. 1 L'posljeni so večinoma vsi v tam- 1 tajanjih topilnicah. Skoro vse i »lovenske družine imajo lične 1 astne domove. Slovenec Hoffman < !oziroma vdova po njem) ima fi- < lo urejeno mesarijo, rojak Blat- 1 lik ima saloon na najlepšem pro- t ;to:u poleg postaje, ro^ak Costel- i o pa ima dobro založeno trgovi- t io z obleko, grocerijo itd. V Too- i 4e sem našel več svojih starih g znancev in prijateljev, s katerimi t e poznamo že od prej (iz Winter j i Quarters, Salt Lake City, Murray | 'j in Golden, Colo.) in pridobil sem! I si novih, tako, da mi prav nie ni > žal za čas,.ki sem ga tamkaj za-*! mudil. Vajen sem. da me rojaki' l povsod, kamorkoli pridem, sprej-' i mejo lepo in prijazno, ali ljubez--'njivost in naklonjenost, s katero so me tooel-vki Slovenci obsipali.1 ) me je naravnost ganila. Ne bom - pozabil tega in rad bom prišel zo- • pet v idilično mestece Tooele, brž - ko me pot prinese v bližino. Neki • rojak, ki sem ga po vsej njegovi - postavi sprva smatral za Ferdi-i nanda, carja vseli Bolgarov (sa-i mo krivega nosa nima), me je po-i vabil celo na krvavo vojno s kr- - vaviini klobasami. Seveda, si ni-5 sem pustil dvakrat reči in da vain • po pravici povem: dokler sem bil ? v Wyomingu. so bile najboljše - krvavice tam, zdaj, ko sem v I - tali. so pa tukaj; nemara "mufa-i jo" za menoj! — Pred štirinaj-i stimi dnevi je tam umrl rojak Fr. t Hoffman, zapustivši mlado vdovo i s petero otroci, katerih trije so še > od druge matere. Za njim žalujc- - ta tudi dva brata, eden v Murray, j eden pa v Tooele. Pokojnik, ki je - bil član društva "Edinou" Št. 12 i S. N. P. J. v Murray in če sem i prav slišal, tudi J. S. K. J. Poko- - pan je bil na pokopališču v Salt Lake City dne 12. novembra. Vsi. - ki so se udeležili pogreba, so so-. glašali, da tako impozantnega - sprevoda ni bilo še zlepa. Razen i mnogih slovenskih In hrvatskih i društev iz bližnje in daljne oko-: lice, ki so prišla skoro polnošte- ■ vilno in z zastavami ga je sprem-. Ijalo na zadnji poti tudi mnogo - Amerikancev, ker je bil pokojnik - občeznan in spoštovan povsod. - Spa vaj in snivaj sladko, brat - predragi, viharji, ki divjajo na i površju zemlje, ne najdejo pota - v tiiio gomilo, trnje, ki nas rani i dan za dnevom, ne more zbosti - Tebe več. prost si vseli spon in 1 rešen vsej bolesti! Počivaj mimo > v naročju svobodne zemlje, ki je sicer hladna i:i gola v tem času. ■;ali ob dihu mlade Vesne se bo za- > grnila v morje cvetja in takrat • bo tudi Tvoj sedanji mali, hladni - dom izgledal kot cveteči vrt ! Čas - pa, ki sekaš rane in jih zdraviš, i ki siplješ trnje in vi ješ vence, ki . izvabljaš iz oči britke solze obupa I in solze sladke sreče: zaceli krva- ■ veče rane žalujočim ostalim, obri-i ši jim grenke solze in natrosi zo-i pet cvetja na njih pota, da jim ■ ogenj sreče in veselja zopet za-j • iskri v očeh! — Mestece Tooele ; je bilo suho dve leti, kajpak sa- - mo na papirju. Da nobeden ni od žeje umrl. za to so že skrbeli do-' • bri ljudje iz mormonskega Rima:1 ' iz mesta Salt'Lake City. Pred polj leta so bile zopet volitve in anna-1 da "ta mokrih" je zmagala. Bilo-je sicer samo 18 mokrih glasov veČine, ali teh 18 glasov je dalo življenje 8 novim saloonom, ki so ■ -seveda tudi mokri. Pred kratkim bile so tam tudi mestne volitve, pri kojih so osrtali soeijalisti za 34 glasov v manjšini. Neki rojak, ki je stavil na zmago socialističnega tiketa, je moral vsled zgubljene stave svojega nasprotnika v enokolesnem ročnem avtomobilu (ki se brez poetičnih priveskov j imenuje tudi "šajtrga") voziti | od saloona do pošte, pa naza j. Mačja godba je svirala najbolj (ganljive žalostinke in fotografi so se kar trgali za "moving pie-] turns*', ki so se "mufali" s "šaj-l trgo" naprej. < Nesrečni "šofer" ročnega avtomobila, ki je "suh" kot polna luna, je potil rujavi pot. da mu je tekel pri čevljih i ven in da so ostajale čudovite sledi a njim, prav kakor da hodi po svežem snegu. Za približno 4 bloke dolgo pot je bilo treba toliko počivališč, kolikor steklenic piva je bilo v "baksi". ki je bila "a vse -slučaje*' tudi naložena na ročnem avtomobilu. Da, da, poli-! tika je dostikrat kriva, da mora kakšen še "barko" voziti, ne sa-1 mo "šajtrge"! —- Tooele je prav lično in prijazno mestece; to sem vam menda že enkrat povedal, pa nič zato. (Saj je tudi predsednik Wilson p c si al že en ducat ultima-timov Huerti v Mehiko, pa še nič ne izda.) Postavljeno je v lepi dolini. med visokimi hribi, ki so tako karakteristični za našo Utah. Gore v Utah so čisto posebnega tipa; izgledajo nekako tako kot velikanske senene kope; enakih nisem videl v nobeni drugi državi. V teh gorah, ki obkrožajo too-eLsko dolino, je baje precej divjačine, po«?bno zajcev, dobe se pa tudi "kljunači", kot se mi je zatrdilo; škoda, da nisem utegnil iti na lov, morda bi bil prinesel domov vsaj nogo kakega kljuna-! ča za "ajmoht". Vse okoli mesta' so lepe farme in krasni sadni vr-1 tovi. V jeseni, je baje toliko sad ' ja, da ga ne morejo niti spraviti. M*-- '-nr. -f-Se zdaj sem videl vse polno jabolk po drevesih in sv. Miklavž jih lahko natrga cele košare "free of charge". Razen jabolk obrodijo imenitno tudi hruške. če.šp\je in slive. Najimenitnejši sad tooelske doline so pa breskve, ki prekosijo vse drugo. Gotovo so vam znane breskve. Kaj ne, kako lep je že breskov cvet, potem pa ko sadje dozori in se tista rožno nadahnjena Žametna lica smehljajo — to je pogled in užitek za bogove! Samo pogledati je treba tak sladki sad narave, magari le preko plota, pa se človeku že sline zbirajo v ustih — Bog mi ne zapiši za greh! Na vozove, bušlje. "bak.se" in na ducate jih prodajajo v Tooele, kadar so zrele, a zdaj so že minile. Jaz sem jih videl nekako pol ducata (vzrastlih na slovenskih vrtovih), a so mi dejali, da niso na prodaj — ampak se zastonj oddajajo hud« pridnim velikim otrokom možke-ga pokolenja. Jaz, ki baje nisem dovolj priden, sem dobil figo — pn ne ealifomijsko! O, ali so lepe in sladke! Slin in skomin imam še danes polna usta*, "but what's the use"! Samo z očmi sem pil te sladkost in krasoto in bil sem pijan (in sem še danes), kakor metulj, ki se na breskovem cvetju nasrka sladkega nektarja/ "Ti j krasna si. krasnejše ni, kar jih obseva zarja dneva..." Katera pa? Ti seveda, breskev ti bre-s k vata! Sav, rojaki v Tooele, kaj ne, da smo prijatelji, ali smem priti, kadar se bodo te breskve trgale? — Da, še to moram pove dati. Zvečer, ko sem se spravljal spat v dolgočasni sobici jiotela sem "roke stezal v zrak, hrepe nenja poln. neutešnega. nerazreš nega", kakor pravi pesnik, pa žvižgal tisto: "I'd like to be ii: Peachland,^ with a Peaeh like you"! — Ce me mislite konfisei-lati. g. urednik, protestiram že v naprej, saj živimo v "frej- kon-tri". !-ieer se tudi v Malerild ne sine vsega povedati, žvižga se pa lahko vse, še marzeljezo, če je prav v Avstriji prepovedana! —■ A. J. Terbovec. Iz Avstro-Ogrske. Plašč .preroka —: ukraden. Kakor poroča "Die Information", so na Dunaju prijeli ruskega vojaka, ki je služil v bolgarski armadi in prodrl v Odrin, kjer je vzel v mošeji "Sveto mesto' plašč preroka in odšel z njim na Dunaj. Tu so mu vzeli plašč in ga oddali turškemu poslaniku na Dunaju, nakar je bil odposlan z vsemi vojaškimi častmi na svoje prvotno mesto. Vojaka so pa morali izpustiti, ker je izjavil, da si je plašč prisvojil kot vojni plen. Samomor radi smrti žene. V Zagrebu si je 261etni strojevodja Fran Patriarh prereza 1 z britvijo žile na levi roki v samomorilnem namenu. Slučajno je prišel mimo njegovega stanovanja neki sosed, ki je videl skozi steklena vrata, da seeli Patriarh ves krvav na stolu. Takoj je obvestil rešilno družbo,, ki je Patriarha prepeljala v bolnico. Vprašan, zakaj se je hotel umoriti, je Patriarh izjavil, da ne more preživeti smrti svoje žene. Baronica kot natakarica. Nedavno se je pri krčmarju Spinugoldu v Velikem Varadinu zglasilo inlado elekle in Se ponudilo v službo kot natakarica. Ko je krčmar zahteval izkazila, se je pokazalo, da je dekle" baronica Elizabeta P.. hči veleposestnika Žige P. in njegove žene grofice None D. Baronica je nato izpovedovala, da že več let ne živi pri stariših. Na rivieri se je bila še čisto mlada seznanila z nekim ari-stokratom, ki jo je odpeljal in potoval z njo v Atene,, kjer sta se poročila. Oel tu sta šla s soprogom v Benetke in Monte Carlo; ker se je pa njun zakon jako nesrečno razvijal, sta se ločila. Nato se je seznanila z nekim fregatnim kapitanom, ki bi jo bil imel poro-1 i* it i. a se to ni zgodilo. Po dolgih blodnjah v inozemstvu je prišla ob vsa sredstva in se konečno podala na Debrecin, od tam pa v Veliki Varadin, kjer bi se rada vdinjala za natakarico. Rad bi zvedel, kje je JANEZ PREGEL. Doma je iz občine Bled na Gorenjskem. Seznal sem, da je bil pred nedavno v Portland, Ore. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov naslov, da mi -naznani, ali naj se pa sam javi. —- Fran Korošec, 441 Gleason St.,, Portland,, Ore. , ' Slovensko katoliško podp. društvo ^^^ svete Barbare a a driavo Severne Amerike. Sedež: FOREST CITY, Pa. Inkorporirmno dn« 31. jjuraaija 1902 t driari FenniylrtMk. ODBORNIKI: Predsednik: MARTIN GERCMAN. Box 633. Forest City p». Podpredsednik: JOSEF PETEHXEU Box S5 Willock. Pm. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box TOT. Forest City Pall. tajnik: JOHN OSOL1X. Box 4:«2 Format City Pa. Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 53T. Forest City, Pa. NADZORNIKI: Predsednik nadzornega odbora: KARe^L Z ALAR, Box 647, Forest City Pi I. nadzornik: IGNAC i'ODVAS.VIK, 4734 Hatfield St.. Pittsburg Pa II. nadzornik: FRANK SUNK. GO Mill St. Luzerne Pa UI. nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 299 Cor. N. — 3rd St., Rock Springs. W) POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: Predsednik porot odbora: PAUL OBREGAR, Box 403, Witt, m. I. porotnik: MARTIN OBERZAN. Box 51, Mineral Kans II. porotnik: ANDREJ SLAK, 7713 Isaler St.. Cleveland. Ohio VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. M. SELISKAR, C127 St- Clair Ave., Cleveland. Ohio. Dopisi naj se pofliljajo L tajniku IVAN TELBAN, P. O. Box 707 ▼ Fore« -ity. Pa. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". LZ URADA GL. TAJNIKA ZDRUŽENIH DRUŠTEV SV. BARBARE S SEDEŽEM V FOREST CITY, PA. : Tem potom se naznanja, da Je bilo na 4 glavni konvenciji sklenjeno, da si vsak član, oziroma članica, kateri je zavarovan zn $250 00 lahko pov'Sa u- smrtnino do 1. Januarja 1914 na $500.00; to velja tudi za one, ki bo 2e prestopili 45. leto. Kdor Zeli poviSati usmrtnno, naj se da preiskati pri zdravniku; proSnJa ln spriC-evalo naj se požlje vrhovnemu zdravniku v potrditev. Asesment Je razviden lz lestvice, ki je razdeljena na $250 -JO in na $500 00. Ivan Telban, slavni tajnik. i LESTVICA. Vsi Člani (ice) I razreda, prvega oddelka, zavarovan (a) za $500.00, plaCu-. jejo sledeč asesment: Starost za usmrtnno bol pod. poSkodnino rez. sklad prav. stroški skupaj 42c. 60c. 10 c. Se. Cc. jj ig IT 44c. 60c. 10 c. Sc. 6c. $1 2S 18 60c. 10 c. Sc. Cc. $129 19 46c. eOc. 10c. Sc. Cc. $130 2" 47e. COc. 10 c. 8c. 6c. $131 21 4Se. COc. 10 c. Sc. Cc $1 3*» 22 49c. COc. 10 c. Sc. Cc' $133 COc. COc. 10 c. Sc. Cc. $134 24 r,lc. Cue. 10 c. 8c. 6c. $135 25 52c. Coc. 10 c. Se. Cc. $1.3C 26 Mo. COc. 10 e. So. Cc. $1 38 27 5Cc. 60e. 10 e. Se. Ce. $1.40 SSc. COc. 10 c. Sc. Cc. $1.42 COc. Coc. 10 c. Sc. Cc «1 44 30 62c. 60c. 10 c. Sc. Cc." $l'4G 31 C4c. COc. 10 c. 8c. Cc. $148 6Cc. COc. 10 c. Sc. Cc. $1.50 33 C Sc. COc. 10 c. 8c. Cc. $152 34 70e. COc. 10«. 8c. Cc. 35 "2c. COc. 10 c. Cc. Cc". $1.56 3C 7Cc. COc. 10 c. 8c. Cc-. 60 37 COc. 10c. 8c. Cc. $i bc 3S S4 c. COc. 10 c. Sc. Cc. $1 68 88c\ COc. 10 c. 8c. Cc. $1.72 *>2c. COc. 10 c. Sc. Cc $170 41 "Cc. 60c. 10 C. . «c. Cc. $1 SO 42 $1.00 60c. 10 c. Sc. 6c $1 84 $1.04 COc. 10 c. Sc. Cc. $1 SS 44 $1.<»S COc. 10 c. 8c. 6c. $1.99 Vsi člani (icce) I. razreda, drugega oddelka, zavarovani (e) za $250.00, plačujejo sledeči asesment: Starost za usmrtnino bol. pod. po.škodnlna rez. sklad uprav. stroSki skupaj ]6 21 c. COc. . 10c. Se. Cc. $i o5 22c. COc. 10 c. 8c. Cc. $1 0C 22c. COc. 10 c. Sc. Cc- 5106 10 23c. COc. 10 c. 8c. Cc. $107 20 23c. COc. 10 c. Se. Cc. $l!o7 -'1 24c. COc. 10 c. 8c- Cc. $108 22 24c. COc. lOe. Sc. Cc. $1.08 23 25c. COc. 10 c. 8c. Cc- $109 24 2fic. 60c. 10 c. 8e. Cc. $1 10 25 2Cc. COc. 10 c. 8c. 6c. $1 io 27c. COc, io c. Sc. 6c. $1 11 27 2Sc. COc. 10 c. 8c. Cc. $1 12 28 2:al Leonid Andrejev. —o— ] L ; ] "Ti lažeš, vem. da lažeš!" 1 "Kaj tako kričiš? Ali je treba, ] da naju slišijo f ; Tudi sedaj je lagala, kajti nisem , kričal, nego sem govoril prav ti- < bo; držal sem jo za roko in govo- ] ril tiho, tiho, in ona strupena be- i seda "laž"' je sikala kakor maj-1 hna kaeiea. "Ljubim te!" je nadaljevala ona, — "in ti mi moraš verovati! i Ali te to ne more preveriti?" Jn poljubila me je. A ko sem jo ] hotel prijeti in objeti z rokami, I je že ni bilo več. Ušla je iz pol- 1 temnega koridorja, in iznova sem ] hitel za njo tja, kjer se je prav- i kar zaključevala veselica. Kaj jaz j vem, kje je bilo to? Dejala mi je, « naj pridem tja in prišel seru ter ] videl, kako so se sukali pari vso i noč. Nihče ni stopil k meni in ni ' »spregovoril z menoj; vsem tuj, < sem sedel v kotu za godei. Prav j name je bilo obrnjeno žrelo veli- I ke medejie t rombe, in iz njega je i tulil nekdo, kakor da je tam zaprt, in vsaki dve minuti se je sme- ; jal pretrgano in surovo: ho-ho- < ho! , Včasih se mi je približal l-el, ] dehteč oblak : To je bila ona. Sam | ne vem, kako se mi je znala la- ] skali, ne da bi opazili to drugi. ? Za kratko sekundo se je dotakni- i la njena rama moje, za kratko ] sekundo sem videl, ko sem pove- < sil oči, njen beli vrat v izrezku < bele obleke. A ko sem pogledal j zopet kvišku, sem videl profil, 1 t«ko bel, strog in odkrit, kakor[' obra/ angela, zatopljenega v mi- ! sli na gomili pozabljenega clove- ] ! a. In videl sem njene oči. Bile ] so velike, željne svetlobe, lepe in < pokojne. Črno zenico je obkrožal 1 višnjev koloharček, in kolikor ; sern tudi zrl vanjo, bila je črna. globoka in neprodirna. Morda , sem ifledal vanjo le tako malo ča- , sa. da ni moglo utripniti srce niti , enkrat, toda nikdar nisem razu- , mevsl tako globoko in strašuo, j kaj je večnost, nikdar je nisem ^ občutil * tako silo. S strahom in ] bolestjo sem spoznal, da je prešlo , vse moje življenje kakor tanek , žarek v njene oči, dokler se ni- ( sem zdel sam sebi tuj, prazen in , brez moči — skoraj mrtev. Potem , j" šla zopet od mene in nesla je 1 .seboj moje življenje; in zopet je ( plesala z onim visokim, nadutim . in lepim človekom. Vsako podrob- , nost sem premotril na lijem: obli-ko njegovega obuvala, širokost ] \ isoko dvignjenih ramen, enako- , merno kodravost razdeljenih las. , In kakor da me je vtisnil v steno ] s svojim neizrazitim pogledom, ki ni videl ničesar, zdel sem se sam j s"bi ploščnat in neviden očem, ka- , kor stena. Ko so začele ugašati sveče, sem j Šel k njej in *em rekel: "Cas je oditi. Spremim Vas." ] Ona pa se je začudila. "Saj pojdem ž njim", in poka- ^ z- mi moj obraz. Dolge so bile te igle in tako ostre ter mrzle, da so j- 'prodirale prav do mojega srca in ga ranjale z žalostjo in gnevem a brezupnega pričakovanja. Od i! svetlega severja do temnega juga je begal mrzel zrak, žvižgal pre-o ko oledenelih streh, švigal odtod, i, bičal moj obraz z ostrimi in maj-1- hnimi snežinkami ter butal naiah-n no ob šipe svetilk, ki je v njih od r- mraza trepetal osamljen rumen x plamen. In bilo mi je žal tega ?, osamljenega plamena, živečega le r ponoči, in zdelo se mi je, da je o na t»'j ulici konec vsega življenja, ii Tudi jaz odidem, in begale bodo j, samo snežinke po tem praznem v prostoru in rumeni plameni bodo i- trepetali in pojemali tudi nadalje e v samoti in mrazu, t- Čakal sem jo, a ni prišla. In zdelo se mi je, da sva slična drug >- drugemu: samotna luč in jaz; samo da moja svetilka ni bila tako 1, prazna. V tem prostoru, ki sem n ga meril jaz, so se pojavljali zdaj L- pa zdaj ljudje. Neslišno so vzra-i. ščaji za mojim hrbtom, veliki in i- izginjali nenadno kakor sivi stra-o hovi za ostrim oglom belega po-i- slopja. In iznova so stopali izza " ogla, dohitevali me in izginjali d počasi v sivem prostoru, polnem 1. brezšumno plešočega snega. Za-r viti, brezlieni in molčeči so bili, i- sli čni drug drugemu in meni; zde-lo se mi je, da hodi kakih deset c ljudi gori in doli kakor jaz, da n čakajo, drhte in molče kakor jaz d ter premišljajo o nečem svojem, r zagonetnem in žalostnem. Oakal sem jo, a ni prišla. Ne a vem, zakaj nisem kričal in plakal od bolesti; ne vem, zakaj sem se tl smejal in se veselil ter stiskal pr-l* ste, kakor da so kremplji, in ka-kor da držim v njih nekaj majhne-n ga in strupenega, ki sika kakor 11 kača: laž! Zvijala se je v mojih p rokah in razjedala mi je srce; od njenega strupa se mi je vrtelo v glavi. Vse je bilo laž. Izginila je n meja med bodočnostjo in seda-11 njostjo, med sedanjostjo in pre-e teklostjo. Izginila je meja med e onim časom, ko še nisem živel in u med tem, ko sem začel živeti; in zdelo se mi je, da sem živel vedno ali pa nisem živel nikdar. A vse-' kdar, ko še nisem živel, in ko sem začel živeti, je kraljevala le ona im nad menoj in čudna se mi je zde- 0 la misel, da ima ime in telo in da 1 je v njeni bitnosti začetek in ko-11 uec. Ne, imena ni imela, bila je " vedno ona, ki laže, ona, ki pušča večno čakati in ne prihaja ni-" kdar. In ne vem, zakaj, toda smejal sem se, ostre igle so se zadira-le v moje srce. in prav v uho se mi je smejal nekdo, ki je bil za-prt: ho-ho-ho! Ko sem odprl oči, sem videl razsvetljena okna visoke hiše in tiho 0 so mi govorila s svojimi sinjimi in rudečimi jeziki: ''Vara te! V tem hipu, ko blodiš osamljen okrog, ko čakaš in trpiš, je ona tu, vsa krasna, vsa ^ svetla in lažnjiva ter posluša še-j petanje onega visokega in lepega moža, ki prezira tebe! Če bi udri t ti sem notri in jo ubil, bi storil 3 prav, ker bi ubil laž. 7 rj Krepkeje sem stisnil svojo pest, j ki sem v njej držal nož, in smeje j se sem govoril: , "Da, ubijem jo!" » Toda tožno so zrla name okna _ tožno so pristavila : "Nikdar je ne ubiješ, nikdar! t Kajti orožje v tvoji roki jc prav . tak alaž, kakor so laž njeni po-. ljubi." 1 Davno so že izginile molčeče k sence čakajočih, in ostal sem sam . v mrzlem prostoru, sam z jeziki ■damenov, ki so utripali od mra-j za in obupa. Nedaleč v stolpu je > sačela biti ura, in njen otožni ko- , . vinski glas je trepetal in plakal. . bežeč v vsemirje in izgubljajoč se | I v gneči brezumno se vrtečih sne-I žink. Začel sem šteti udarce in za- l smejal sem se: ura je bila pet- ( najst! Stolp je bil star in tudi , ura je bila stara; čeravno je ka- , zala prav, je vendar bila nešteto- i krat, včasih tako dolgo, da je zle-i nel stari in sivi cerkovnik v zvonik in je zadržal z rokami krčevito udarjanje kladevce. Komu so i lagali ti tresoči se, starikavo otožni glasovi, ki jih je objela in za- j dušila ledena tema? Tako pomi- t , tovanja vredna in grda je bila ta 11 nepotrebna Laž! S poslednjim laznjiviin udarcem pa so se stresla steklena vrata in na stopnicah se je pojavila njegova visoka postava. Videl sem samo njegov hrbet, a vendar sem ga spoznal — saj sem ga videl šele včeraj — ponosnega in prezira-jočega. Tudi njegovo hojo sem spoznal; bila je lažja in samoza-vestnejša kakor sinoči; tako sem stopal čestokrat tudi jaz skozi ta vrata: tako hodijo ljudje, ki so jih poljubljala pravkar lažnjiva ženska usta. m. Pretil sem in zahteval škripa je z zobmi: "Povej mi resnico!" In z obrazom, hladnim kakor sneg, z začudeno dvignjenimi obrvmi, ki je pod njimi tako mirno in tajinstveno temnela zenica, me je vprašala: "Kaj se ti lažem?" Vedela je, da jej ne morem dokazati laži, vedela je, da more razrušiti vso težko in ogromno stavbo mojih neprestano delujočih misli z eno samo besedo, še z eno lažjo. Čakal sem jo in prišla je, in prišla je iz njenih ust, zavita v blesteče barve resnice, a temna v svoji globini: "Ljubim te! Ali nisem vsa tvoja?" Bila sva daleč zunaj mesta in v temna okna je gledalo sneženo polje. Nad njim je bila tema in okoli njega je bila tema, gosta. neprodirna in molčeča; toda polje je blestelo v svojem tajnem svitu, kakor obraz mrtveca v mraku. Samo ena sveča je gorela v veliki, toplo zakurjeni sobi, in v žarečem plamenu se je odražal bledi odsev mrtvega polja. "Najsibo resnica še tako tužna, poznati jo hočem! Morda umrjem, če jo izvem, a boljše umreti, kakor ne poznati je! V tvojih poljubih in objemih čutim laž. V tvojih očeh jo vidim. Povej mi resnico, in ina veke te ostavim', sem jej dejal. Toda molčala je in njen hladno vprašujoči pogled je prodiral globoko vame, grebel mi je po duši in jo motril z neko čudno radovednostjo. In zakričal sem: "Odgovori, ali pa te ubijem!" "Ubij me!" je odgovorila mirno, "včasih je tako dolgočasno živeti. Toda ali meniš, da najdeš z grožnjami resnico ?'' In tedaj sem se zgrudil pred njo na kolena. Stiskal sem njene roke, jdakal sem ter jo prosil usmiljenja ter — resnice. "Ubožček!" je rekla in položila roke na moje lase. — "Ubožček!" "Usmili se me!" sem prosil. — Saj hočem vedeti samo resnico!" Gledal sem njeno belo čelo, in zdelo se mi je, da je tam resnica, tam za tanko pregrado. In v blaznosti se mi je'hotelo, razbiti to črepinjo. da bi zagledal resnico. A tam za belimi nedriji utriplje srce — in v blaznosti se mi je zahotelo, raztrgati s kremplji te prsi, da bi videl enkrat golo človeško srce. In nepremično je žarel ostri plamen dogorcvajoče sveče, temnilo se je, stene so se širile in bilo je tako tužno, samotno in grozno. "UbožčekI" ja govorila. 'Ubožček!' Krčevito je zaplapolal rumeni plamen, postal je višnjev, a potem je ugasnil, — tema naju je objela. Videl nisem njenega obraza, niti njenih oči, nje roke so objemale mojo glavo, in tudi laži nisem čutil več. Zaprl sem oči, ničesar nisem mislil, nisem živel, samo doti ki j« j njenih rok sem srkal vase, in zdel se mi je resničen. V temi se je glasil tiho njen šepet, plah in tako čuden: • '' Objemi me! Strah me je!" In zopet tišina in zopet tihi šepet, poln groze: "Ti hočeš resnico, — toda kaj jo morda poznam jaz sama? Ali mari ne želim 4udi jaz spoznati jo? Ščiti me! — Oh, kako se bojim!" Odprl sem oči. Pobiedeli sobni mrak je bežal v strahu od visokih oken, nabiral se je ob stenah in se skrival po kotih. Skozi okna pa je gledalo molče nekaj velikega, mrtvaško bledega. Zdelo se je, da naju išče dvoje mrtvaških oči in da naju objema s svojim ledenim pogledom. Trepetaje sva se stiskala drug k drugemu in ona je1 šepetala: "Oh, kako grozno!" IV. Ubil sem jo. Ubil sem *jo, in ko je ležala kakor vela in ploska masa pri onem oknp, ki se je za njim svetlikalo mrtvo polje, sem stopil z nogo na njeno telo in se zasme-] jal. To ni bil smeh blaznega! O J ne! Smejal sem se zato. ker so di-1 hale moje prsi prosto in lahko, ' ker je bilo v njih veselo, mirno in prazno, in je padel od srca črv, ki ga je glodal. Sklonivši se, sem pogledal v njene mrtve oči. Ostale so velike, željne svetlobe in odprte, slične očem voščene punčike prav tako okrogle in motne, kakor da so pokrite s steklom. Dotikal sem se jih nalahno s prsti, jih zapiral in odpiral, in ni me bilo nič stralv ker v oni črni neprodir-ni več živel demon laži in dvoma, ki je pil tako dolgo, tako poželjivo mojo kri... Ko so me zgrabili, sem se smejal, in ljudem, ki so me prijeli, se je zdelo to strašno in divje. Nekateri so se obračali z gnusom od mene in odšli so v stran; drugi pa so šli z grožnjami in očitanji na ustnih naravnost proti meni, a ko so videli moj jasni in veseli pogled, so pobiedeli njih obrazi in ostali so kakor prikovani v zemljo. "Blaznik!" — so govorili, in zdelo se mi je, da jim je ta beseda v tolažbo, ker jim pomaga umeti zagonetko: kako sem mogel Ubiti ljubica, ki sem jo ljubil in — smejati se. Samo eden — debel, ru-dečeličen in vesel mož me je imenoval drugače in to ime me je udarilo, da se mi je za temnilo pred očmi. "Ubogi človek!" je rekel sočutno in brez vsake zlobe, ker je bil pač debel in vesel. "Ubogi Človek!" "Ni treba"', sem kriknil, "ni treba nazivati me tako!" Ne vem, čemu sem planil nanj. Končno — nisem ga hotel ubiti, niti dotakniti se ga„ a vsi oni prestrašeni ljudje, ki so videli v meni blaznika in zločinca, so se ustrašili še bolj in so tako zakričali, da sem se moral smejati. Ko so ine odvedli iz sobe, kjer je ležalo truplo, sem ponavljal glasno in trdovratno, zroč na one-na veselega in debelega moža: "Srečen sem! Srečen sem!" In to je bila resnica! V. Nekoč v svoji ndadosti sem videl v zverinjaku panterja, ki je netil mojo domišljivost ter polnil dolgo časa moje misli. Sličen ni bil drugim zverem, ki so dremale brezmiselno, ali gledale zlobno na posetnike. Hodil je z uprav matematično natančnostjo vedno po isti črti iz kota v kot. Obračal se je vsakokrat in zadeval s svojim rumenkastim bokom vedno ob isti drog železnega omrežja. Roparsko ostro glavo je imel sklonjeno ter je zrl predse; niti enkrat se ni obrnil kam v stran. Pred njegovo kletko se je gnetlo po cele dneve ljudstvo, govorilo je in Šumelo, a panter je hodeval vedno in niti za hip se ni ozrl na gledalce. In le nekateri izmed njih se je zasmejal, večina pa je zrla resno, da, celo mračno na to živo sliko težkega, brezizhodnega razmišljanja in odhajala v vzdihom. Odhajaje se je ozrl vsakdo še enkrat vprašujoče vanj in vzdihnil, kakor da je nekaj skupnega v usodi svobodnih ljudi in v usodi te nesrečne uplenjene zveri. In ko so mi pozneje, že doraslemu, pravili ljudje in knjige o večnostv sem se spomnil onega panterja, in zdelo se mi je, da že poznam večnost in njene muke. V takega panterja sem se izpre-menil v svoji kameniti kletki. Hodil sem in mislil. Hodeval sem vedno po isti črti, poprečno iz kota v kot; po isti kratki črti so hodile tudi moje misli, tako težke, da se mi je zdelo, da ne nosim glave, nego ves svet na svojih ramenih. Samo iz ene besede so obstajale te misli, a kako je bila ta beseda velika, kako mučna in grozopolna! "Laž" se je imenovala ta beseda. Zopet se je priplazila sikajoča iz vseh oglov in se ovijala okoli moje duše; toda prenehala je biti mala kačica, razvila se je v veliko, blestečo in grozno kačo. Klala in dušila me je s svojimi železnimi obroči, in ko sem začel kričati od bolečin, je prihajal iz mojih ust isti zoprni, sikajoči kačji zvok, kakor da mrgoli v mojih prsih polno samih pošasti: "Laž!" In hodil sem ter mislil; pred mojimi očmi so se izpreminjala siva in ravna asfaltna tla v sivo, prozorno brezdno. Moje noge niso več čutile kamna, in zdelo se mi je, kakor da plavam v brezkončni višini nad mrakom in meglo. In ko se je iztrgal iz mojih prsi oni žvižgajoči stok. je prihajal tam od spodaj iz onih odmikajočih se, a vendar neprodirnih tal počasi stra- |šen odmev. Tako počasi in pridušeno, kakor da prehaja skozi tisočletja in kakor da izgublja vsako minuto v svojem atomu one megle nekaj svoje moči. Čutil sem, da tuli tam spodaj kakor veter, ki lomi drevje, toda v moje uho je prihajal samo kakor grozen, kratek šepet: "Laž!" Ta podli šepet me je razkačil. Bil sem z nogo ob kamen in kričal : "Laži ni! Laži sem ubil!" In nalašč sem se obrnil vstran, ker sem vedel, da bo odgovorila. In odgovorila je počasi iz globin brezdanjega prepada: "Laž!" Stvar je — kakor vidite — ta, da sem se neusmiljeno zmotil. Ubil sem žensko, a storil laž ne-. smrtno. Ne ubijajte ženske, dokler niste iztrgali s prošnjami, trpinčenjem in ognjem resniee iz njene duše! Tako sem razmišljal in hodeval v kletki poprečno iz kota v kot. i VI. i Temno in strašno je tam, kamor je odnesla resnico in laž — in tudi jaz pojdem «tja. Dohitim . jo prav pred prestolom satan. > tam padem pred njo na kolena , in porečem plakaje: "Povej mi resnico!" Oh, moj Bog! Saj je vendar ' laž! Tam je tema, tam je puščoba vekov in brezkončnosti in tudi nje ni tam in ni je nikjer. To-i da laž je ostala; ona je nesmrtna. Čutim jo v vsakem atomu . zraka in ko diham, prihaja sika-, je v moje prsi in ruje in ruje. Oh, kaka blaznost, biti človek • in iskati resnico! Kolika bolest! "Rešite me! Rešite!" t___ ^ P " i To in ono. Požar v samostanski cerkvi V Griesu v Šleziji je pogorela tamošnja samostanska cerkev. Ogenj je nastal vsled neprevidnosti menihov, ko so izvrševali [ v cerkvi neka popravila. J Konec čudaka. , Peterburški listi poročajo sle-i dfč® o žalostnem koncu čudaka, . ki je bil knežjega rodu. Knez ) t'egodajev, star nad 70 let, je j že več let v Peterburgu v i 'zelo ubožnih razmetrah. Oblačil i se je v naravnost neverjetno ) umazane cape in bival v skrajno r zanemarjenem in umazanem sta-. novanju, v katero pa razen nje-j ga ni imel nihče vstopa. Živel se > je z ostanki jedil, ki jih je naku-i poval za par kopejk. V sobi kue-i za je stal lep glasovir, ki ga je . Pa rabil za posteljo. Spal je na njem, pokrit s mrdečimi cunja-) mi. Kako se je ta skopi knez seznanil z mlado vdovo, po imenu ' Cernova, ni znano, kakor tudi ? ne, kako si je ona pridobila kne-} zovo upanje. Vsekakor pa je ži-vel zadnje mesece v stanovanju i Černove, in sicer v ravno taki . zanemarjeno^, kot svoječasno. Stari knez je končno zbolel in [ umrl, poprej pa je napravil po-^ -polnoma pravilno oporoko, v kateri zapušča vse svoje premože-[ nje sorodnikov vdove Černove. To oporoko hočejo pa sorodniki Čegodajeva ovreči. Govoriti se je začelo vsakovrstne stvari o vzroku smrti in so končno mrtveca tudi sodnijsko izkopali. , Časopisi so začeli pisati o mili-, jonski dedščini kneza in opisovati Černovo kot zvijačno žen-sko. Kakšne smrti je Čegodajev umrl, bo zdravniška preiskava pač dognala. Da pa končno umrje 70-letni človek; ki je živel skrajno nehigijenični, pač ni nič j izvanrednega, kakor tudi ni iz-1 vanrednega, da zapusti kdo svoje premoženje kaki tuji osebi. Poleg tega pa kn« z tudi ni zapu-sitil milijonov, temveč samo kakih 50,000 rublje v, ki jih bo pač Černova kljub ugovoru sorodnikov dobila. V Peterburgu je pa ta afera, ki so jo znali izkoristiti Iznajdljivi čudaki, senzacija prve vrste. k Evropejke v haremih. Angleški raziskovalec tujih dežela Poster Fraser je nedavno opoziril javnost na to, da se v haremih perzijskih in drugih orientalskih velikašev nahaja mnogo belih žena. Za primer na-vaja nesrečno usodo neke Angležinje, ki je veliko let zdihovala v nekem perzijskem haremu. Neki perzijski velikaš iz spremstva šaha Nasr-ed-Dina se je seznanil)1 _____ --•_:_ -___:_________'______- ^^ Edina slovenska tvrdka. EBfl ZASTAVE, REGALUE. ZNAKE, KAPE R^gvS PEČATE IN VSE POTREBŠČINE P^l ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE. 0«lo prva vrst*. Can* nlxk«. I T il F. KERŽE co. 27IIS. MIUUARO AVB,, CHIOAUO, I.L. 8LOYEN8FE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ. S* ^ ^ ^ ^ rjfaz srffe oto f Po znižani ceni! ^ l Amerika in Amerikanci» R Spisal Rov. J. M. Trunk pO « je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je ve- ^ * zana v platno in za spomin jako prilična. h. | Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor ni & p izplačala, zato je cena znižana, da se vsaj delome pokri- &L . jejo veliki stroški. $ J Dobiti je pri: ^ I Slovenic Publishing Company, ^ ? 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ^ lb Ab cmi?. aiv. AO. __ ____O s njo o priliki Saliovega obiska ■ v Londonu. Zasnubil jo je in po- j roka se je vršila po katoliškem j obredu. Nato je Angležinja, v! »premstvu sestre sledila Perzijcu v njegovo domovino. Prišedsi v | Perzijo, jo je mož takoj vtaknil v svoj harem,, kjer je šele izvedela, da ima Perzijee že več žena. Pomagati si pa ni mogla, ker je bila zaprta v haremu in popolnoma ločena od zunanjega sveta. Oez več let je Perzijee umrl in Angležinja se je hotela vrniti na Angleško, toda šele po večmesečnem velikem trudu se ji je s pomočjo soproge nekega angleškega diplomata posrečilo doseči osvobodjenje. a tudi tedaj le pod pogojem, da se bo vrnila, kakor hitro bo njen sin 16 let star. Kasneje se je na Angleškem zopet poročila. Fraser pravi, da, kolikor je njemu znano, zakonske zveze Evropejk z Orientalei skoro nikdar nimajo srečnega konea. Pripoveduje o neki drugi Angležinji, ki se je poročila z nekim Siameem. V Siainu se je mož kmalu ločil od nje, da bi se po treh mesecih po siamski postavi laliko poročil z drugo. Vrnila se je na Angleško, kjer pa postavno velja za poročeno in se torej ne more v drugo poročiti. Mož z 28 ženami. Jud Kramer v Lodzu na Ruskem je dosegel rekord zakonov. Z 20 leti se je prvikrat poročil z mladim dekletom. (Jez par mesecev jo je zapustil in se podal po svetu. V vsakem mestu je dobil drugo nevesto in ženo. V kratkem je število soprog naraslo na dvanajst. Tedaj je polieija zvedela za čudaka in ga začela iskati. On pa jo je odkuril v Ameriko, kjer je nadaljeval svojo "spe-eialiteto*. Tam se mu posrečilo dobiti še Iti žena. Slednjič ga je doletela usoda. Sodišče je sicer razsodilo, da ni odgovoren za svoja dejanja, poslala ga je pa v domovino k prvi ženi. Vsi drugi zakoni so razveljavljeni. Eiffelnov stolp za 24 minut dnevno — mednaroden. Mednarodna komisija za določevanje ea.sa v Parizu je sklenila, da bode dvakrat dnevno z vrha Eiftelovega stolpa z brezžičnim brzojjavoin naznanila natančen čas. V tem času bo Eiffelnov stoj p mednaroden in francoska vlada nima nobenih pravic do njega. Eiffelnov stolp je vsled svoje višine najprikladnejša gradnja za brezžični brzojav. Nemci so Francozom to že precej zamerili in so sklenili, da sezidajo ob Renu še višji stolp, toda za enkrat je ostalo le pri besedah. 4oglati denar. Nizozemska vlada vpelje s 1. januarjem 4oglati denar. Kateri vzroki so bili merodajni za vpeljavo tega.denarja, ni znano. Velikanska trta angleškega kralja. Angleški kralj ima v svojem malem vinogradu, kjer tudi sam kako malenkost usadi in obreže poleg navadnih t'-t tudi prav znamenito, zgodovinsko trto, ki je } Glavobol t r je nevarna neprilika, ki rabi g. hitro zdravljenje. Najhitrejšo i ♦j olajšbo podajo 1 Severovi Praški v J zoper glavobol ^ i . i m nevralgijo. f ' w & (Severa't Wafers for Headache r* 3§ and Neuralgia) J 7 $ i Takoj se boste bolje počutili, f 38 Pomagali vam bodo tudi na L J druge načine. Imejte jih eno | * škatljieo vedno pri roki. 0* jg Cena 12 praškov jc | l^j 25 centov. j* j Zapeko, j i«! i j I omotico, žolonico, in enake j ^ jetrne neprilike lahko hitro odpravite, ako rabite 3 SEVER0VE «j J JETRNE I N KROGLJICE f ■ ^Severa's Liver Pills) f j^jj kot naveden". Milo delujejo | V ter storijo, da sc bolnik bolje a počuti. Vzemite eno ali dve j pred j »očitkom in sc bo.ste zju- 5 ||3 traj bolje počutili, j ] Cena 25 centov. ^ «1 Naprodaj so v lekarnah. Ne p I vzemite nadomestitev. Iiecite iz- ^ € rečno, da hočete "SEVEKOVA". J Ako jih nima lekarnar, naročite £ i jih od nas. | _____r bila vsajena leta 1678 in Se danes rodi izborilo grozdje za kraljevo mizo. Ako je dobra letina, da ta velikanska trta, ki se raztoguje 43 metrov na okoli, do 2500 grozdov. Vsako leto piide ogromno tujcev, da si ogledajo to prirod-nn redkost, ki ji ni para na celem svetu. NAŠ GOSPODAK, edini slovenski magazin v Ameriki. Izhaja na 32 straneh vsak mesrc in velja za vse leto samo $1.00. Prinaša poduene članke za gospodarstvo, gospodinjstvo, lepe povesti, razprave o naših gibanjih in zanimivosti iz celega sveta. Pošlji denar na: Naš Gospodar, 2616 S. Lawndalo Avenue, (10-8 v 2 d) Chicago, 111. Razne zanimivosti. Natakar in častnik. — Vzrok burnih prizorov v justičnem odseku drž. zbora. Nedavno j<* neki sodnik na Dunaju imel priliko soditi o tožbi nekega častnika proti nekemu natakarju. Častnik je namreč tožil natakarja zaradi razžaljenja časti, ker j«* natakar trdil, da se je častnik v prepiru ž njim poslu žil izraza "SchweinskopfČastnik je namreč videl v pred liaei vanju takih stvari razžaljenje časti Om■*-ne j ni prepir je namreč nastal zaradi tega, če je častnik pri plačevanju dal bankovec za 10 ali 20 kron. Pri tej priliki je tudi rekel natakar: **Ni res, vi niste ničesar videli." To opazko, ki naj bi zna-vila. da s«- je častnik nepošteno obnašal, je častnik istotako inkriminiral. Sodnik pa je prišel do prepričanja, da ni upravičena lastnikova tožba. Sodnik je rttal tu« stališču, da je častnik xares rabil izraz *4 Schweinskopf " in da opazka toženega natakarja: 44 To ni resnica, vi niste ničesar videli ' , ni nikako predbacivanje nepoštenega dela, temveč gola konstaeija. V motivaciji razsodbe je izjavil sodnik, da je mogoče, da je padal izraz ^Schweinskopf", ki pa "nosi na sebi pečat vojaške provenijenee" in ki se ga ne sme računati "med zlo mišljene kot izraz iz vojašnice." Radi te opazke sodnikove prišel je od ministrstva ukor. Ministrstvo izjavlja, da ta oj azka za motiviranje razsodbe ni bila potrebna, da ni ničesar odločila, da nima potrebnega takta in naposled, da vsebuje razžaljenje vojske. Deželno nad-•lodi.^č«-. ki sodniku izročilo ukor, pa ga je še na lastno roko ukorilo zaradi opazke, v kateri je sodnik izjavil, da je natakarjeva trditev 'To ni resnica' samo kon-statiranje dejstva, kar ne znači nobenega napada "pa naj bo potem ena stranka častnik, a druga natakar." To mesto, pravi vrhovno sodišče, bi moglo izostati. — Iz navedenega j«- razvidno, kako se spoštuje neodvisnost avstrijskih sodnikov. Radi te stvari je prišlo kot znano v justičnem odseku državnega zbora do burnih prizo- Slovanov nas je 159 milijonov. ' O. .... \ Slovani so največji narod v Kvropi. Tvorijo dobro tretjino vsega j rebiva 1stva in zavzemajo izmed vseh narodov največji prostor na vsem s\'fr*tu. Ako bodo trajali pravilni odnošaji. se število Slovanov podvoji v 40 letih. Germani s. bodo podvojili v 1<>0, Romani pa šele V .'{00 letih. Vse tako kaže, da pripada bodočnost Slovanom. Anglež dr. Waehsburn pravi: " Lat is k o iln nemško plenic je preživelo svoj vek, a ni umelo izvršiti prave krščanske civilizacije, povzdigovalo j.- gmotne ko-risli nad duševn«^ čehtilo je boga mamona. ' akuuio na prihod Slo-vaiistva. da bi priredilo Kvropo, da lit utrdilo pobratimstva vsega sveta. Slovausko pleme živi š< le svojo mladeniško dobo. Kaj bo, ko doraste, v kakšni meri bo uresničilo svoje ideale in dalo bolši in dragocenejši razvoj civilizaciji — to pokaže doba prihodnosti, doba slovanska. Večerno gimnazijo za delavce otvorijo te dni v Požunu. Sprejeli i bodo >to učencev delavskega sta-1 nu. Pouk bo trajal vsak dan od 7.' do ure zvečer in se bo vršil v prostorih kralj, ogrske katoliške gimnazije, l eni red obsega: ma-žaraki jezik, zgodovino, zemlje-pisje, prirodopiaje, prvine pravo-znan%tvs in ogrskega javnega prava, matematiko, algebro, risanje, poludni nauk o gospodarstvu in knjigovodstvo. Pouk bo brepla- Preganjanje Židov na Ruskem, j Z dežele prihajajo vesti o velikem preganjanju zidov. V Jeka-terinoslavu so bili hudi izgredi. K&kine so glasovnice v Italiji. Pretekle državnozborne volitve v Itaiiji so bile prve na podlagi splošne volilne pravice. V tem volilnem boju so imele zlasti mnogo dela tiskarne in fotografi. Gotovo se še pri nobeni volit vi ni ti-, skalo toliko lepakov, okrožnic in letakov, kot letos. Za vsako kandidaturo je bilo naročenih povprečno 40,000 glasovnic, in ker je bilo kanditatov 12o9, so v preteklih dneh natiskali raznih gla-sovnie 50,360.000. Po novi volilni pravici more imeti glasovnica v •vi ho iioljšega varstva volilne ^^.^aasifc.... ......rim jw.ii-m.i________.. svobode iu tajnosti zaradi analfa-betov mesto imena tudi sliko kandidata ali pa kako drugo lahko umljivo znamenje. Ako se pod sliko ali znamenje kandiata napiše ime koga drugega ali pa če pravemu imenu da po zakonu prepovedan naslov, je glasovnica neveljavna. Tako je moral marsikak kandidat tri do štirikrat spremeniti svoje listke, ker mu jih je ponaredila nasprotna stranka. — Večina kandidatov je smatrala za potrebno, da je pustila natiskati na glasovnice svojo sliko, seveda s kolikor mogoče prijaznim obrazom. in pripoveduje se, da so fotografi v tem oziru pokazali' mnogo spretnosti. Mnogi kandidati so smatrali za primerno, da so svojim volilcem dali natisniti svoje slik«1 iz lepih preteklih časov, pač s skrito mislijo, da bi še veljati kot "nadebudni" možje domovine. (Jallo (slovenski Petelin i si je izbral svoje znamenje podobo petelina, njegov kolega G al lino pa kokoš, kandidat Tain-borino pa j • pustil natisniti boben pod svoje ime. Najbolj rabljena znamenja so bile zastave vseli velikosti in barv. Odvetnik Tizzoni si je izbral zeleno zastavo, barvo upanja, drugi so se odločili z ozirom na značaj stranke za rdeče, nacionalne »barve. Kandidat Valentino je pustil na svoje listke, enako kot, najboljše steklenice konjaka natisniti tri zvezde. Kan-didatje prevratnih strank so si izvolili rdeče nageljne. Knez Poten-ziani, ki rad nastopa kot "ljudski kandidat", pa je pustil na svoje listke natisniti svoj knežji grb: zvezdo vrh stolpa. Kandidat Tosi, ki spada k kmečki zvezi, si je izbral za svoje znamenje plug. nekdo drugi pa. ki menda še upa na kariero, divjajočega konja. Mnogi drugi pa so si izbrali za simbol grozdje, meče. sulice, lilije in razne druge evetliee ter razne druge znake, po katerih naj bi jih spoznali analfabetični volilei. Aeroplan velikan za 15 oseb. 1/. Petterburga poročajo, da je inženir Sikorsky svoj aeroplan "Gigant" tako predelal, da bo ž njim lahko 15 potnikov vozil. — Aeroplan tehta :1500 kg. O te papige! Iz Draž« lan se poroča t a-le do-irodhiea: Draždanske gospodinje imajo vsako soboto veliko pospravljanje. Ob tej priliki se seveda vse prestavi in tako se je zgodilo eno soboto v neki hiši, da je papagaj dobil začasno mesto v jedilni sobi blizo vrat. Vrata jedilnice, ki vodijo v vežo, so bila samo priprta. Kmalo nato stopi v vežo preinogar in zakliee: "Milostna. ali potrebujete premoga?" 'Tja!" se oglasi iz jedilnice. 'Ali naj kar na dvorišče znasem!' — vi raša dalje preinogar, "Tja!" je odgovor. Premogar znese premog na dvorišče in gre nato v ku-liinjo po denar. Hišna gospodinja ga debelo pogleda, nato pa gre v moževo sobo, kjer je papiga že zopet bila na svojem navadnem mestu ob pisalni mizi. "Ali si ti naročil premogl'"' vpraša moža. " 1'ja ! se ločno oglasi papiga, iako se je ptica sama izdala. Gospodar jezen in psujoč plača ra-r-un, papigo pa vzame iz kletke in jo za kazen potisne pod kanapc. Kinal o nato se je tudi domači psi- j •ek nekaj pregrešil in ozlovoljeni gospodar« ga brcne pod kanapp. Nato je bilo nekaj časa vse tiho; naenkrat pa se začujejo papigine besede: "Ali si tudi ti premog naročil?" ^Profesor, ki napeljuje k umoru. V Parizu je povzročila splošno začudenje aretacija profesorja Roquetta, ki je obljubil dvema moškima 200 frankov, če umorita njegovo taščo in njeno prijateljico. Pokazal jima je tudi načrt do-tičnega stanovanja ter rekel, da smeta vzeti, kar jima je drago, samo pohištva naj ne poškodujeta. K dogovorjenem sestanku na pokopališču pa sta mladeniča povabila tudi policijo, ki je profesorja vtaknila pod ključ. Bodočnost stavsklh strojev. V Heroiinu so ustanovili društvo "Schnellsetzniasehinen-Ge-sellsehaft", ki hoče financirati novo iznajdbo avtomatičnega stavskega stroja (Schnellsetzma-schine). Ta stavski stroj ima znatne prednosti pred dosedanjimi zi-stemi, zlasti z ozirom na natančno delo. Novi stroj je deloma popolnoma neodvisen od delavca, ki se ga poslužuje. Delo na tem stroju je namreč razrie+je«©: t3no,^kar je dosedaj delal stavec, na stavskih strojih, namreč tipkanje, se vrši _ - _- ______... . .. ..<'. _____.- m Mr. LOUIS VESSEL naš zastopnik, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" ter izdavati za to veljavna potrdila. On nas zastopa v vseh poslih in zato ga rojakom toplo priporočamo. j V zalogi ima pratike iu Sloven-sko-atnerikanski koledar za leto 1914. S spoštovanjem Uprava, "Glasa Naroda". ...... ■_ .......„..!-'. . -.uiifcjsii^k^i,..- na posebnem stroju, na katerem se more delati kot na navadnem pisalnem stroju. Vse. kar pa preostane še za izvršitev stavka, izdela novi stroj avtomatično, in sicer dvakrat do trikrat tako hitro kot do sedaj ter popolnoma lieod visno od delavca. Samo za poznejše avtomatsko delo je potreben stavski stroj, medtem ko se neavto-matsko delo, tipkanje, opravlja na pisalnih strojih. Z ozirom na to nam obeta bodočnost, da bo n. pr. posamezni avtor svoje delo odtipkal ali pustil odtipkati na pisalnem stroju ter bo ta "rokopis" vrgel enostavno na stavski stroj, ki bo avtomatsko vlil črke in stavek. Znamenit francoski zrakoplovec jezuit. Svetovnoznani francoski grof (astillon de Saint Vretoire, ki se je svoj čas peljal v zrakoplovu iz Pariza v Kijev, je vstopil v jezuitski samostan v Canterburvju. •Trta, ki je dala do tri meterske stote grozdja. Te dni so listi kakor o velikem čudu poročali o trti v Gradcu, ki je obrodila 200 grozdov. Toda v Omišlju imajo še vse drugače blagoslovljeno trto, ki je letos dala skro tri meterske stote grozdja. Trta raste na dvorišču gostilničarja Antona Kraljica in je razpeta v latnik. Trta je "dunagrela" (domače belo grozdje) in so bili vsi grozdi izredno zdravi in polni. Davek od tobaka bo Srbija v novih krajih pobirala po starem turškem načinu, t. j. v obliki desetine, ki se pobere ob izvozu v inozemstvo. Ureditev tobačnega vprašanja v novih krajih bo sploh težavna, ker bi se ljudstvo najbrže le nerado sprijaznilo z monopolom, kakor je uveljavljen v Srbiji. Poklicani krogi se resno pečajo s to stvarjo in iščejo načina, ki bi kolikor toliko zadovoljil ljudstvo in državno upravo. Izseljeniški škandal. Iz Krakova poročajo: Kakor se zdi, so se oblasti odločile, odločno nastopiti tudi proti drugim izse-Ijeniškim družbam. Vsled rekvi-zicije dunajskega kazenskega sodišča je tukajšnja policija izvršila hišno preiskavo v lokalih krakovske A ust ro-Američane. — Zastopstvo A ust ro-Američane za Zahodno Galicijo ima špedicijska tvrdka Goldlust in Ko. Solastnika te tvrdke ees. svetnika Sigmunda Res h a so včeraj aretirali. Filialko, so zaprli, konfiseirali vse knjige in dokumente ter zapečatili lokale. Aretirali so tudi prokurista te tvrdke Zipperja in pa uradnika Benjamina Silbermanna. Vse tri so izročili kazenskemu sodišču. Tudi v lokalih Canadian družbe so izvršili novo revizijo. Ravnatelj te filial ki* dr. Gargas, je baje že pred par dnevi odpotoval. Aretirali so IU bivših agentov Canadian družbe. Tudi v Črnovicah so izvršili hišno preiskavo pri tvrdki Sirecki. Konfiseirali so vse knjige in dokumente, pisarno uradno za-I rli ter aretirali voditelja pisarne Kn -perja in dva uradnika. NAZNANILO. Rojakom v Gilbert, Minn., in okolici naznanjamo, da je Za smeh in kratek čas. ZELO DUHOVITO. Izpraševalni profesor: "Gospod kandidat, kaj bi storili, če bi se kdo zvrnil s strehe večnadstropnega poslopja?" Mlad medicinec: "Najprej bi čakal, da bi priletel na tla. SPOM INI. "Oh, ljubi moj Kazimir! Ali se še spominjaš, kako sva se pred dvajsetimi leti sprehajala po teh-le gozdih ter iskala gobe. Ali še veš, kako sem po njih zbolela na smrt?!?' Kazimir (zelo sočutno): "O da: to so bili najlepši dnevi v mojem življenju." Zadnje novic*;, "Gotovo. To-le svilnato blago je videti zelo sveže in lepo. Mogoče še nekoliko preveč. Ali bojim se, da zgubi na solncu svojo pravo barvo." "O, ne milostiva! V tem oziru ni treba strahu. Saj je ležalo nad dve leti v izložbi, a še niti za las ni spremenilo." ' t? i ■ — "W- * rh Zaman se je naučila, i i - . * - I • "Moj Bog, ne b<> gii. In naučila sam se nekaj tako lepih citatov o jeseni. Premalo. Gospod: Slišite, fijaker, jaz moram priti na vlak... Ce me pravočasno pripeljete vam dam 50 vinarjev napitnine. Izvošček: Ce mi pa konj na potu pogine? "Gospod: Vam bom pa dal še •50 vinarjev več. Pretrpko. "Kaj ne, papa, da sineva z mamo povedati prijateljicam, da poj-de-mo letos V Riviero?" "Ce se hočete blamirati. seveda!*' I "Ali mami in meni nikakor ne gre Sredozemsko morje iz glave." "Potem ji pa raje pripovedujte o velikanski poyodnji v vajinih , možganih.® Glas ljudstva — božji glas. m« i 91 K *"VajŠ, Stefek. tiste-le d vaj imata pa več perja na glavi, ku-ker vse naše kakuše skp!" Zelo vljudno. Kmt*t: "Kakor vidim, slikate skupino teh-le starih dreves?!" Slikar: "Kajpak! Pa to Vas prav nične briga! Mesto da me motite, bi bilo boljše, da skrbite za svoje delo!" Kmet: "Tako?" No, to tudi storili«. Nameravam namreč ob-sekati drevje. Zato Vas opozarjam, da se nekoliko požurite vi ......:.......i: i-., ZABOŽIČ IN ^^ NOVO LETO ^e kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini in jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le v GOTOVE DENARJE; v tem oziru je najboljše, da se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri ; : : s : vse hitro in točno odredi. : : : : : Frank Sakser i 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 ST. CLAIR AVENUE, N. E* CLEVELAND, O. Phonu 346. | 3 ' jgfl^ FRANK PETKOVSEK, 1 IRP^ ^^ 71S-720 Market St., WAUKEQAN, FtL. b^yfib AJ^H PRODAJA fina vina, najbolje Iganjcte-' V^ iivrstne smotk« — patentov sidrn JmisF PRODAJA volne llstas vsth prekomot j | POŠILJA den» » «tar kraj a»E2«iji76 UPRAVLJA, vse ▼ notarski pasti spada. j ic Ca dela.__ ^ Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St..NewYork. j Domača naravna ohijska vina S 2 kakor: S DELAWARE, CATAWBA, IWES, IN CONKORD prodaja JOSIP SVETE, 1780-82 E. 2Sth St., I.orain, Ohio | Conkord, rudeče vino po....60c. galona, Catawba, rumeno vino po.... 80c. galona, Delaware, belo vino po.....$1.00 galona. Vri naročilu 25 jralonov je priložiti $1.50 za sodeek. 3 Razpošiljam ga od 25 galouov naprej. Naročilu je pri«b> jati denar ali Money Order. Vina so popolnoma naravna, kar jam "-im. KRASNO DARILO. Kako vsako leto, tako tudi letos razpošlje svetovno znana lekarna PARTOS v New Yorku več tisoč krasnih koledarjev za leto 1914 na svoje odjemalce. Vsakomu, kateri naroči vsaj za $1.00 PAR lOLA, občeznanega in od najboljših zdravnikov priporočenega sredstva za čiščenje krvi in želodca ter redno stolico, | ali katerega drugega zdravila, odpošljemo z I obratno pošto poleg zdravila tudi omenjeni koledar popolnoma zastoni in poštnine prosto. Ako bolujete od: kašlja, reumatizma, glavo-bolja, na želodcu, neredni stoiici, slabem spava-nju, trganju po udih, srbenju kože, zobobolju, očeh ali ušesin_, ledicah, jetrih i. t. d. ali na kakšni tajni bolezni ter ste že zastonj trosili denar za zdravila, pišite takoj v materinskem jeziku ter pismu priložite $1.00 ter ga naslovite na: THE PARTOS PHARMACY, 160 -- 2nd Ave., New York, N. Y. in z obratno pošto vam odpošljemo potrebna zdravila. - Slovenski ceniki se pošiljajo zastonj. • Globe Gold Medal harmonike ADOLPHUS HARMONIKE ITALIJANSKI IN DUNAJSKI INSTRUMENTI j Vse to v KRASNEM ILUSTR0VANEM CENIKU. Zastonj po pošti. Columbia Grammofon Co., 171 Washington St., New York, N. Y. Jugoslovanska ^^^ Katol. Jedneta Inkorporirsuia dne 24. janu&rja 1901 v državi Minnesota. ' Sedež v ELY, MINNESOTA« j URADNIKI: TredMdnlk IVAN GERM R07 Cherry Way or Bo* 67. Braddock, P«. Podpredsednic: IVAN PRIM02IC, E veltrth, Minn.. Box MX. Glavni tajnik: OKO. L. BROZICH. Ely Minn.. Bo* 424 Pomotnl tajnik: MIHAEL. M RAVI NE C, Omaha, Neb., 1234 So. lfth S t. Blagajnik: IVAN GOUZE, Ely, Minn.. Box 106. Zaupnik: ALOJS VIRANT Lorain. Ohio, 1700 EL Uth St. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. MABTIN J. IV1SC, 3'a '>iit) v Trst ii sinu svojega gt»sj>odarja, ki se je odpeljal zi drugiiti vozom domov. O roparskih morileih nimajo dosedaj se noben«- sl«jd:. Gotovo pa je, da sta morula v«-deti, da ima Škerjane »b-nar, bodisi da sta to izvedela v Senožerah ill »ta ga na cesti počakala. ali pa sta ga videla v Trstu in sta mu sledila.' Napad. Dne okt. je 291etne-posest nikovega sina K ranče t a Jakopina iz Stud enega. okraj Lož, ko je št * I okoli 10. ure zvečer d"iiiov. /avratno napade) na ob-• ■iii"ki poti med (»lino in Stude-n* ml n« ki t-lovek t»-r ga s kolom tako udaril po trlavi, da se je «e-zprudil na tla. Ko se je •lak' pin čt /. nekaj easa zavedel. >•- je splazil do kmeeke hiše, odkod.-r >o ga spravili domov. Ja-' i kopin ima razbito lobanjo, izgubil bo bržkone popolnoma sluh in tudi morebiti ne bo vee okreval Dejanja j«* sumljiv neki 29 letni fant. s katerim j«' poprej popival v neki gostilni. Orožništvo je o-sumljenea a letovalo in izročilo so-ise 11. 500 kron zgubila. Posest niča Helena t Vrne iz Podbrezja je nedavno v neki trgovini v Kranju nekaj kupovala. Pri tem ji je ponevedoma padel iz košare na tla zavitek, v katerem je imela opravljenih "j bankovcev po 100 kron. Zavitek je pobral neki majhen starejši mož, ki se je istočasno nahajal v trgovini in nato tako ' od še i. To je videl mož Perae-tove. a ker je mislil, da je zavitek prazen in da ga je žena sama proe vrgla, se ni dalje brigal za to. Dotieni mož je majhne postave, kakih .">0 let star, ostrega pogleda. že preeej osivelih las. privezanih brh in slabih zob. Z njim je bila vitka ženska, ki je tedaj kupila vrečo otrobov in jili velela nest i v neko krčmo, kjer sta imela konja in voz. Konj ga brcnil v glavo, lliet-n«*ga sina Franceta Pristavea je domače žrebe v hlevu tako brcnilo v glavo, da mu je izbilo vse zgornja in spodnje zobe in preklale ustnice. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. Konj odgriznil uho. GOletnemu delavcu Jakobu Trškanu v Zeleni jami je odgriznil konj, ko ga je ukomatoval. desno uho. Iskati je raor»i zdravniške pomoči v dež. bolnišnici. Umila je v deželni bolnišnici v Ljubljani Elizabeta Lapajne. vdova železniškega mojstra z Javor-liika. v starosti 5H let. Umrla je na Kaplanovem pri Velikih Laščah Mar* a Skulj, rojena Hočevar, v t>7. letu svoje do-be. Blaga pokojnica je bila mati ljubljanskega učitelja Frana Sku-Ija. Nenadoma je umrl 4. nov. zvečer neki Janez Pajer, delavec pri Kranjski stavbiuski družbi, ki razširja jeseniški kolodvor. Menda je bil nekoliko preveč udan pijači. Ta alkohol! * Umrli so v Ljubljani: Marija Ilava-ček, zasebnica, 64 let. —J Marta Mikuž, hči deželnega računskega revidenta, 3 leta. — Leka Dolenc, dninar, 35 let. — Ft rdinand Vidmar, pristav južne železnice, star 45 let. ( Drzen tat — merilec? Te dni so pripeljali iz Zagreba Alojzija Struna, rojenega leta 1885 v Ra- i doviei. Tega je sodni j a že dolgo ; časa zasledovala zaradi zelo drznili tatvin. Lan ko leto je prišel v roke pravice, a je iz metliških zaporov ušel. Struna je nepoboljšljiv in zelo nevaren tat. Ljudje . tudi dgibljejo, da bi morebiti bil t>n morilec Cile Oovčjak na Tolstem vrhu — ker je baje po tol-stovrškem hribu se potepal. ^ ŠTAJERSKO. Nj^š slovenski kmet in nemški 1 denarni zavodi. "Slov. Gosp." piše; V zadnjem času se opaža na " Sp. Štajerskem, zlasti v celjskem. ■ sloven "ebistriškem in ptujskem okraju, kakšnih sredstev se po- ■ služu jej o naši narodni nasprotni-^ ki. da poveličujejo svoje nemške I tlenarne zavode. V vsakem okra-'( ju imajo nastavljene svoje agita- ' torje, takozvane zaupnike, ki ' pridno lovijo vlagatelje in poso-! jilojemalee ter jih peljejo potem k neniškiirt advokatom, da jim , napravijo tozadevne posojilne prošnje, katere potem vlagajo se-j, veda le v nemške denarne zavode.!. Mnogokrat se prigodi, da posojila v obče ne dobijo, pač pa mo-j rajo plačati ogromne odvetniške, stroške, ki so vedno večji, čira večja je posojilna svota. Najbolje; pa občutijo to izkoriščanje tisti posojilničarji, ki potrebujejo več j is posojila. Samoobsebi umevno je da delajo te hranilnice z našim slovenskim denarjem ogromne dobičke, katere potem porabi-o izključno le za nam skrajno škodljiva nemška bojna društva, ' kakor sta Sulferajn in Sudmarka.' To je tisti narodni greh, za katerega se šele večina skesa takrat, ko je že prepozno. Evo vam en slučaj, iz katerega je razvidno, kako neprimerno postopajo nekatere nemške hranilnice, zgolj radi narodnega nasprotstva. Neki kmet i»* kupit v Studenicah pri Poljeanah večje posestvo s peka-rijo. Na tem posestvu je bila pa , vknjižena neka nemška hranilnica z zneskom 1000 K v ostanku po 835 K 2 v. na prvem stavku in so bile obresti plačane celo do 1. januarja 1914. Ker je pa ta mož kot zaveden Slovenec odstopil od neke nemške zavarovalni-I ce, pri kateri je imel prejšnji posestnik zavarovana svoja poslopja proti požaru ter pristopil k Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, v kar je bil popolnoma u-pravičen, mu je ta hranilnica takoj odpovedala posojilo, kljub temu. da je bila vknjižena na pr-( vem stavku in so bile obresti plačane do 1. januarja 1914 in da je posestvo najmanj 20krat toliko vredno. S tem mu je povzročila ve veda ogromne nepotrebne stroške. To je žalostno, pa vendar resnično dejstvo, iz katerega lah-1 ko posnamemo strankarsko zagri ! zenost nekaterih nemških denar-' nih zavodov, ki bogate od našega slovenskega prebivalstva. Enakih i slučajev bi lahko navedli na sto-i tine, toda naj zadostuje za danes samo ta. i Nepošten poštar. Pri Sv. Petru pod Sv. gorami je služil nad tri leta kot požtar Mihael Tonšek. Mož je te dni izginil neznano kam, medtem pa si je izvolil izposoditi iz poštne blagajne krog 12.000 K. Za dobrini prijateljem uradnih denarjev se je izdala tiralica. Oblasti pridno preiskuje, jo. v kaki obliki in meri je imel poželjenje do denarja, ki je bil last o d pošiljateljev in c. kr. pošte. Preden je prišel Tonšek v St. Peter, je služil kot oficijant pri pošti v Celju. Nesreča. Pri premikanju tovornih vozov na ptujskem kolodvoru je železničar Breznik tako nesrečno padel, da mu je odtrgalo obe nogi od telesa. Nesrečnež je za nekaj ur umrl. Zgorela je pred nekaj dnevi v Grandošku pri Sv. Lenartu v SI. gor. viničarija posestnika Janeza Grilca. V viničariji ni nikdo stanoval. Umrl je v Jarenini 771etni veteran Boštjan Pehan; služil je" še pod Radeckyun. Zaradi slabega šolskega izvest- ja sta v Mariboru neznano kam izginila 141etna realca Friderik : Kislich in Julij Godor. Vreme. Dne 6. nov. je pričelo 1 po dolgih tednih najlepšega jesenskega vremena deževati. To- ' plota je zdatno padla. Po višjih ! gorah je padel sneg. < PRIMORSKO. Kuga v Trstu. Kakor smo že j poročali, je umrl na parniku "So-fie Iiohenberg" mornar J os. Via- f došič za azijsko kugo. K temu 1 slučaju poročajo: Parnik je pri- ' plul dne 12.*oktobra v Trst iz Bu- 1 enos Aires. Argentinija, Južna A- 1 merika. Razlagali so v Trstu iz 1 parnika razno blago. Ker 5. nov. 1 zjutraj mornar Vlad os ič ni prišel na delo. ga je šel eden njegovih tovarišev iskat v njegovo celico. Našel ga je v celici, bil je mrtev. Poklicali so zdravnika dr. Huber-ja, ki je konstatiral smrt in pre- 1 iskal truplo. Našel je na spod- t njem delu života dve buli in je 1 takoj sumil, da je mož umrl za i kugo. Obvestil je takoj merodaj- j ne kroge, ki so takoj ustavili de- 1 lo na parniku in odredili, da od- t pluje parnik v lazaret, truplo pa > odpeljejo v bolnišnico. Preiskava i je dognala, da je mož res umrl za t kugo. Izolirali so 53 mož posadke s in 48 delavcev, ki so pomagali na s parniku. Parnik so desinficirali. t Pri tem se je dognalo, da so zanesle kugo na parnik podgane. Aretacija, V okolici Nabrežine so aretirali orožniki nekega Alojzija Sviligoja. ker je bil na sumu. ] da je izvršil v okolici več tatvin. Preiskava je dognala, da je areti-rauec 241etni Alojzij Mužik iz Tolminskega, ki se je skrival pod drugim imenom in je izvršil več tatvin in vlomov, med temi tudi vlom v vilo grofa Aleksandra E-e ono m o na Trsteniku, kjer je u-kradel za 500 K raznega blaga. KOROŠKO. Bivši krški škof dr. Kahn pod j kuratelo. Bivšega krškega knezo-škofa, tajnega svetnika dr. Kalina so djali pod kuratelo zaradi sodno dognane slaboumnosti. Ta slučaj nas spominja nehote na dogodke, ki so se vršili ob času, ko je odstopil dr. Kahn od svojega mesta. Dr. Kahn je postal žrte.v klerikalnega gospodarstva na Koroškem. Proces proti znanemu sleparju monsignoru AVeissu, ki je ogoljufal koroško "Central-kasse za ogromne svote in pobegnil nato v Ameriko, je pokazal, da se je tudi škof dr. Kahn preveč spuščal v industrijska podjetja krščanskih socijalcev. Razni klerikalni sebični špekulanti so spravili dr. Kahna tako daleč, da je segel celo po premoženju knezoškofije, ko mu je zmanjkalo svojega denarja, samo ' da je rešil začasno zavožena klerikalna podjetja. To je prišlo seveda na dan in takrat se je ustanovila velika akcija za sanacijo katere akcije se je udeležila cela;] škofija. Dr. Kahn je uvidel, da je'f njegovo stališče nevzdržljivo in je '] resigniraL Dr. Kahn je star 74 let in živi sedaj v samostanu Tan-' zenberg pri opatu Bonifaciju E- \ kerju, ki je tudi njegov kurator.1 Aretirani izseljenci V Trbižu so aretirali 7 izseljencev iz Hrvaške, ki še niso izpolnili svojih vo-| jaških dolžnosti. Izseljenci so priznali, da so bili namenjeni v A-meri/ko, nočejo pa povedati, s katero družbo so napravili pogodbo. SLOV. BRIVCI, POZOR! . | Iščem izvežbanega slovenskega brivca, ki je zmožen nekoliko an-! gleškega jezika. Delo stalno za poštenega človeka. Plača po do-J govoru. Pišite na naslov: j Peter Popit. i P. O. Box 257, N. Chicago, 111. 1 .(29-11—3-12) • t NAZNANILO Bf ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam sorodnikom prijateljem in znancem žalostno vest, da mi je dne 21. novembra neizprosna smrt odvzela preljubljeno ženo. Ob 7. uri zjutraj ji je ugasnila luč življenja. Ranjko smo pokopali dne 23. novembra. Zapustila mi je pet nedoraslih otrok, katerim je bila vedno dobra mati. Tem potom se najiskreneje zahvaljujem vsem rojakom in rojakinjam, ki so me tolažili za časa žalosti, kakor tudi članom vsčh društev, ki so izkazali ranjki zadnjo čast in jo spremili k večnemu počitku. Priporočam jo vsem v blag spomin in lahka naj je bode tuja I žemljica! Waukegan, 111. Žalujoči mož • I Hat. Ogrin in pet otrok. LISTNICA UREDNIŠTVA. F. K., Universal, Ind. Z omenjenim listom se nočemo spuščati v nobeno polemiko. NAZNANILO. Članom društva sv. Petra in Pavla št. 15 J- S. K. J. v Pueblo, Colo., naznanjam, da bode prihodnji mesec dne 13. decembra volitev novih uradnikov. Zato prosila vse člane, bivajoče v Pueblo, da se te seje polnoštevimo udeležiti blagovolijo. Na dnevnem redu imamo več stvari za razmotrivat v korist društva in Jednote. Nadalje tudi naznanim vsem članom našega društva, da bode po novem letu asesinent razpisan na vsakega člana po 10 centov več kakor dosedaj, in sicer zato. ker bode Jednota prevzela tudi bolniško podporo in bode plačevala v slučaju bolezni po $1 na dan. Toliko v pojasnilo, da bode vsakdo znal, za kaj bode plačal. Prosim vse liste sobrate, kateri so zunaj Puebla in kateri kaj dolgujejo društvu, da poravnajo svoj dolg najkasneje do 13. dee. 1913, da zamorem račun zaključiti. Vse one. ki imajo potne liste, pa prosim, da jih v pravem času ponovijo, da ne bode v slučaju bolezni kakih sitnosti. Obenem moram pa sedaj članom pojasniti, da bomo morali v bodočnosti redneje plačevati društvene prispevke. Kdor ne bode plačal vsaki drugi mesec, bode suspendiran iz društva in Jednote. Vsakemu se bodo poslala nova pravila in po njih se bode moral ravnati. Toliko za sedaj v pojasnilo. Z bratskim pozdravom Josip Merhar, tajnik. NAZNANILO. Društva "Jasna Poljana štev. 10 S. D. P. Z. poživlja svoje člane k redni s< ji dne 7. decembra 1913, katera se bode pričela ob 1. uri popoldan. Na dnevnem redu je več važnih točk in volitev odbora za leto li>14. zato se mora te seje vsak član udeležiti. Izvzeti so le bolniki, ki ne morejo iz postelj in drugi Vzroki se ne upoštevajo. Kedor se ne udeleži, se bode z njim postopalo, kakor se je sklenilo na zadnji redni seji dne 2. novembra 1913. Torej, bratje, na svidenje dne 7. decembra! John Stritar, tajnik. Rad bi zvedel, kje je moj brat IGNACIJ VE V AR, Zadnje pismo mi je pisal iz Elkins, W. Va. Prosim cenjene rojake, ako ke-do ve, kje se nahaja, naj mi naznani njegov naslov, za kar mu bom zelo hvaležen in dobi $1 nagrade. Sporočati mu imam žalostno novico o smrti pokojne matere. — Frank Vevar, P. O. Box 34, Lorain, Ohio. Kje ie moj prijatelj ALOJZIJ KOPRIVEC? Letos meseca maja je bil v Leadville, Colo., in sedaj ne vem. kje se nahaja. Doma je iz Dolenjskega. Pro^ sim cenjene rojake, če kedo ve kaj o njem, da mi poroča. — Frank Zajec, Box 332, Eveleth, Minn. 29-11—3-12) Rad bi zvedel, kje se nahaja KRI ST. TENCE. Pred dvema letoma je bil tukaj v Lead City, S. Dak., in sedaj ne vem. kje je. Prosim cenjene rojake, ako kedo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, za kar mu bodem zelo hvaležen, ali pa naj se mi sam oglasi. — John Zu-pet. Box 576, Lead City, S. Dak. (29-11—3-12) NAZNANILO. Člancm društva sv. Jožefa št. 29 J. S. K. J. v Imperial. Pa., se naznanja, da se bo vršila prihodnja društvena seja dne 21. dee. 1913 točno ob 1. uri popoldan. I Tem potom se pozivajo vsi člani, da se seje polnoštevilno udeleže, j Pri tej priliki se bo volil nov od-! bor za leto 1914. Člani, ki se seje ne udeleže, plačajo< 50<- kazni. Ta-' ko je bilo sklenjeno na zadnji ji dne 10. nov. s Z bratsikm pozdravom (29-11—1-12) Odbor. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Podpisani naznanjam rojakom. da sem odprl novo prodajalno IW* svežih in suhih cvetlic 1 ter se tem potom naj topleje priporočam slavnim društvom in 'posameznikom za nabavo svežih in1, suhih cvetlic, vencev in šopkov o priliki pogrebov, veselic in svatb. | Uverjen sem, da bodem cenjenemu občinstvu vsestransko postregel, ker sem v ttj stroki že iz starega kraja dobro izvežbaii. Naznanjam, da bom izdeloval najbolj moderne vence in šopke v splošno zadovoljnost. Ob priliki društvenega naročila dam znaten popust. Vsako prvo naročilo naredim za polovično ceno. Slavnemu občinstvu se priporočam v blagohoten poset in kličem: "SVOJI K SVOJIM V IGNAC SLAPNIK, 4017 St. Clair Avenue, med 40. in 41. cesto, (28-29—11) Cleveland, O. Kje je moja sorodniea JOIIANA NOVAK i Doma je iz Knežaka. Pred devetimi leti je dospela v Združene države in se baje nahaja nekje v Ohio. Slišal sem, da se je omožila z nekim po i-menu Matija. Za nje naslov bi rad zvedel n<;e sorodnik podo-če Obada. — Anton Slavec, 14S0G Thomas Ave., Collin-wood Sta., Cleveland, Ohio. _ PRIPOROČILO. Rojakom se priporočam za vezanje knjig. Izdelujem in prodajam vsakovrstne usnjate denarnice. Jaz .«rm edini slovenski knjigovez v Ameriki. Alois Gregorin, £0 Judge St., Brooklyn, N. Y. (25—10 lsv t) V ZALOGI imamo importirane slovenske grafofonske plošče in vseh vrst grafofone, istotako tudi ure, verižice ter vse v to stroko spadajoče predmete. Zahtevajte cenik! A. J. Terbovec & Co., P. 0. Box 25, Denver, Colo. Iščem svoje prijatelje JAKOBA in JANEZA CVETAN, JOSIPA BABIC, ANTONA MIHA-nč. ANTONA PENKO in JANEZA FRANK. Mi smo bili skupaj v West Virginiji in smo bili dobri prijatelji, zato želim zvedeti za njih naslove. — Joseph Balant, Box 155, Kay lor. Armstrong Co. Pa (28-11—l-i-ij NA PRODAJ imam hišo na dveh lotih, je nova, šele v juliju dogotovljena. Hiša ima tri lepe sobe zgoraj in spodaj se lahko napravi dve s prav majhnimi stroški. Pod hišo je klet. Hiša je v sredini pet premogovili rodov, najdalj je 20 minut oddaljen. Rovi so H ost et ter, Whitney in Baggaiey ter dva manjša. Poulična železnica je 4 do 5 minut oddaljena in ravnotako tudi železniška postaja. Šoli sta dve, do prve je 5 minut, do druge in cerkve pa 10 minut. Polovico se takoj plača in ostanek pa mesečno Ceno se poizve pri lastniku: M at bias Pemiš^k, Box 139, New Alexandria, Pa. _(28-11—1-12) KRETAN J EPA R NliTOV KEDAJ ODPLUJEJO IZ NEW YORK A PABNIJC j ODPLCJ« v Kromp. Ceeiiia der. iT Bremen La Lorraine .... ,, a Havre Lusitania............„ :i|Liverpool ................,, 2 Antwerpen Baltlc.................„ 4 Liverpool 2ceantlc..............„ "> Southampton Pres. Lincoln.. ,, i; Ham.mi* Columbia............„ 1 ilasgow Argentina..........,, ti Trst-Fiume r r. d Grosse... „ !»! Bremen NeuAniotcrdam ,, Rotterdam Carpathia...........„ U'Tn-t - Fium« ................10j Havre. juaSavoie..........,, 10 Havre Zeeland................toAntwerpen Kaia. Aug. vie.i „ ] ] Hambnrjt Martha Wellington „ 11 Trst - Fiume. m 'Vv..... » 11 i.irerpool New York..... „ 12 .Southampton Rochtm beta...... i:{' Havre r Glede cene za parobrodne listke in vsa druga pojasnila obrnite se na: Frank Sakser, 82 Cortlandt St., New York City. "Ave Maria'% prvi in edini slovenski nabožni list v Ameriki. 21 NASSAU A VENCE, BROOKLYN, N. V. Izhaja v začetku vsakega meseca. Stane za celo leto .fl-OO List prinaša lepe povesti, pod-učne članke, novice iz slovenskih naselbin in ima namen Ohraniti slovenskemu narodu najdražje svetinje: vero in narodnost. Naj bi ne bilo nobene poštene slovenske hiše v Ameriki, kjer bi ne bil list "Ave Maria" redni obiskovalec. hišni prijatelj in učitelj. Velika zaloga vseh slovenskih najnovejših molitvenikov. pripovednih. T>odučnih. strokovnih, dramatičnih knjig, muzikalij itd. Naroča se: "AVE MARIA", 21 Nassau Ave.. Brooklyn, N. Y. Edina zaloga Družinskih in Blaznikovih PRATIK za leto 1914. 1 iztis stane . . . 10c. 50 iztisov stane . $2.75 100 iztisov stane . $5.00 Cene Blaznikove pratike so iste. V zalogi: UPRAVNIŠTVA "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York pa: 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, 0. ------4 SV" Trgovec i zlatnino M. POGORELO, 29 E. Madison St. — Room 1112, Chicago, HI. Opomba: Pazite na oglas ▼ sobotnih številkah. •—A—*_•__C_«__*_*_t_n r * Josip Scharabon i ♦j blizu Union postaje * 415 West Michigan St., i [ Duluth, Minn. tt . A | Pošiljam denar v staro do- r * m o vino in prodajam paro- * *c brodne in železniške listke. • i. i | Neredna prebava. I A Da si ohranimo|dobro zdravje, ne smemo dopustiti, * I I »i da bi prišla naša prebava v nered, kajti to je vedno znak \ fel*- ^ bolezni, bodisi celega telesa ali pa enega ali več or- * 1HH ganov. Brez primerne hrane in primerne prebave ni živ- * MH ljenja. Raditega je zelo važno, da imamo pri rokah sred-I ' it^^^m ^ Pnnt!se v slučaju kakih nerednosti v prebavi hitro * fe^^'ijl pomoč. V takih slučajih priporočamo lahko vsakemu do-l I bro znano, ukusno, hitro učinkujoče] 1 |B TR1NERJEVO i /saKgv Ameriško Elixir grenko vino. i MUM^^ To izvrstno sredstvo bo popolnoma očistilo prebavni | SS^B sistem, ne da bi povzročalo kolike ali kakih drugih bole- i TRINER'5 sti. Pač bo pa povečalo tek. dalo moč notranjim organom l ter konstipacijo in vse bolesti, ki so v zvezi z njo. I ^ ELIXIR^^ Uporabi naj se ga pri vsaki indispoziciji. I ^ — Imejte to zdravilo vedno v svoji hiši ter gra rabite t BITHR-W1NE pri: t +..... I konstipaciji, I , glavobolu, I / vV bolečinah v črevesu, l / i slabosti, J j/ ^ŽfcojbjPV** V nervoznosti, It Vftw^w^ft ž slabi prebavi, ^ / itTer ^ izgubljenem teku, t trimehovo ^ slabokrvnosti, | H0RKE ViND bolečinah po obedu. I ---———* Ne odlašajte v mnenju, da bodo take indispozicije iz- * 79?ŽA°kiEP?/ieINtR same po sebi. Ako se jih ne zdravi pravilno, vedno i ^^^ckic&^u^^^ slabe_organe. Najboljše zdravilo v vseh takih slučajih je: I Ite^E^V Trinerjevo Ameriško Elixir grenko vino. I ^^^^^^^^^^ V lekarnah. Odklanjajte peneredte | JOSEPH TR1NER, I Irnp Drter and Exporter l 1333—1339 SO. ASHUND AVE., CHICAGO, ILL. 8 ______________________________ fk qAb 'A A A ^ 'rffc ^ | Skrivnosti Pariza. * Slika iz nižin življenja. t —•— 4 Sp isAl Eofene So«. — Za "Gla« Naroda" priredil J. T. * c^ ^ ^ ^ ** (Nadaljevanje.) — "Žena, molei! — Jaz Te ne razumem! T^ojzika da sprejme tak denar — Lojzika f!" — Ne zane, ampak za nas!" — "Molei, Ti pravim. Mene trese oh Tvojih besedah." — "Kaj pa ..em r«-k!a slabepa?" — 4*Nie." — *'No. zakaj si se pa hal, da. .." Morel sr/e tedaj svoji ženi v Iws^do rekoč: "Bojim se tega, kar že tri meseee opaž«m. Ka«larkoli pride Lojzika domov ter me poljnhi. «e zardi — — ' Iz veselji», ker Te vidi." — "Ali pa i/ sramu. Tudi je vedno žalostnejša." — "Ker vidi, da smo mi oddnedodne nesreenejši. Karlar se pogovarjavs o no*arju, pravi ona. da ji nie več ne žuga s tvojim zaporom." — "Zakaj pa n*1 grozi vee? Kaj? Lojzika na pove tega in se rsrdi, kadar mene poljubi. Lahko je dekletu, ee jo zapodi gospodar iz svoje hiš^, ker se nui noee udati, le radi svoje dekliške sramežljivosti in časti. Ali tisočkrat hujše je ee pravi svoji dekli: ' V i la j se, ali pa df.m zapreti Tvojega očeta*. Kajti on dobro ve, da živi eele družina ob zaslužku tega očeta.'" — * Pomisli, Morel! Na mizi imaš diamante. In le z enim se rešil notarja. Potem pa «rre najina hči svobodno iz njegove hiše", de Magdalena počasi. — * Kaj pomaga, ee ponoviš te besede tisočkrat?! Resnica je lr to, da ee bi bil bopat, bi ne bil reven", ji odgovori Morel z bo-lestnim usmevom. j'ostenje je hilo temu možu t«ko pVirojeno, da mti niti na mi-7el ni prišlo, kam merijo besede njegove žene, ki jo je beda že po-popolnoma strla. "Moramo se vkloniti usodi", nadaljuje nesrečni mož bo-i<-*tno. "Sr».*aj taki ljudje si nič bolj ne žele kakor zapora, ker se jih mora preživljati notri. — "I'pnik in.i vendar več škode, kakor je pa vsa ta revščina vredna. Pa to je njegova stvar." — "Ce hi m- bila pijana", povzame Morel besedo nejevoljno, ' bi skoraj jeza popadla človeka. Takoj se poberita! — "Glej, gl«'i!' odvrne kazaje s žaljivim usmevom telesno pokvarjenega Morela. "Ta le pohabljenec je pravi tepec. On misli, da hočeva ostati v tej luknji, kamor bi jaz še svojega psa ne dal rad zapreti." — "Moj Bog'' zavpije Magdalena, ki se je bila tako prestrašila, da ni mogla doslej spr govoriti nobene besede. ''Pokliči vendar pomoč!" Mogoče sta lopova!? Pazi na diamante!" — "<> Se mi takoj ne pobereta, pokličem stražnika", de Morel. H Otroci so jelt jokati in blazna starka je vstala s svojega le- mi. — "Tisti, ki ima pravico poklicati policijo, smo midva z mojim tovarišem. Ali ste čuli, gospod grbee?" odgovori Bordin. — "Ker nama mora pomagati, da Vas odpeljeva seboj, če bi lie hoteli iti prostovoljno z nama", pristavi Malikoren. "R-es je, da niranva mirovnega sodnika seboj. Ce si pa želite, je namah tu. Bordin. pojdi ponj!" — "Jaz — jaz naj grem v zapor?" vzklikne Morel poparjeno. — "Da, v Cliehy." — "V Cliehyj" ponovi s topim pogledom rokodelec. — "Zaradi dolgov v luknjo, če hočete boljšega pojasnila", odgovori Bordin. — Vi — Vi — notar — Moj Bog, moj Bog!" vzdihne Morel ter aesede na stolu v dve gubi, ne da bi še kaj spregovoril. — "Midva sva služabnika trgovskega sodišča. — Šte razumeli?;" — 'Morel! Menica Lojzikinega gospodarja? Izgubljeni smo!' zakriči Magdalena s pretresljivim glasom, — "To je obsodba ", de Malikoren potegnivši polo papirja iz /epa. Prečitavši že skoraj cel akt, katerega se ni skoraj nič razumelo, povzdigne proti koncu svoj glas ter bere: "Sodišče obsoja torej gospoda Morela. da plača gospodu Jakobu Ferrandu, notarju v Parizu, svoto v znesku trinajsto frankov z obrestmi vred od rineva morebiteng* ugovora. Obenem se ga obsoja tudi na povrnitev stroškov. V slučaju, da ne poravna dolga, se ga odvede v zapor. . . Izdano v Parizu, dne 13. septembra 183S. — "Ip TšdtftikaMiojzika!" krfči irakor blazen, ne da bi poslušal čitanje. "Kje je ona? Je-li šla od notarja? Saj me vendar daje v zapore! — Kje je Lojzika, ljudje božji?! Povejte mi, kaj je z »i®*" •> - .. — "Kdo je ts Lojzika?" vpraša Bordin. 14 karat ura, Najboljše ameriško kolesje. W Na 11 kamenov, velikost št. 12. ^^^^^^^ Ravnotaka kot slika. MP - 1 E. Midisofl St, Rom 1112 ™ • * OgOreiC, CHICAGO, ILLiNOIS« Pri meni dobite znake vseh' JEDNOT in ZVEZ ducat za $1.10. ^ -* ' / Prijetna vest || ZA VSAKO SLOVENSKO DRU- |i ŠTVO V ZJEDINJENIH DRŽA- H V AH OB TEM ČASU SPLOŠNE U DRAGINJE JE, DA NAŠA :-: jj slovenska unijska tiskarna računa še vedno najnižje cene za vse najboljše društvene in trgovske TISKOVINE. Tisoče zahval slovenskih društev po Ameriki, katerim smo tiskovine izgo-tovili, nam je velik dokaz, da sioo ustregli že tisočim društvom. Mi izdelujemo društveni papir, kuverte vseh mer, bolniške liste, pravila, prošnje za vspre-jem, plačilne knjižice, vbc tiskovine za veselice. Ako imate sploh kako tiskovino, pošljite jo nam, in od nas dobite točen odgovor,koliko stane, delo je narejeno v najkrajšem času v J vašo popolno zadovoljnost. Pišite po cene. Prva slovenska unijska tiskarna i " - i CLEVELANDSKA AMERIKA, 6119 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. A 157/13 17 OKLIC! Dne 13. septembra 1912 umrl je bra« naredbe poslednje volje Josip Škrlj, posestnik v Dole-j njem Zemonu št. 14. Postavni dedič je tudi njegov sin Josip Škrlj. ' Ker je sodišču njegovo bivali J šče neznano, se poživlja, da se v ( enem letu od spodaj imenovanega | dne pri tem sodišču javi in zglasij za dediča, ker bi se sicer zapuščina obravnavala le z zglasivšlmi j se dediči in z njemu postavljenim , skrbnikom Jožetom Vrh iz Dole-: njega Zemona št. 2. C. kr. sodri i ja v Ilirski Bistrici, ■ odd. L, dne 20. oktobra 191«. (Pečat.) (2fi-29—11) Iščem svojega brata JOSIPA MESTEK. Doma je iz Terbo-velj na Spodnjem Štajerskem. Star je 27 let. V oktobru leta 1907 je odpotoval iz Nemčije v Mineral, Kan., in pred tremi leti mi je zadnjič pisal iz Wash-ingtona. Prosim cenjene rojake, če kedo ve, kje se nahaja, da mi javi, za kar mu bodem zelo hvaležen, ali naj se pa sam oglasi svojemu bratu: Rudolph Mestek, K, F. D. 3, Box 57 „ Johnstown, Pa. (26-29—11) NAZNANILO. Tem potom naznanjam vsem o-nim Članom društva sv. Barbare postaja št. 80 v Tercio, Colo., ki imajo potni list, katerim je čas že ali pa bode v kratkem potekel, da pišejo na spodnji naslov za ponoviti istega. Ravnotako naj mi i pišejo vsi člani, ki žele prestopili | Obenem pa tudi poročam, da v< [novembru .je bilo za vsakega čla-' j na 25 centov naklade, katero mo- J ; ra vsakdo plačati, ki ima potni : list ali pa želi dobiti prestopni 'list. Z bratskim pozdravom Frank Krebs, tajnik. : P. O. Box 14;1, Universal, Ind. (2(5-29—11) UGODNA PRILIKA za Slovenca, ki želi kupiti posestvo v stari domovini. Posestvo je v lepem kraju v vasi Gredenje pri Beli Cerkvi. Dobra poslopja, dobre njive, lep velik travnik, vinograd, zasajen z novimi trtami, kjer je tudi zidana klet za vino. Zraven pripada še 2 joha hosle in vse se skupaj drži. Kedor .izmed, rojakov želi kupiti, naj piše po podrobnosti; Thomas MuhicL. 610 Broadway, Joliet, 111. _ (28-29—11) — "Pusti! Naj govori!" poseže Malikoren brutalno v besedo. rcAli ne vidiš, da se mu meša? Naprej", pristavi še ter stopi k Morelu. "Naprej, da se prej izkopi jemo iz tega mrtvaškega smradu. Človek bi se še okužil v tej beznici." — "Morel, ne pojdi! Brani se", zakliče Magdalena na vse grlo. "Ubij ta nesramneža! — Oh, ti si šleva. Ti se hočeš dati odpeljati, Ti hočeš zapustiti nas — — "Kar podomače, gospa", de zaničljivo Bordin; "ali če Vaš mož le roko dvigne zoper mene, je po njem —" Morelovim mislim je bilo torišče Lojzika, zato ni slišal teh besed. Namah se mu razvedri lice in bridko veselje se razlije po njem. — "Lojzika je šla iz notarjeve hiše", zakliče veselo. "Z lahkim srcem grem v zapor." Pogledavši pa spet okoli sebe pristavi: "Ali kdo bo skrbel za mojo ženo in njeno mater in kdo bo preživljal moje otroke?! V ječi mi ne bodo dali diamantov v delo misleč, da sem obsojen radi slabega življenja! Ali hoče notar na vsak na-t-in smrt cele moje družine?!" — "No, ali oo kinalu konee tem litanijam". mu seže Bordin v besedo. — "Mož, obleci se. in pojdimo!" (Dalje prihodnjič.) HARMONIKE bodisi kakortnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpeino in zanesljivo. V popravo zane. ■ljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 16 let tuka] vtem posla in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek viamemj kranjske fcmkor vse druge harmonike ter računam po delu kakoršno kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd St.. Cleveland, O. 481 parnikov 1,306.819 ton. Hamburg-American Line. Največja parobrodna družba na svetu. Regularna, direktua, petniška in eke-presna progn meti: NEW TORKOM b HAMBURGOM. BOSTONOM m HAMBURGOM, PHILADELPHI0 m HAMBURGOM, BALTIM0REM in HAMBURGOM oskrbljena z največjim parnikom na ivetn »IMPERATOR', 919 čevljev dolg, 50,000 ton. in z velikimi poznanimi parniki: KsiMris Asf. Victoria, Aaitrics, Preaitat Lia-Mb, Preside«* Great, CleveUad. CUciaaati Patricia, Pretoria, Pcsasrlvasia, Graf Wal£«M«, Priax Adalbert, Pri** Oikar, Boiaia, Arcadia ia Barcdoaa. Najboljši ugodnosti v medkrovju in tretiern razredu. NIZKE CENE. Iirratna postrežba za potnike. Za vm podrobnosti obrnite se na: Hamburg-American Use, 41 Broadway, Ne« York Gtj ali lokalne agente. WW VAtXO ZA VSAXMA SL0VSH0AI ~wm Vaak potnik, kteri potuj« «kosl New Vork bodisi v atari kraj ali pa iz starega kraja naj obiift« PKVI SLOVKNSKO-HBVATnD H OT El AUGUST BAGS, 145 Washington It., Maw York, Corner Cedar li Na razpolago •• voda« ftfari* •ob« in dobra domain knit wo ni skill eenak. _ Pozor, rojaki! t J^MHL . Dobil MB h |T - .i ktovUkor kta ifF' y ^-.jBr flstna. taaMaa u nKP^^Lw^j do amide la HJ^^^T^^ Miti pr»« ' AlpntbktB- /J^BB^^Hjtm. n In Potuadi oGHI^HS^^BRBP^SSPIW pro°' fcaasa " • ajatnaaiaai 1 M. V > Irorv nc ■ l- m . * ' I faikw od It* (• »cliiiu -i i r ret'i » o 1 ' liMt p»mt-«>o paout'u m • >wu.o tr o» Louo vol Im^ilL .« no arivcU. Btm teko —"-y- t I teJiilii a vasal nl ptpeb-unt —TTnn fl—lathoii i sSLsaj&ss^iai.'syrj: JAKOB VAM&C p. o. Box n rinifc is a *f6LAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB «>rž. naroČite se nanj. feED^STAR LINE. (Plovitba medlNew Yorkom In Antwerpom. Redna tedenska zvwa potom poštnih parnikov z brzopamiki na dva vijaka. BKKLAKB K' " * CBOOKLAn U.»04 ton pr; j j ^U.7M ton vutlahd h fe^^^lM-"J TADOLun Ul,7i§ 109 ttilT ton # LAFLUTD I8.aC4 to, Kratka ln ndobnjt pot na potnik« v Avvtiij«, zm DtnSs. Wt+ *«nsko, Hrvatsko, in Galisijo, kajti med Antwerp«m in iM«n#> '«nimi deželami j« dvojna direktna Žclezniika zveza. Posebno se ie skrbi za udobnost potnikov medkrovjn. -ured obstoji od malih kabin za 2, 4, C in 8 potnikov. t& nndaljne informacije, eens in vožn« listke obrniti rt 3« nt? RED STAR UIINB Iklllltfcu S. E. tat. U Ub S lUim Sls.. m kb (m WW TOM. ,, CHICAGO. IU. WIMHOTC.MA*. M Steta Sttm*. M. W. 319 (-„ BOSTON, MASS. WASHINGTOWH, D.C. SAK FJuSSsCOČAL.' 131t fifart StTMt, tli 5t CUria StmL **121 S. SrJ SirW (I rHILADELPHU.PA NEW ORLEANS^IJL, IMN&^nnfiC •18 See—i A«.. II ft Umt SMi, 11 HlllMil StTMt. SIATTU. WASlt >ST. LOUIS. BtoT^_MOWTISAL O^&A. ROJAKI, NAROCAJTB SB NA "GLAB NARODA", NAJ. VBČJI IN NAJCENUŽI DNJTN1JL_ COMFAONIE GENERALE TRANSATLANT1QUE. (Francoska parobrodna družba. Diraktnn irta do KAVU, PARIS A, f VICI, DTOMOSTA ln UUlUlIt Poštni Bkaprea parniki aor LA PROVENCF" *LA SAVOIE" *4-A LORRAINE" -FRANCE" ■S S*a otfafcs aa*va«ttefc» aaSvavUoka aa bllif vtlak* * Poštni parniki soi "CHICAGO" V LA T0UKAHI" "10CHAMBEAU" "1DAGA1A" Glavna agencija: 19 STATE STREET. NEW YORK, earner Pearl SI., Cbesebroofh BoJldfsf. Paniki odplaieie ed sedaj oaprq redne eb četrtkih is pristaaKa iter. 57 iNerth River in eb sebotik pe is pristanišča 84 North River, N. I. •LA LORAINE 3. dec. 1913. *L,A LORRAINE 24. dec. 1913. •LA SAVOIE 1©. dec. 1913. #LA SAVOIE 31. dec. 1913. tFRANCE 17. dec. 1913. fFRANCE dne 7. januarja 1914. POSUKi PLOTITBA < T MATU: ? tROCHAMBEAU odpl. s pom. stv. 57. dne 13. dec. 1913. ob 3 pop. •CHICAGO odpl. s pom. št. 57. dne 27. dec. i913. ob 3 popoldne. •CAROLINE odpl. s pom. št. 57. dne 14. jan. 1914. ob 3 popol. •NIAGARA odpl. s pom. št. 57. dne 24. jan. 1914. ob 3 popoldne. k*arslki s ivezds xaznastorasl basis psJ4vs vilakt. ' Parali s krSan unajo pa itiri vijaka. Avstro-Amerikanska crta (preje bratje Cosulich) NaJpripraracjSi in najcenejša parobrodna Cita z8[Slovence ]n Hmte. a Nor! parnik na dva^vijaka "Martha. Washington". Regulcuma|vo£nja med New Yorkom, Trstom In Reko/ Ceu fožiih;iistko?Jz Niw York« a DL razred utfawm Vsi spodaj navedeni nori paro- * ' - -^-m brodi na dva vijaka imajo t tttrt t "'*,.................... • • • . . 136.00 brezžični brzOiav LJUBLJANE .....................$37.18 ALICE LAURA. .....................i« •>.• «x.. • *3o.—- MARTHA WASHINGTON, .....*----- ---------- -----»$37.08 ARGENTINA, KARLOVCA ...................................... $37^5 OCEANIA, Za Martha Washington in Kaiser Franz Josef L stane $3.00 vej. j"LAISER FRANZ JO?EF L IL RAZRED do: H TRSTA ali REKE: Martha Washington in Kaiser Franz Joaef L | $65.00, drugi $50.00 do $6&b0. Phelps Bras & Co, Gen. Agents, 2[iWuhingtoB stret, new york. .■ . / • ilb\i, L...... 1