vi Šz Ižz “ - PRILOGA ŠT. 6' ffl.LETNIK JUNIJ 1977 SKUPNOST <*&xstCcr szd£ 'mosle.-tioEfe iieiii* Sx; INTERESNIH SKUPNOSTI DRUZBENIH| DEJAVNOSTI O OSNOVAH PLANA |H| — SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA — SKUPNOST ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE — SKUPNOST ZA KULTURO — TELESNOKULTURNA SKUPNOST — SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA — ZDRAVSTVENA SKUPNOST — BILANCA SREDSTEV SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI — SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE — republiška skupnost pokojninskega IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA — REPUBLIŠKA SKUPNOST STAROSTNEGA ZAVAROVANJA KMETOV — REPUBLIŠKA RAZISKOVALNA SKUPNOST — REPUBLIŠKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST — STANOVANJSKA SKUPNOST — PRILOGA: SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA RAZVOJA LETALIŠKE MREŽE V SR SLOVENIJI ZA OBDOBJE 1976—1980 Predlog proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1977 U iiiiiiimm ZA JAVNO ££5V::::v RAZPRAV0 HM UVOD SAMOUPRAVNI SPORAZUMI O OSNOVAH PLANOV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ZA OBDOBJE 1976-1980 Družbene dejavnosti so pomemben del celotne družbene reprodukcije. Na nivoju občine opravljajo svoje storitve, povezane v samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje, otroško varstvo, zdravstvo, socialno skrbstvo, kulturo in telesno kulturo, skupnost za socialno varstvo pa povezuje pet samoupravnih interesnih skupnosti s področja socialnega varstva. V razpravah o osnovah za izdelavo družbenega dogovora o temeljih družbenega plana naše občine se je dalo prednost pri razvoju samoupravnih interesnih skupnosti vzgoji in izobraževanju, otroškemu varstvu in zdravstvu. Načelno izhodišče pri tem je, da se da prednost tistim družbenim področjem, ki največ do prinašajo razvoju produktivnosti oziroma gospodarstvu in krepitvi materialne baze. Občinske samoupravne interesne skupnosti se nadalje združujejo v mestne, nekatere v regijske in republiške zaradi opravljanja skupnih in vzajemnih nalog. Določene samoupravne interesne skupnosti pa so organizirane samo na regijskem ali republiškem nivoju s svojimi enotami v občinah, to so samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje, raziskovalna skupnost in invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Glede na pomembnost družbenega področja predvideva Zakon o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije, da se družbene dejavnosti programirajo podobno kot ostala področja. Osnova za sprejem programov samoupravnih interesnih skupnosti so samoupravni sporazumi o temeljih planov družbenih dejavnosti, ki se lahko sprejemajo za različna obdobja. Samoupravne interesne skupnosti v naši občini so že lansko leto v mesecu juliju dale v razpravo in sprejem predloge samoupravnih sporazumov o temeljih planov za srednjeročno obdobje od leta 1976—1980, prav tako nekatere druge, regijsko organizirane. Večji del TOZD jih je tudi sprejel s pristopnimi izjavami. V istem času ali nekoliko kasneje so dale v razpravo in sprejem samoupravne sporazume samoupravnih interesnih sku| nosti še nekatere druge občine. Namreč zakon o planiranju predvideva sočasnost planiranja vseh področij dejavnosti, zaradi povezanosti. Poleg tega je bilo v družbenem dogovoru SRS o temeljih plana za obdobje 1976—1980 predvideno, da bodo sprejemale samoupravne interesne skupnosti samoupravne sporazume in svoje programe v mesecu septembru 1976. Pri programiranju družbenega področja so v lanskem letu nastopale težave. Ko smo julija lani sklepali družbene dogovore o temeljih srednjeročnega programa razvoja družbeno političnih skupnosti, se je področje družbenih dejavnosti komaj začelo izvijati iz starih družbeno ekonomskih odnosov. Prevladovala je še vedno proračunska miselnost plačila uslug, s prispevnimi stopnjami na osnovi enostavnega indeksiranja oziroma povečevanja porabe samoupravnih interesnih skupnosti na osnovi realizacije preteklega leta. Še vedno se niso uresničevale z ustavo predvidene naloge in odnosi, ni se še v zadostni meri upoštevalo, da so samoupravne interesne skupnosti kraj neposrednega dogovarjanja o svobodni menjavi dela med TOZD — uporabniki in TOZD — izvajalci družbenih storitev. Pri tem gre predvsem za dogovarjanje o obsegu in kakovosti družbeno — potrebnih uslug družbenih dejavnosti in za ceno storitev. Iz navedenih razlogov v večjem delu samoupravne interesne skupnosti v drugih občinah, regiji in v republiki niso sprejele pravočasno samoupravnih sporazumov, republiška skupščina pa je prelagala roke za sprejem. V nastali situaciji je skupščina SRS dne 9. 12. 1976 ocenila, da pripravljeni samoupravni sporazumi niso zreli za dokončno podpisovanje. Podpis sporazumov je preložila na letošnji maj. Ob tej priliki je skupščina naložila izvršnemu svetu SRS, da podrobneje opredeli in izoblikuje sistemske podlage za svobodno menjavo dela, izhajajoč iz načel in določil zakona o združenem delu. Samoupravnim interesnim skupnostim pa je skupščina priporočila, naj v samoupravnih sporazumih razvijejo in določijo vse potrebne elemente za dejansko in vsebinsko odločanje delavcev o predlaganih programih. Zlasti naj analizirajo strukturo stroškov in način oblikovanja cen storitev, ki bodo pod enotnimi pogoji zajamčeni vsem občanom v Sloveniji, ter obdelajo sistem in kriterije za solidarnostno prelivanje sredstev. V nadaljnjem delu pri pripravi samoupravnih sporazumov so sodelovali ob vsestranskem zavzemanju vsi strokovni in družbenopolitični dejavniki. Na strokovnem področju so bile pravočasno pripravljene sistemske osnove za svobodno menjavo dela, ki jih je pripravila posebna delovna skupina pri republiškem svetu za družbeno ekonomske odnose, zavod SRS za družbeno planiranje pa je v tem času pripravil potrebne strokovne metodologije in vzorčne podlage za oblikovanje samoupravnih sporazumov. Na osnovi navedenih izhodišč so izdelani novi predlogi samoupravnih sporazumov samoupravnih interesnih skupnosti. Zaradi dopolnjene vsebine samoupravnih sporazumov samoupravnih interesnih skupnosti je potrebno, da o njih ponovno razpravljamo v združenem delu in v krajevnih skupnostih. Samoupravne sporazume sprejemajo delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih udeleženkah samoupravnega sporazumevanja, na način, ki ga določa njihov statut oziroma samoupravni sporazum o združitvi s pristopnimi izjavami. S tem lansko leto sprejeti sporazumi izgubijo svojo veljavnost. Razprave o samoupravnih sporazumih o temeljih planov bodo potekale do 15. junija, podpisovanje s pristopnimi izjavami pa traja do 10. julija 1977. Zaradi prestavljenega roka za sprejem samoupravnih sporazumov je tudi podaljšano začasno financiranje samoupravnih interesnih skupnosti za en mesec, to je do konca meseca julija tega leta. Za uveljavitev principov svobodne menjave dela naj bo razprava čimbolj vsebinska in poglobljena. Delavci v TOZD naj ob predloženih programih in obveznostih do teh programov razpravljajo z vidika celovitosti dohodka, tako na področju osebne, skupne in splošne porabe, kakor tudi na razširitvi svoje materialne osnove. Zato bo za odločanje delavcev v združenem delu treba poleg samoupravnih sporazumov in njihovih kvantifikacij zagotoviti v vsaki posamezni TOZD tudi jasen prikaz vseh dohodkovnih možnosti. Ta odgovorna naloga je na poslovodnih organih TOZD, ki morajo za razpravo pripraviti vsa potrebna gradiva. Skrb za dejansko mobilizacijo delavcev in občanov v teh razpravah in za samoupravnost celotnega postopka odločanja pa je poverjena osnovnim družbeno--političnim organizacijam v TOZD, zlasti osnovnim organizacijam sindikata ter SZDL v krajevnih skupnostih. OTROŠKO VARSTVO Na podlagi 2. in 28. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. •st SFRJ št. 6/76) 1. in 2. odstavka 24. člena zakona o združenem delu (Ur. list SFRJ št. 53/76) 9. in 18. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Ur. list SRS št. 18/74) ter določil ^uioupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana oste—Polje sklepamo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih v obcmi Ljubljana Moste-Polje SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 osnovah plana družbene vzgoje in var-stva otrok občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976-1980 1 Temeljne določbe - skupina predšolskih otrok v organiziranem družinskem varstvu; - oddelek predšolskih otrok pri 80 urnem programu; - posebne oblike vzgojnih programov za predšolske otroke, ki niso vključeni v vzgojnovarstvene organizacije. Za oddelek ali skupino predšolskih otrok se po veljavnih pedagoških in zdravstvenih normativih šteje število otrok odvisno od starosti in sicer: a) število otrok v čistem oddelku: — otroci do 2 let od 8-12 otrok; — otroci od 2-3 let od 10-12 otrok; — otroci od 3—4 let od 14-16 otrok; — otroci od 4-5 let od 18—20 otrok; — otroci od 5-7 let od 22-24 otrok; b) število otrok v mešanem oddelku: od 12-20 otrok; c) oddelek predšolskih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju od 5—8 otrok; d) skupina predšolskih otrok v starosti od 4 me s. — 3 let v družinskem varstvu od 3 — 5 otrok. Normativ števila otrok v posameznem oddelku pod a) in b) se lahko poveča največ do 30%, če omogočajo prostorske zmogljivosti. 5. člen Tehnične, delovne in potrošne normative na enoto vzgojnovarstvene storitve sprejema skupščina skupnosti otroškega varstva na predlog izvajalcev vzgojnovarstvene dejavnosti. Skupščina skupnosti otroškega varstva lahko spremeni te normative le ob koncu poslovnega leta na podlagi analize kadrovskih, prostorskih in tehničnih zmogljivosti in analize finančnih možnosti za njihovo spremembo. Ta 1- člen ‘ p0„SamouPravni sporazum ureja: dela C kriter'jc 'n mer'*a na katerih temelji svobodna menjava otrok"a področju vzgojnovarstvene dejavnosti za predšolske Dr«a*Vi!^ in obseg programa druženega varstva otrok in . ^soUke vzgoje; pravice matere> otrok in družine, ki sijih zagotavljamo po oj 11 vzajemnosti in solidarnosti v SRS icnp°V°rnost* izvajalcev in uporabnikov za uresničitev dogovor-- nh/ga Programa; bse8 sredstev in ' do7? sreastev in višini prispevne stopnje za uresničitev dnlrlVOr]cnih "alog; Uol/ . . zvezj1—1' in Pfistojnosti skupščine skupnosti otroškega varstva v z izvajanjem tega samoupravnega sporazuma. Plan 2. člen °bdobii,raZV°ia družbene vzgoje in varstva otrok in drugih nalog v SkuPnusi °d *?ta l^b do 1980, ki ga bo sprejela skupščina tem Sa 1 otroškega varstva, mora izhajati iz programa določenim s p0(j °uPravnim sporazumom. °tr°k j'Sniki soglašamo, da je razvoj družbene vzgoje in varstva de|°v,^.r.Socialne varnosti matere in družine usklajen s potrebami trgani,., ..ll|di v združenem delu in z rastjo celotnega dohodka ‘zacij združenega dela. 11 POg 0Jl IN MERILA SVOBODNE MENJAVE DELA NA Področju dru" 1Len Svzgo°NE menj^l A OTROK Se uPorn ^.nptenju nalog po programu vzgojnovarstvene dejavnosti " enota^ ai? naslednji kalkulativni elementi: " enotn Stor'tev’ kijih določa ta samoupravni sporazum; skUp,‘.tebnični, delovni in potrošni normativi, ki jih sprejema " nor[nC‘na skupnosti otroškega varstva; kater'1|tlV* Elksn*b vzdrževalni stroškov za zmogljivosti, pri storj,1’ v . stroški ne obračunavajo po opravljenih enotali " elCni c,.ki jih določa skupščina skupnosti otroškega varstva; uti cene, ki jih določd ta samoupravni sporazum. °lroke'a Moritev v vzgojnovarstveni dejavnosti za predšolske " °ddelek staro . predšolskih otrok v vzgojnovarstveni organizaciji v "0ddeleL°d 0 7 3 !et: staro . predšolskih otrok v vzgojnovarstveni organizaciji v ^ddelel°d3-71et; K Predšolskih otrok z motnjami v razvoju; 4. člen 6. člen Skupščina skupnosti otroškega varstva določi tiste dodatne prvine v kalkulaciji stroškov na enoto storitve, ki izhajajo iz posebnih namenov, zmogljivosti in potreb v vzgojnovarstveni organizaciji. 7. člen Program vzgojnovarstvene dejavnosti se izvaja na osnovi pogodb, ki jih sklepa skupnost otroškega varstva s posameznimi vzgojnovarstvenimi organizacijami. Pogodba z vzgojnovarstvene organizacijo mora vsebovati zlasti naslednje sestavine: - vrsto nalog, njihov obseg po enotah storitve in dinamiko izvrševanja; - pogoje, ki jih mora zagotoviti izvajalec, da bodo storitve dostopne uporabnikom; - obveznosti, da bo izvajalec zagotovil kvaliteto storitev najmanj v okviru enotnih tehničnih in delovnih normativov, ki veljajo v dejavnosti; - ceno za opravljene storitve; - način poročanja o izvršitvi nalog po pogodbi; - nadzor nad izvajanjem vseh elementov pogodbe; - določbe o sankcij alt za primer neizvršitve ali neustrezne izvršitve pogodbe. Obvezni sestavni del pogodbe so tudi veljavni tehnični, delovni in stroškovni normativi, ki jih sprejema skupščina skupnosti otroškega varstva, če niso določeni s predpisi. Pogodbe se sklepajo za poslovno leto oziroma za čas izvrševanja nalog. Med poslovnim letom se pogodba lahko dopolni v primeru povečanja števila enot storitev oziroma zaradi bistvenih sprememb elementov cene storitev. 8. člen Udeleženci smo sporazumni, da se pri izračunu cene za opravljene storitve po pogodbah priznavajo naslednje sestavine cene za enoto storitve: a) materialni stroški, ki se izračunajo na podlagi enotnih tehničnih normativov, in potrošnega materiala oziroma storitev in sicer po cenah, ki so veljale 31. decembra preteklega leta; b) amortizacijo v višini minimalnih stopenj določene z zakonom veljavne na dan sklenitve pogodb; c) dohodki: C,) - sredstva za osebne dohodke in skupno porabo, izračunana na podlagi delovnih normativov, ki jih določa skupnost otroškega varstva (ali predpis): pri izračunu teh sredstev na enoto storitve se uporabljajo merila po samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov in družbenega dogovora o razporejanju osebnih dohodkov; C2) - sredstva za kritje obveznosti iz dohodka temeljne organizacije združenega dela na podlagi zakona ali samoupravnega sporazuma; — sredstva za razširitev materialne osnove dela v višini 1,2 % na vsoto od a—c2; — sredstva za obvezno rezervo v višini 1 % na vsoto od a—c2. c3) sredstva za razširitev materialne osnove dela v višini, ki se določi v pogodbi z vzgojnovarstveno organizacijo; c4) sredstva za obvezno rezervo v odstotku določenem v predpisu; 9. člen Skupščina skupnosti otroškega varstva določi višino in pogoje za prispevek staršev h kritju mesečne cene za vzgojnovarstveno storitev za enega predšolskega otroka na podlagi meril določenih v 7. členu in po enotno sprejeti diferencirani lestvici v Ljubljani. 10. člen Če se povečajo materialni stroški v vzgojnovarstveni organizaciji med izvajanjem pogodbe zaradi naraščanja cen bo vzgojnovarstvena organizacija najprej analizirala možnosti ter sprejela ukrepe za racionalizacijo stroškov v okviru pogodbenega zneska. Če vzgojnovarstvena organizacija dokaže, da racionalizacija ni mogoča brez škode za izvedbo nalog po pogodbi bo skupnost otroškega varstva ustrezno spremenila pogodbo z vzgojnovarstveno organizacijo. 11. člen Vzgojnovarstvena organizacija lahko sklepa pogodbe v neposredni menjavi dela tudi z drugimi organizacijami združenega dela, vendar se s tem sporazumom zavezuje, da bo uporabljala enaka načela in merila za oblikovanje cen, kakor jih določa ta samoupravni sporazum, razen glede tehničnih, delovnih in potrošnih normativov o katerih se lahko prosto dogovori z neposrednim naročnikom. Pogodbe v neposredni svobodni menjavi dela ne smejo ovirati izvajanje nalog dogovorjenih v pogodbi s skupnostjo otroškega varstva. III. PROGRAM SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA OBČINE LJUBLJANA MOSTE - POLJE IN PROGRAM VZAJEMNIH IN SOLIDARNIH NALOG DRUŽBENE VZGOJE IN VARSTVA OTROK V SR SLOVENIJI sporazuma o skupnih temeljih planov otroškega varstva v SR Sloveniji v obdobju 1976—1980, Id ga sklenejo skupnosti otroškega varstva v SR Sloveniji. 13. člen Vzgojnovarstvena dejavnost za predšolske otroke Udeleženci tega sporazuma bomo na podlagi menjave dela na področju družbeno organizirane vzgoje in varstva predšolskih otrok združevali sredstva za izpeljavo naslednjih nalog: a) vzgojnovarstveno dejavnost za predšolske otroke bomo zagotovili: — v vzgojnovarstveni organizaciji po programu: leta 1976 2.314 otrokom leta 1977 2.728 otrokom leta 1978 2.968 otrokom leta 1979 3.168 otrokom leta 1980 3.324 otrokom kar predstavlja v razmerju do vseh predšolskih otrok 46,5 % zajetja otrok v WO v letu 1980. Za otroke, ki so v posebnih oddelkih po starosti od 4 let do vstopa v šolo, ki so že všteti v gornji alinei bomo zagotovili: od 1976 do 1980 leta delovanje 2 posebnih oddelkov za skupno 16 otrok — 80-urni vzgojni program bomo zagotovili otrokom enega letnika, ki niso vključeni v vzgojnovarstveno organizacijo, za približno 334 otrok letno. - staršem, ki imajo svoje otroke v vzgojnovarstvenih organizacijah ali v varstvenih družinah bomo glede na njihov dohodek diferencirano subvencionirali dogovorjeno ceno za dnevno varstvo in vzgojo otrok na podlagi dogovorjenih kriterijev sprejetih v skupščini skupnosti otroškega varstva in enotni za vse skupnosti otroškega varstva ljubljanskih občin. - V organizirano družinsko varstvo z varstvom otrok v varstvenih družinah bomo zagotovili: leta 1976 17 otrokom leta 1977 40 otrokom leta 1978 80 otrokom leta 1979 130 otrokom leta 1980 180 otrokom b) z združenimi sredstvi občanov in delovnih ljudi iz samoprispevka L in samoprispevka II. in z združenimi sredstvi skupnosti otroškega varstva skupaj z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi in drugimi skupnostmi bodo pridobljene nove zmogljivosti za vzgojnovarstveno dejavnost in sicer: 12. člen Podpisniki tega samoupravnega sporazuma soglašamo, da skupnost otroškega varstva programira in izvaja v obdobju leta 1976-1980 naslednje naloge: 1. Vzgojnovarstvena dejavnost za predšolske otroke - organiziranje in izvajanje programov vzgoje in varstva predšolskih otrok v VVO in za predšolske otroke, ki niso vključeni v vzgojnovarstveno organizacijo; - pridobivanje novih vzgojnovarstvenih zmogljivosti in razne oblike vzgojnovarstvene dejavnosti za predšolske otroke: 2. Pospeševanje razvoja družbenega varstva otrok 3. Varstvo matere in novorojenčka - nadomestilo osebnega dohodka v času podaljšanega porodniškega dopusta zaposlenih mater in materam, ki imajo pravico do tega nadomestila na podlagi samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic in obveznosti delovnih ljudi, ki z delovnimi sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, (v nadaljevanju občani, ki opravljajo gospodarsko dejavnost s sredstvi zasebne lastnine) - pomoč za opremo novorojenega otroka 4. Denarne pomoči družinam za vzdrževanje otrok - otroški dodatki za otroke iz delavskih in kmečkih družin; - posebni dodatki za otroke edinih hranilcev in za otroke s težjimi motnjami v razvoju. Družbeno organizirano vzgojnovarstveno dejavnost za predšolske otroke si zagotavljamo na podlagi menjave dela v skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana Moste-Polje in na podlagi vzajemnosti in solidarnosti ljubljanskih občin v Mestni skupnosti otroškega varstva Ljubljana v dogovorjenem obsegu. Pravice matere in novorojenčka, denarne pomoči za vzdrževanje otrok ter pospeševanje razvoja družbenega varstva otrok pa na podlagi načela vzajemnosti in solidarnosti v Zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije na osnovi samoupravnega Objekt- Investicijska Pričetek Načrtovana kraj Vir vsota vzgojnovar. zmogljivost lokacije financ. dela število - mesec - leto otrok VVZ Vevče oprema v dlsloctr. SOV 200.000 1977 40 enotah VVZ Selo- Samopr. Most. I. 16^786.000 J”7.- . 120 VVZ Step. Samopr. J II I. _16,057.000 ...!977.., . -2.2.0... - VVZ Novo Polje, KS Zadobrova Samopr. II. 14,268.000 1978 120 VVZ POLJE- Samopr. Rjava cesta I. 13.586.000 r * MceaSSSKB- se !■■•■■■ ....„ L,75„ . mm* VVZ Hruilca Samopr. II. 8.760,000 1979 80 VVZ Zalog Samopr. II. 5.900.000 ■■■ siamas■«■■*= *•■■■*■■ 60 _ VVZ Zalog SOV, KS til dlaloc. TOZD 5,900.000 1979 60 •nota ■ ■■■• i ■•*•=■*•« •* ■-■* mmrnmm- mmm c mm mm J mmmm mm mrmm »mm KS Fužine SOV ln Stan. skup. 3,540.000 1960 40 „„ VVZ Š tepanjsko naselje II. fasa Samopr. n. 10j.-n3.000 ^ eo _ 1980 _ 100..... c) Po minimalnem programu bomo s štipendijami in z drugimi oblikami dopolnilnega izobraževanja delavcev v vzgojnovarstve-ni dejavnosti zagotovili skupaj z ustreznimi strokovnimi institucijami potrebni vzgojni kader za novo pridobljene zmogljivosti in za predvideno morebitno fluktuacijo in sicer: leta 1976 je" bilo v občini vključenih v vzgojnovarstveno dejavnost 105 vzgojiteljic in medicinskih sester, 44 varuhinj — skupaj 149 delavcev v vzgojnoizobraževalnem delu v VVZ. . leto 1977 bo potrebno vključiti 8 medicinskih sester, 1 defektologa, 15 vzgojiteljic, 11 varuhinj — skupaj 35 delavcev vzgojnega kadra za novo pridobljene zmogljivosti leto 1978 bo potrebno vključiti 3 medicinske sestre, 10 vzgojiteljic, 7 varuliinj - skupaj 20 vzgojnega kadra za novo pridobljene zmogljivosti leto 1979 bo potrebno vključiti 4 medicinske sestre, 19 vzgojiteljic, 5 varuhinj - skupaj 28 vzgojnega kadra za novo pridobljene zmogljivosti leto 1980 bo potrebno vključiti 4 medicinske sestre, 1 defektologa, 15 vzgojiteljic, 5 varuhinj - skupaj 25 vzgojnega kadra za novo pridobljene zmogljivosti. Za realizacijo dogovorjenega programa izgradnje vzgojnovar-stvenih zavodov in osnovnih šol iz samoprispevka I, bomo ' sofinancirali dokončevanje izgradnje objektov in zato združevali sredstva pri MSOV Ljubljana in sicer: leto 1976 4,176.000 din leto 1977 4,207.000 din leto 1978 4,207.000 din Na podlagi določil 5. člena odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin (Ur. list SRS št. 30/76) in sklepa 0 sofinanciranju enotnega programa gradnje vzgojnovarstvenih zavodov, osnovnih šol, zdravstvenih objektov (osnovna zdravstvena služba) in domov za starejše občane ter družbenega dogovora o financiranju enotnega programa navedenih objektov bomo v skupnosti zagotovili sredstva in jih združevali pri MSOV Ljubljana za financiranje tega programa takole:_ jeta 1979 4,375.000 din leta 1980 4,375.000 din V skupnosti otroškega varstva občine se bo zagotavljalo sredstva in združevalo pri Mestni skupnosti otroškega varstva Ljubljana za odplačevanje anuitet, ki izvirajo kot obveznosti iz Posojil za gradnjo VVZ v občini iz preteklih let. Obveznosti do odplačevanja anuitet so bile prevzete iz splošne porabe v letu 1976 po določilih družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje: jeto 1976 726.000,- dinarjev leto 1977 590.900.- dinarjev eto 1978 430.360,- dinarjev et° 1979 283.800,- dinarjev leto 1980 244.700.- dinarjev ^ V skupnosti otroškega varstva se bo v približno enaki višini Zagotavljalo sredstva za počitniška in dnevna letovanja vsaj za euako število otrok kakor v preteklih letih. V vsakoletnem Programu, ki ga bodo sprejemali podpisniki se bo podrobno oločilo število otrok za katere bo skupnost prispevala sredstva ob sodelovanju z drugimi interesnimi skupnostmi, g) ^Sanizatorjem in izvajalcem te dejavnosti. skupnosti otroškega varstva se bo na podlagi programov KS 1 Zadnji, opremljanju otroških igrišč namenjenih za otroke z _r jlm programom podrobno načrtovalo obseg in višino L) p^ustev. Sl90.797 5,02 Vič-Rudn ik 70.652 3.09 69.190 1 ,95 13.651 128.29 i 5,69 SKUPAJ 283.887 2,74 201.519 1 ,V 6O.151 3,55 5'-5.5‘ / 5,27 iSZ2 Bežigrad Center Moste-Polje Šiška Vič-Rudnlk 52.217 . 56.627 57.310 86.905 82.142 2.68 3.69 2,91 2,95 3.63 63.355 35.856 99.076 65.872 53.052 2,23 2,23 2,23 2,23 2,23 15.750 14.220 11.16’ 17.325 ’,6.008 0,81 0.87 C,56 0.58 O.ob 111.322 106.703 112.545 170.102 151.202 5.72 6.59 5.72 5.77 6.32 SKUPAJ 335.201 3,08 242.209 2,23 74.464 0,'Sf. 651.874 6.00 12Z2 Bežigrad 61.199 2,99 63.728 2,14 15.927 0.77 120.849 5.91 Center 60.340 3.54 36.165 2.14 14.207 '.83 110.712 Moste-Polje 62.567 3,02 44.450 2,14 12.834 0,62 119.851 Slike 96.932 3,03 3.50 66.436 2.14 19 950 0,64 183.318 5.92 ViČ-Rudnik 88.080 53.510 2,14 17.890 0.71 154.480 6.35 SKUPAJ 369.113 3,23 244.289 2,14 80.808 0.70 694.210 6.08 1222 BežIgrad 67.512 3,16 44.454 2.07 16.777 0.78 128.763 5.99 Center 64.220 3,59 36.768 2.07 14.132 0.79 115.121 Moste-Polje 67.782 3,12 3.26 65.187 2.07 11.468 0.5? |?4,liU 5.73 Šiška 105.533 67.539 2,07 17.906 0.55 190.973 5.87 ViČ-Rudnik 99.933 3.59 54.403 2.07 22.518 O.Kk 1/l.654 6.50 skupaj 399.980 3,33 248.351 2.07 8?.691 np.PV 6,00 12Z2.:.1222 Bežigrad 259.518 2,66 197.355 2,02 69.665 0,71 526.318 5,60 Center 278.584 3.43 163.221 2,02 63-979 0,78 505-786 6.23 Moste-Polje 277.272 2,81 200.618 2,02 53.281 0,56 531.171 5,39 Slike 922.879 2,86 299.846 2,02 81.262 0,55 803.987 5,66 Vič-Rudnlk 399.377 3.33 241.504 2,02 79.884 0,66 720.765 6,01 SKUPAJ 1.637.630 3,00 1 .102.544 2,02 367.851 0,63 3 .088.025 5,67 ^°datni program: 17. člen Podroben prikaz dodatnega programa je razviden iz priloge k sporazumu. Sredstva za dodatni program bomo zagotovili z dodatnim sPevkom občinski izobraževalni skupnosti. 7 18. člen zdr * dodatni program, opredeljenem mževali naslednja sredstva: Leto 1976 1977 1978 1979 198 0 SKUpaj v 17. členu, bomo Dodatni v 000 din Stopnja program OIS 7.813 0,43 10.005 0,53 11.161 0,56 12.834 0,62 11.468 0,52 53.281 0,54 19. člen Vzgoj ^dobju 1976—80 bomo v naši občini za celotni program Sredstva-m osnovne8a izobraževanja združevali skupaj sledeča 000 din Program Stop. -sol Id. -sk.naloge kredltir. Stop. Dodatni program Stop. Skupaj 2+4 ♦6 Skupaj 3*5*7 ~2 3 5 5 E 7 8 9 60.986 2,30 30.238 1.69 7.813 0.63 79.035 4,44 68.629 2,59 36.669 1 .96 10.005 0,53 95.303 5,09 57.310 2.91 66.076 2,24 11.161 0,56 112.565 5.72 62.567 3,02 44.450 2,15 12.836 0,62 119.851 5,80 67.782 3.12 65.187 2,08 11.468 0.52 126.637 5,73 277.272 2,81 200.618 2,03 53.281 0,56 531.171 5.39 20. člen ljubih* programov občinskih izobraževalnih skupnosti Jne za obdobje 1976-80: Predvideni program predvideva, da bomo delovni ljudje in občani ljubljanskih občin združevali sredstva za izvajanje programov vzgoje in osnovnega izobraževanja v Ljubljani po dogovorjeni enotni prispevni stopnji 5,67. S tem se zavezujemo, da bomo v obdobju 1976—80 zadovoljevali skupne potrebe na področju vzgoje in osnovnega izobraževanja v ljubljanskih občinah enotno in vzajemno pod enakimi pogoji ter tako upoštevali dogovorjeno načelo o izravnavanju vzgojnoizobraževalneea standarda v Ljubljani. O metodologiji vzajemnega uresničevanja programov izobraževalnih skupnosti Ljubljane odločajo letno skupščine teh skupnosti. IZVAJANJE SPORAZUMA 21. člen V letnih planih se planski zneski iz tega sporazuma preračunajo na tekoče cene. Zneski za uresničenje programov občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Moste-Polje v letu 1976, preračunani na tekoče cene znašajo: * v 000 din 1. enotni program občine Moste Polje 44.538 din 2. program solidarnosti, vzajemnega kreditiranja naložb v osnovnošolski prostor, skupne naloge 25.352 din 3. dodatni program 9.122 din SKUPAJ 79.012 din Zneski za uresničevanje programov za leto 1977, prerečunani na tekoče cene znašajo: v 000 din 1. Enotni program občine Moste Polje 59.238 din 2. program solidarnosti, vzajemnega kreditiranja naložb v osnovnošol- ski prostor, skupne naloge 3. dodatni program SKUPAJ 34.225 din 10.324 din 103.787 din V planih za naslednja leta se planski zneski preračunajo na tekoče cene po enotnih merilih, ki jih bodo občinske izobraževalne skupnosti sprejemale v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije v skladu z zakonom. Tako preračunane zneske bomo udeleženci tega sporazuma določali z dodatkom k temu sporazumu. 22. člen Letne plane solidarnega zagotavljanja sredstev za enotni program vzgoje in osnovnega izobraževanja, skupnih nalog vzgoje in osnovnega izobraževanja ter vzajemnega kreditiranja naložb v osnovnošolski prostor sprejemajo občinske izobraževalne skupnosti v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije. Podrobnosti glede pogojev in načina združevanja ter namenske uporabe sredstev, ki jih združujemo po tem sporazumu pri Izobraževalni skupnosti Slovenije, se določijo s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo skupščine vseh občinskih izobraževalnih skupnosti v SR Sloveniji in Izobraževalna skupnost Slovenije. MOSTE v 000 din program Dodatni program prooram skupnih program vza jemn. kredit, naložb solidar- SKUPAJ j 2 3 5 5 l 7 Vrednost po tekoč ih cenah za leto 1977 59.238 10.325 3.375 1.575 32.392 1 06.902 Ocena združenih sred- 31.7.1977 36.750 6.382 972 16.155 60.259 Presežek iz leta 1976 3-372 k. 788 8.160 Pot rebno združiti po 31-7.1977 19-126 3.952 3.37k 602 11 .kkg 38.593 Ocena prispevne osnove 2,2k9-468 Prispevna stopnja po 31-7-1977 I.Č5 0,38 0.33 0,06 1 ,10 3,72 23. člen Skupščina občinske izobraževalne skupnosti mora najmanj letno analizirati uresničevanje sporazuma in o tem obveščati udeležence. 24. člen Če se izkaže, da ni mogoče realizirati bistvenih planskih nalog in da vzrokov ne more odstraniti skupščina občinske izobraževalne skupnosti v okviru svojih pooblasti, je dolžna o tem obvestiti udeležence in skupščino občine ter začeti postopek za spremembo sporazuma. Šteje se, da se naloge ne izvajajo: 1. če se programi ne izvajajo v predvidenem obsegu in kvaliteti, ali če niso doseženi standardi, 2. če ni zagotovljena realizacija kalkulativnih elementov cen v dogovoijeni višini. 28. člen Ta sporazum sprejemajo delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, udeleženkah samoupravnega sporazumevanja, na način, ki ga določa njihov statut oziroma samoupravni sporazum o združitvi. Sklep o sprejetju tega sporazuma pošlje udeleženka občinski izobraževalni skupnosti. 29. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo pooblaščeni organi najmanj dveh tretjin udeleženk v sporazumevanju. Ugotovitev, da je sporazum sklenjen, sprejme in objavi v občinskem glasilu skupščina občinske izobraževalne skupnosti. Samoupravni sporazum začne veljati s 1. 8. 1977. 25. člen V primeru, da združena sredstva za posamezen program presežejo z letnim planom določeni znesek, se obveznost združevanja sredstev za tisti program v naslednjem letu sorazmerno zniža. V primeru, da združena sredstva za posamezen program ne dosežejo z letnim planom določenega zneska in programa ni bilo mogoče v istem letu skrčiti, se skrči program v naslednjem letu. 26. člen Nadzor nad izvajanjem tega samoupravnega sporazuma opravlja organ za samoupravni nadzor občinske izobraževalne skupnosti. Organ iz prejšnjega odstavka spremlja zlasti: - skladnost planov občinske izobraževalne skupnosti z določbami tega sporazuma; — uresničevanje s tem sporazumom določenih planskih ciljev in nalog; - spoštovanje standardov in normativov za oblikovanje cen storitev in povračil v svobodni menjavi dela; — združevanje, usmerjanje in porabo sredstev za izvedbo s tem sporazumom določenih planskih ciljev in nalog. PREHODILE IN KONČNE DOLOČBE 27. člen Sredstva, združena za izvedbo programov iz tega sporazuma na podlagi zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti v prvem polletju leta 1977 (Ur. list SRS št. 31/76) se vštejejo v izpolnitev obveznosti združevanja sredstev po tem sporazumu. Ker so prihodki občinske izobraževalne skupnosti v letu 1976 znašali za 3.372.000,- din več kot je znašala vrednost programov preračunana na tekoče cene, se za navedeni presežek prihodkov iz leta 1976 zniža obveznost združevanja sredstev za leto 1977. Obveznost združevanja sredstev za program skupnih nalog v letu 1977 se zniža za znesek, ki je bil v prvih 7 mesecih 1977 pokrit iz izvirnih prihodkov Izobraževalne skupnosti Slovenije. Zato bomo v letu 1977 združevali sredstva za programe iz tega sporazuma takole: OBRAZLOŽITEV Uporabniki in izvajalci storitev v vsaki občinski izobraževali1' skupnosti sklepamo samoupravni sporazum o osnovah plana te skupnosti samostojno v skladu z dogovori o osnovah plana in s pl3' ni naše občine, mesta in republike. Ker družbeni plan SR Slovenije za obdobje 1976-80 in dogovor o temeljih plana SR Slovenije za isto obdobje določata temelji16 usmeritve na področju osnovnega šolstva, smo te usmeritve v p*3' nih občinskih izobraževalnih skupnosti v Ljubljani in v SR Slove-niji konkretizirali na enoten način. To velja zlasti za enotni pr°' gram osnovnega šolstva, ki se zagotavlja po načelih solidarnosti na temelju enotnih dogovorjenih standardov in normativov. Prav tako smo na enoten način določili planske naloge, ki 50 takšne narave, da jih občinske izobraževalne skupnosti lahk° opravljajo le v medsebojnem sodelovanju oziroma skupno po nač^ lih vzajemnosti. Sistem solidarnosti Predlagani sistem solidarnosti zagotavlja enak minimalni obse8 obveznega osnovnega izobraževanja vseh učencev v SR Sloveni)1’ kar se odraža v enotnem programu, ki je opredeljen s standardi i" normativi. Enota storitve v osnovnem izobraževanju je oddelek. V ceni n? enoto storitve so vključeni naslednji elementi: materialni strošk1, amortizacijski stroški in dohodek, ki obsega: sredstva za osebne d°’ hodke in skupno porabo, sredstva za pokrivanje zakonskih obvez' nosti in sredstva za obvezno rezervo. Enotni program vključuje: - pouk po predmetniku za osnovne šole (z upoštevanjem po56*! nosti kombiniranega pouka, pouka v dvojezičnih osnovnih šol3*1 in šolah narodnosti ter težkih delovnih mest) in za osnovi*0 izobraževanje odraslih, - malo šolo v obsegu 120 ur na oddelek, — celodnevno osnovno š olo — dodatno vzgojno izobraževalno “6 in podaljšano bivanje učencev v obsegu do 25 % oddelkov redn3 ga pouka (10% oddelkov COŠ in 15% oddelkov podaljšani bivanja), — amortizacijo nepremičnin, opreme in učil, prevoze učene6' stroške bivanja učencev v domovih ali pri družinah in štipendV za pedagoške poklice. Solidarnostno prelivanje sredstev: (10. člen) Za leto 1977 naj bi še ostal sistem solidarnostnega prelivanja sredstev na podlagi korigirane povprečne prispevne stopnje (povprečna prispevna stopnja, povečana za 0,25 oziroma zmanjšana za 0,14). Z letom 1978 pa bi prešli na čisto povprečno (enotno) prispevno stopnjo. Število občinskih izobraževalnih skupnosti, ki prejemajo solidarnostna sredstva, je znatno večje od tistih, ki za solidarnost prispevajo. Vsekakor so to območja, ki ekonomsko močno zaostajajo za razvitejšimi, kar pokazujejo naslednji primerjalni podatki: solidarnostna sredstva prejema 37 občinskih izobraževalnih skupnosti (61 % vseh OIS), na njihovem območju je 48 % vseh učencev in 50 % vseh oddelkov, vrednost njihovih programov znaša 51 % skupnega enotnega programa, njihova bruto masa OD pa znaša le 36 % celotne mase osebnih dohodkov v SR Sloveniji. Skupne naloge (13. člen) Kot skupne naloge OIS so opredeljene naloge v zadevah s področja osnovnega izobraževanja, ki so v skupnem interesu delovnih ljudi in občanov v SR Sloveniji in jih ne more opravljati vsaka OIS zase. Te naloge bo opravljati Izobraževalna skupnost Slovenije s sredstvi, ki jih bodo v okviru prispevka za osnovno izobraževanje v to namen združevali delovni ljudje in občani v vseh OIS v SR Sloveniji po enotni prispevni stopnji. Doslej jih je Izobraževalna skupnost Slovenije opravljala s sredstvi iz prispevka za usmerjeno izobraževanje (iz dohodka TOZD). Vzajemno kreditiranje v osnovnošolski prostor (15. člen) Vzajemno kreditiranje v osnovnošolski prostor teče že od leta "76, po tem predlogu pa naj bi se nadaljevalo do konca planskega obdobja, pri čemer bi se enotna prispevna stopnja postopno zviš e-vala od 0,06 % v letu 1976 do 0,10 % v letu 1980. Za uresničevanje teh programov bodo občinske izobraževalne skupnosti in Izobraževalna skupnost Slovenije sklenile poseben samoupravni sporazum. Dodatni program (17. člen) V tem programu so zajete naloge in potrebna sredstva, za katere se moramo v okviru potreb in materialnih možnosti posebej dogovoriti. Vanj so vključene naloge, ki so nad ravnijo vzgojnoizobraže-valnega standarda po enotnem programu. Te naloge že izvajamo, saj so pogojene s potrebami delovnih ljudi in občanov ljubljanskih občin. V dodatnem programu so predvsem tiste naloge, ki sicer ne sodijo v zakonske obveznosti (Svetovalni center, glasbeno šolstvo, vključitev učencev v podaljšano bivanje in celodnevno šolo nad 25 % zajetja, investicijsko vzdrževanje, potrebna sredstva za delo strokovnih služb ipd.) pa vseeno pomenijo uresničitev dogovorov o razvoju vzgoje in izobraževanja v ljubljanskih občinah. Združevanje sredstev V obdobju 1976—80 bomo v naši občini za celotni program vzgoje in osnovnega izobraževanja združevali naslednja sredstva: .'ioste-Polje■ ________________________________v 000 din (.•TO program Stop. -sol id. -sk naloge -vzajem. kreditir. Dodatni program Stop. 2.4?6J 3*WJ 1 5 3 4 5 6 7 8 9 : 976 A0.98A 2,30 30.238 1.69 7.813 0,43 79.035 4,44 1377 48.679 2,59 36.669 1.96 10.005 0.53 95.303 5,09 1976 57.310 2,91 44.074 2,26 11.161 0,56 112.545 5.72 1979 62.567 3.02 44.450 2,15 12.834 0,62 119.851 5.80 1980 67.782 3.12 65.187 2,08 11.468 0,52 124.437 5,73 SKUPAJ 277.272 2,81 200.618 2,03 53-281 0,54 531 171 5.39 Predlog programa predvideva, da bomo delovni ljudje in občani v ljubljanskih občinah združevali sredstva za izvajanje programov vzgoje in osnovnega izobraževanja po dogovorjeni enotni prispevni stopnji 5.67. S tem se zavezujemo, da bomo tudi v obdobju 1976-80 zadovoljevali skupne potrebe na področju vzgoje in osnovnega izobraževanja v ljubljanskih občinah enotno in vzajemno pod enakimi pogoji in tako upoštevali dogovorjeno načelo o izravnavanju vzgojnoizobraževalnega standarda v Ljubljani. izobraževalna skupnost občine LJUBLJANA MOSTE-POLJE v 000 din I .Enotni program OIS 1976 1977 1978 1979 198o SKUPAJ I« Oddelek OŠ 50.41^ 33.991 42.233 46.o37 5o.o43 204.719 2« Kombinacija iz 2 raz. 23 - - - 177 2oo 5« Kombinacija iz 3 raz. lo? 147 166 172 - 592 • Težka delovna mesta lo7 115 13o 133 138 623 5« Oddelek COŠ - - - - - - 6« Oddelek PB 5.881 5.345 6.917 7.952 9.o5o 33.345 7« Oddelek za odrasle 57o 606 681 7o3 725 3.285 8. Oddelek MŠ 324 3o5 343 37o 397 1.739 9. Oddelek POŠ — _ I°.0ddelek za delov.uspos. - — _ U.Oddelek PB v POŠ - - — -•Odd.PB v šoli za del.usp. — _ 3.Amortizacija loo % 31.12.1976 1^-Prevozi učencev 15.Štipendije 4.186 4.346 5.066 5.226 5.226 24.o5o 568 57o 57o 57o 57o 2.848 398 523 637 785 785 3.128 ^■8. 1 % rezerva 4o5 481 567 619 671 2.743 skupaj 4o.984 48.629 57.31o 62.567 67.782 277.272 ^li^SKUPNI PROGRAM 1976 1977 1978 1979 198o SKUPAJ • Solidarnost 26.3o7 32.163 38.152 38.228 38.431 173.281 Skupne naloge 2.863 3.197 4.349 4.363 4.585 19.357 ^zajemno kreditiranje ——2L. osnov.prostor I.068 1.3o9 1.573 1.859 2.171 7.98o skupaj II. 30.238 36.669 44.o74 44.45o 45.187 200.618 III. DODATNI PROGRAM 1976 1977 1978 1979 , 198o SKUPAJ 1. Razlika obveznega prog. — — - - - - 2. Investicijsko vzdrz. 6o3 2.o65 1.15o 2.284 81 6.183 3. Jutranje varstvo lo4 112 121 152 143 612 4. Dom Malči Belič 2o ti 222 251 258 266 1.2o5 3. POŠ Kamna gorica 16 18 2o 2o 21 95 6. Glasbena šola 2.927 5.159 5.7^8 5.922 4.292 18.048 7. Svetovalni center 8. Mestna zveza org. 462 5o6 60I 655 71o 2.932 za tehnično kult. 18o 2ol 259 258 281 1.159 9. Pionirski dom 157 176 2o8 225 242 I.008 lo.Prisp. k II. samo-.prisp.(l,4 mia) 7oo 7oo 7oo 2.loo 11.razni sporazumi - loo loo loo loo 4oo 12.strokovni delavci 1.449 1.646 1.975 2.155 2.345 9.568 13« knjižničarji 580 618 815 859 986 3.838 14. strokovne službe 15« dopolnilno izobr. 585 618 658 696 725 3.282 prosv.del. lo9 lo9 lo9 lo9 lo9 545 16. anuitete 556 556 556 556 356 1.78o 17. 1 % obvezna rezerva 77 99 llo 127 113 526 SKUPAJ III. >.ZBIRNIK PROGRAMOV OBČINSKIH IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTI, 7.813 I0.005 11.161 12.854 11.468 53.281 v 000 din I.Enotni program OIS 1976 1977 1978 1979 198o SKUPAJ 1. Oddelek OŠ 172.196 192.714 225.487 241.743 26o.572 1.092.712 2. Kombinacija iz 2 raz. 323 319 375 4oo 59o 2.oo7 3. Kombinacija iz 3* ra. 153 196 222 229 60 860 4. Težka delovna mesta 261 278 315 323 335 1.512 5. Oddelek COŠ 9.12o 15.592 27.966 45.288 56.8o7. 154.773 6. Oddelek PB 21.940 24.019 23.928 20.348 19.185 lo9.42o 7. Oddelek za odrasle 2.85o 3.034 3.4o5 3.513 3.625 16.427 8. Oddelek HŠ 1.456 1.55o 1.733 1.8o2 1.875 8.416 9. Oddelek POŠ 7.115 7.939 9o.94 9.592 10.112 43.852 10. Oddelek za delov, uspos. 11. Oddelek PB v POŠ 2.423 2.779 3.112 3.211 3.313 14.838 12. Oddelek PB v šoli za del. usposabljanje 13. Amortizacija loo £ 1.325 1.512 1.7ol 1.754 I.8I0 8.1o2 31.12.1976 21.3o6 23-986 27.o26 29.146 29.626 131.o9o 14. Prevozi učencev 4.612 4.623 4.413 4.413 4.413 22.474 15. Štipendije 1.9ol 2.537 3.1o7 3.699 3.699 14.943 16. 1 rezerva 2.468 2.8o9 3.317 3.652 3.958 16.2o4 SKUPAJ I. 249.449 283.887 335.2ol 369.113 399.98o 1.637.630 II. SKUPNI PROGRAM 1976 1977 1978 1979 198o SKUPAJ 1. Solidarnost 144.544 176.718 2o9.626 21o.o43 211.158 95 2'. 08 9 2. Skupne naloge 3. Vzajemno kreditiranje 15.732 17.567 23.894 23.972 25.195 I06.363 v osnovni prostor 5.9oo 7.234 8.689 lo.274 11.998 44.095 SKUPAJ 166.176 2ol.519 242.210 244 289 248.351 l.lo2.547 III. DODATNI PROGRAM 1976 1977 1978 1979 197o SKUPAJ 1. Razlika obveznega prog. 9.277 9.477 13.948 17.892 21.235 71.829 2. Investicijsko vzdržev. 3.168 9.263 8.763 8.629 3.44o 33.263 3. Jutranje varstvo 1.126 1.198 .1.399 1.521 1.681 6.925 4. Dom Malči Belič l.o85 1.156 1.3o6 1.345 1.386 6.278 5. POŠ Kamna gorica 86 9o 96 loo lo5 477 6. Glasbena šola 15.245 16.451 19.513 2o.235 21.784 93.228 7. Svetovalni center 2.4o9 2.635 3.119 3.344 3.637 15.144 8. Mestna zveza org. za t.k 938 1.046 1.243 1.344 1.452 6.o23 9. Pionirski dom 817 913 I.082 1.17o 1.254 5.236 10. Pr.k II.sam. (1,4 mia) - - 3.5oo 3.5oo 3.5oo l».5oo 11. razni sporazumi - 5oo 5oo 5oo 5oo 2.000 12. strokovni delavci 6.471’ 7.614 8.95o 9.694 lo.43o 43.159 13. knjižničarji 3.479 3.8o7 4.645 4.9o5 5.419 22.255 14. strokovne službe 2.915 3.o85 3.344 3.5o6 3.641 16.491 15. dopolnilno izob.pros.d. 567 57o 57o 57o 57o 2.847 16. anuitete 1.752 1.752 1.752 1.752 1.752 8.76o 17. 1 ^ obvezna rezerva 492 594 734 798 815 3.433 SKUPAJ 49.827 6o.l51 74.464 80.805 82.60I 347.848 MINIMALNI KAZALCI ZA KVANTIFIKACIJO: 1. ODDELEK OSNOVNE ŠOLE: štev.učencev skladno z normativi strokovna zasedba: predmetni učitelj pouk: 28,1) ped.ur/odd.: 20 (učna obv.) + 1,41 učit. (pouk po predmetniku : pouk 179 ur, dop.in dod. pouk 16 ur, zbor 4 ure, gospodinj. praksa 2 uri, prost.dej. 16 ur, razredne ure 4 ure deljen pouk 4 ure - skupaj: 225 ur : 8 odd. C. PREHRANA DELAVCEV: (po sindik.listi ? din) x l,lo delavca D. MATERIALNI STROŠKI: razmerje 1976 od A. do C. E. SREDSTVA ZA POKRIVANJE OBVEZNOSTI IZ DOHODKA: 352,50 1,41 28,15 ped.ur/odd.) predm.učitelja (25o x 1.41) F. OBVEZNA 21,09 19,97 19,oo 0,06 o,o9 o,19 ravnatelja (1:16 odd.= o,06; 25o + 55% = 357,5 točk: 16 =21,o9) adm.delavca (1,5*16 » o,o9; 1,5x213 = 319,5o:16 * 19,97) snažilke (5oo m?, 5,5 ni2 neto/ učenca x 16 odd.= 2288 m2:5oo = 5,5 snaž. : 16 = o,19) hišnika (1:16 = 0,06; 181xo,o6 -10,66) kuharice (polmehaniz.kuhinja, 4oo malic t.j. 1 kuharica ali 0,06/odd.; 181 x 0,06) 5. o,2 36 01 ODDELEK lo ,86 lo ,86 0,06 0,06 A. 1X2,5o 116,25 5,27 434,28 točk 1,87 delavca/oddelek 15,17 - dt učenčev voz. si-iouuu z - strokovna zasedba: predmetni učitelj - dodatno vzgojnoizobraževalno delo: 18,87 delovnih ur ali o,45 delavca 112.5o o,45 predmetnega učitelja H6t25 25 % dodatek (od 1,86 delavca) » 465,oo x 25 % 25 % dodatek ravnatelju 24 % za večji obseg dela adm.in tehn.os. B- DODATKI: 249,19 tč,o,45 delavca/odd. kombinacija 2 razr. 15 % J7,5o točk kombinacija 5 razr. 2o % 5o,oo točk 2Kn delovna mesta - 5o točk x število oddelkov s kombiniranim poukom SKUPIL POTREBE: sindikalisti 5« 5oo din)x- 1,87 delavca D" ^TEPTALNI STROŠKI: razmerja 1976 od A. do C. E‘ SREDSTVA ZA POKRIVANJE OBVEZNOSTI IZ DOHODKA: (zaposlovanje, nesreče pri delu, Bos.Krajina, izobra-B__andet stan.izp;r. »stroški plačil. prometa, ali po Baooupr.sporaz.)' F* 0bvEZNA REZERVA 0,2 36 od A. do C. + E. 0bDELEK POŠ: - štev.učencev (skladno z normativi) *• strokovna zasedba: predmetni učitelj- defektolog pouk: 28,8J ped.ur/odd. 2o = 1,44 učitelja (pouk in vse dejavnosti po predmetniku: pouk 179 ur, dop. in dod.pouk 16 ur, pouk o prehrani 5 ur, razredne ure 8 ur, zbor 4 ure, prost.dejavnosti 16 ur, delovna praksa 2,6 ure-skupaj: 23o,6 : 8= 28,83 ur 1,44 predm.učitelja (287,5 x 1,44) 0,06 ravnatelja (287,5+35% - 388>15 : 16 - 24,26) 0,09 adm.delavca (1,5:16 - o,o9; l,5x 213 = 319,5o:16 - 19,97) 0,07 snažilke (5oom2; 3,5 ”2 neto/uč. t.j. 55 m2 x 16 - 848 m2 : 5°o 1,7:16 <= o,o7) 0,06 hišnika (1:16 = 0,06; 181xo,o6»lo,86) 0,03 kuharica (polmeh.kuh.; 16 odd.x lo» 16o uč. : 4oo = o,4o kuh. : lf»o,o3) n4,oo ?“,26 19,97 7,oo i°,86 5,45 1,75 delavca/odd. B' SKUPI® POTREBE: (P° 3^naik.listi ? din) x 1,75 delavca C‘ PREhrANA DELAVCEV: (p° 8in °DDELEK za USPOSABLJANJE: CENA ODDELKA POŠ + lo 36 Ji °DDEteK PB: 1?,33 1 o,o4 0,06 l.lo - število učencev skladno z normativi - strokovna zasedba: predmetni učitelj - vzgoJnoizobraževalno delo: 26 ur t.j. en delavec delavec ravnatelj (procentualni odnos do oddelka OŠ) adm.delavca (procentualni odi.os do oddelka OŠ) delavca/odd. SXUPNE POTREBE: (P° aiMik.lleti ? din) x l,lo delavca B. SKUPNE POTREBE: (po sindik.listi 7 din) x o,45 delavca C. PREHRANA DELAVCEV: (po sindik.listi ? din) x 0,45 delavca D. MATERIALNI STROŠKI: razmerja 1976 od A. do C. E. SREDSTVA ZA POKRIVANJE OBVEZNOSTI IZ DOHODKA: (isto kot pri oddelku OŠ) F. OBVEZNA REZERVA: 0,2 % od A. do B. + E. 6. A. ODDELEK ZA ODRASLE (v okviru samostojne šole): 82,28 4,35 5,54 5,59 2,25 l32,5o 7.00 8,92 6.00 3,62 - število slušateljev v skladu z normativi - strokovna zasedba: predmetni učitelj - pouk: lo,57 ped.ur/teden ali o,53 delavca (pouk po predmetniku: 1116 ped.ur, dopol.pouk 89 ur skupaj: 12o5 ur : 3 odd. = 4ol,6 ur : 38 ted. = lo,57 ur ali o,53 delavca) o,53 delavca (25o x o,53) o,o2 ravnatelja (v odnosu do odd.OS) o,o4 adm.delavca (v odnosu do odd.OS) 0,06 snažilke o,o2 hišnika loo,oo 158,o4 o,67 delavca na oddelek B. SKUPNE POTREBE: (po sindik.listi 7 din) x o,67 delavca C. PREHRANA DELAVCEV: (po sindik.listi ? din) x o,67 delavca D. MATERIALNI STROŠKI: razmerja 1976 od A. do C. E. SREDSTVA ZA POKRIVANJE OBVEZNOSTI IZ DOHODKA: (isto kot pri oddelku OŠ) F. OBVEZNA REZERVA: 0,2 % od A. do B. + E. 7. ODDELEK ZA ODRASLE PRI OSNOVNI ŠOLI: A. - število slušateljev v skladu z normativi - strokovna zasedba: predmetni učitelj - pouk: lo,57 ped.ur/ted. ali o,55 delavca 132.50 0,53 delavca ________________13.oo_____ lo % ostali stroški 145.50 točk B. SREDSTVA ZA POKRIVANJE uBVEZNOSTI IZ DOHODKA: (isto kot pri oddelku OŠ) 8. ODDELEK MALE ŠOLE: - število učencev skladno z normativi , - strokovna zasedba: predmetni učit. - pouk: 12o ur/odd. (3,9 točk/uro x 12o ur = 468 točk) 468 točk 23 točk - 5 36 didal:. .pripomočki 491 točk B. SREDSTVA ZA POKRIVANJE OBVEZNOSTI IZ DOHODKA: (isto kot pri oddelku OŠ) C. OBVEZNA REZERVA: o,2 36 od A.+ B. 9. UČEtTHC OSN.ŠOLE KOT KOREKTIV K ELEMENTU CENE NA ODDELEK: 2o % r-rne oddelka lr,. Amortizacija nepremičnin (valorizirana) po stanju 51.12. 1975 11. Amortizacija opreme in učil (valorizirana) po stanju 51.12.1975 12. Prevozi (po ZR 1975) 15. Stroški bivanja učencev v domovih ali pri družinah (po ZR 1975) 14. Štipendije za pedagoške poklice (na število štipendistov) SEŠTEVEK OD 1 do 14 se poveča zj 1 % obvezno rezervo. IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST OBČINE LJUBLJANA CENTER IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST OBČINE LJUBLJANA MO-STE—POLJE IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST OBČINE LJUBLJANA ŠIŠKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK MESTNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST LJUBLJANA PREDLOG PROGRAMA IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTI LJUBLJANE V LETU 1977 i. Izobraževalne skupnosti občin v Ljubljani posredujejo združenemu delu in občanom v krajevnih skupnostih - v razpravo in odločitev - skupni predlog svojega programa za leto 1977. Izhodišče za oblikovanje tega programa in za njegovo ovrednotenje so samoupravni sporazumi o temeljih planov izobraževalnih skupnosti Ljubljane za obdobje 1976—1980 in cilji, ki so opredeljeni z družbenimi dogovori o osnovah družbenega plana razvoja ljubljanskih občin, mesta in republike. Ta program dopolnjuje AKCIJSKI PROGRAM samoupravnih organov občinskih in mestne izobraževalne skupnosti za leto 1977. V akcijskem programu, tega so sprejeli delegati na sejah skupščin izobraževalnih skupnosti Ljubljane v mesecu marcu letos, so opredeljene naloge, o katerih bodo razpravljali in sklepali delegati v samoupravnih organih izobraževalnih skupnosti v letu 1977. V njem so opredeljeni tudi nosilci posameznih nalog in usklajeni termini, ki naj bi jih obravnavali. II. Predlagani program za leto 1977 upošteva: - da bomo lahko le z usklajeno in enotno politiko izobraževalnih skupnosti v Ljubljani in v celotni republiki zagotovili skladen razvoj vzgoje in izobraževanja in postopno izravnali pogoje za vzgojo in izobraževanje otrok, ne glede na gospodarsko in ekonomsko razvitost okolja v katerem živijo; - da je vzgoja in izobraževanje neločljiva sestavina združenega dela in soodvisna od realnih gospodarskih možnosti; - da lahko uspešno uresničujemo načelo o enakem družbenoekonomskem položaju delavcev v združenem delu, le če dosledno uresničujemo svoje dolžnosti do dela in enakopravno sodelujemo pri delitvi rezultatov dela; - da so se izobraževalne skupnosti občin v SR Sloveniji dogovorile, da v skladu z določili Zakona o združenem delu in v skladu z dogovorom za postopno izravnavanje pogojev za vzgojo in izobraževanje v celotni republiki opredelijo enotne minimalne vzgojnoizobraževalne programe oziroma standarde, ki naj bi jih uresničili v vseh slovenskih občinah, hkrati pa naj bi bili enotni (minimalni) programi tudi osnova za izračun sredstev za solidarnostno prelivanje med občinskimi izobraževalnimi skupnostmi v SR Sloveniji; - da dosežena raven obsega in kvalitete programov vzgojnoizobra-ževalnih organizacij v Ljubljani presega obseg dejavnosti in potrebnih sredstev, ki so začrtani in ovrednoteni z enotnimi (minimalnimi) programi ter se bo zato treba za dodatni oziroma višji vzgojnoizobraževalni standard dogovoriti za dodatno prispevno stopnjo; - da bo treba v letošnjem letu zagotoviti vse potrebno za izvajanje pouka in drugih oblik vzgoje in izobraževanja v novo zgrajenih objektih iz programa I. samoprispevka v Ljubljani in za nove, za- konsko opredeljene naloge, ki jih bo - zaradi povečanega priliva otrok v osnovne šole — treba uresničiti v letu 1977; - da bodo izobraževalne skupnosti občin v SR Sloveniji po načelih vzajemnosti združevali sredstva za uresničevanje skupnega programa v katerega sodi izobraževanje in usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v t.i. republiških zavodih za usposabljanje, šolstvo narodnosti ter šolanje in dopolnilno izobraževanje otrok naših delavcev, ki so na začasnem delu v tujini; - da lahko uspešen razvoj področja vzgoje in izobraževanja in razrešitev perečih problemov v njem zagotovimo le z doslednim uresničevanjem načela svobodne menjave dela med izvajalci na področju vzgoje in izobraževanja in med uporabniki njihovih storitev. III. Predlog programa izobraževalnih skupnosti občin v Ljubljani za leto 1977 obsega: - ENOTNI (MINIMALNI) PROGRAM vzgoje in izobraževanja izobraževalnih skupnosti občin v Ljubljani; - DODATNI PROGRAM, v katerem so opredeljene naloge in sredstva, za katera se moramo v okviru potreb in možnosti dogovoriti v ljubljanskih občinah. Ta del programa zajema vse kar ni vključeno v enotni (minimalni) del programa: torej že doseženi nivo vzgojnoizobraževalnega standarda v Ljubljani in vse tiste nove naloge, ki naj bi jih uresničili v letu 1977; - SKUPNI PROGRAM nalog s področja osnovnega izobraževanja, za katere delovni ljudje in občani združujejo sredstva po načelih vzajemnosti v vseh izobraževalnih skupnostih občin v SR Sloveniji. ENOTNI (MINIMALNI) PROGRAM VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTI OBČIN V LJUBLJANI Enotni program vzgoje in izobraževanja — tega naj bi po načelih SOLIDARNOSTI delovni ljudje in občani zagotovili tudi vsem učencem v SR Sloveniji pod enakimi pogoji — opredeljujejo naslednji standardi in normativi: STANDARDI Ti izhajajo za osnovno šolstvo iz obveznosti, ki jih predpisujejo predmetnik z učnimi načrti, zakoni in izvršilni predpisi: - pouk po predmetniku za osnovne šole, za osnovno izobraževanje odraslih in za posebne šole (upoštevane so posebnosti kombiniranega pouka in težjih delovnih mest); - mala šola v obsegu 120 ur na oddelek; - v skladu z dogovorjenimi usmeritvami srednjeročnega razvoja celodnevne osnovne šole in podaljšanega bivanja je kot izhodišče pri opredelitvi enotnega programa upoštevano, da pomenijo oddelki COŠ in podaljšanega bivanja skupaj največ 25 % oddelkov rednega pouka (vsakršna vključitev otrok v oddelke celodnevne šole ali podaljšanega bivanja nad tem procentom sodi v dodatni program). NORMATIVI ENOTA STORITVE V OSNOVNI ŠOLI JE ODDELEK. - V ceno na enoto storitve je vračunana vrednost delovnega mesta učitelja z višjo izobrazbo (PND 2.886 din). - Normative o delovni in učni obveznosti učiteljev opredeljuje Zakon o osnovni šoli. - Normative o številu učencev v oddelku opredeljuje Pravilnik o pedagoških normativih. (16-36 učencev). Ti normativi veljajo tudi za število učencev v oddelku podaljšanega bivanja in celodnevne šole. Korektivi Osnova za vrednotenje enotnih programov izobraževalnih skupnosti občin v Ljubljani in vseh izobraževalnih skupnosti občin v SR Sloveniji je cena vzgojnoizobraževalne storitve. Kot enota storitve je upoštevan ODDELEK osnovne šole, saj je ta opredeljen po vsebini in organizaciji. Poprečno število otrok na oddelek osnovne šole je v slovenskih občinah dokaj različno. Povprečje otrok na oddelek v ljubljanskih osnovnih šolah je med najvišjimi. Prav zato je dogovoijeno, da ph ceni takega oddelka upoštevamo kot korektivni faktor ŠTEVILO UČENCEV na oddelek. S tem so stimulirane tiste šole, ki stremijo za tem, da je število učencev v oddelku čim bližje zgornji meji normativov — to je 36 otrok na oddelek. Res pa je tudi, da je pri takem izračunu prikrajšana tista vzgojnoizobraževalna organizacija, ki preprosto nima ustreznih prostorov, da bi se lahko približala zgornji meji normativov. Morda najbolj vprašljivo pa je to izhodišče, če ga ocenjujemo z vidika kvalitete pouka oziroma potrebe po njegovi večji individualizaciji. ~ V oddelku male šole ne sme biti manj kot 12 in ne več kot 24 otrok. Če jih je v posameznem oddelku več kakor 24, se oddelek deli na ustrezno število oddelkov. ~ Vodilni, administrativni in tehnični delavci: ~ šola s 16 oddelki ima ravnatelja brez pomočnika ~ šola s 16 oddelki ima 1,5 administrativnega delavca ~ 1 snažilka na 500 m2 čistilne površine - 1 hišnik pri šoli s 16 oddelki ~ 1 kuharica za 400 malic v polmehanizirani kuhinji. IN KAKO JE ENOTNI PROGRAM OVREDNOTEN? A-S ceno na enoto storitve “• 2 dodatnimi skupnimi stroški A. CENA NA ENOTO STORITVE (ODDELKA) Pri izračunu so upoštevani opisani standardi, normativi in korektivni faktor. . Posamezni elementi cene storitve so: osebni dohodki, zakonske ln Pogodbene obveznosti, skupne potrebe delavcev in materialni stroški na oddelek. Ob upoštevanju standardov in normativov je ugotovljeno, da sta Potrebna na enoto storitve — to je oddelek — 1,87 delavca. Z dodatki za kombinirani pouk in težja delovna mesta (npr. višinske s°le) se cena oddelka povečuje. Ko smo ugotovili število delavcev da oddelek, smo dobili tudi osnovo za izračun skupnih potreb delavcev. Po sindikalni listi je možno oblikovati sredstva za skupne Potrebe v višini do 70 % povprečnega OD v republiki v preteklem etu> v tem predlogu programa pa se - zaradi omejenih materialnih ^0sti — oblikujejo sredstva za skupne potrebe v višini netto p9 ^'n na zaposlenega oziroma 1.717 din brutto. Pri izračunu materialnih stroškov v strukturi cene oddelka je Poštevan procentualni odnos do osebnih dohodkov. Enotni pro-8ram upošteva, da materialni stroški na oddelke pomenijo 12 % rednosti osebnih dohodkov na oddelek, lako izračunana povprečna cena na enoto storitve (oddelek) je Ljubljani 196.195 din oziroma v posameznih občinskih izobraženih skupnosti v Ljubljani: Cena na oddelek OŠ popvprečno otrok kot enoto storitve na oddelek OŠ v din 195.107 192.499 195.759 201.524 193.773 196.195 27,6 26,8 28,1 28,8 26,9 £e%ad J-enter “sr* SSBS* n0^°VPrcčno število otrok na oddelek v SR Sloveniji je 26. Povreč-Mr. *ajetie otrok v oddelkih osnovnih šol v občinah Ljubljana pošlje in Ljubljana Vič-Rudnik zmanjš ujejo oddelki t.i. DCy)ATNl SKUPNI STROŠKI enot.Predla8ani enotn* (minimalni) program so poleg stroškov na I to Storitve — x--1—»----1 ::i------- nare- oenih^1^ sredstva za štipendije za pedagoške poklice po pogod- Potrebn3 sredstva za pokrivanje 100% z zakonom predpisane Pnje amortizacije s stanjem 31. 12. 1976; *LiuKr: tu se enotni program izobraževalnih skupnosti občin v zato v' razI*uje 0(I republiških izračunov. Ta razlika nastaja deis ’ u. 86 v republiških izračunih enotnega programa upošteva janska,am°rtizacija dosežena na dan 31. 12. 1976 in ne zakon- " stroik?dpisana- dejanskih"eVOZOV učencev osnovrlih šol (po zakonu nad 4 km) po grozna rezerva od celotnega enotnega (minimalnega) pro- ENOTNI (MINIMALNI) PROGRAM je torej tisti del programa vzgoje in izobraževanja, ki gaje treba zagotoviti (tudi s solidarnostnim združevanjem sredstev) v vseh slovenskih občinah. Seveda pa enotni program v nobeni občini ne zajema DEJANSKEGA OBSEGA PROGRAMA vzgoje in izobraževanja. Za razliko med enotnim in dejanskim programom se je treba v vsaki občini posebej dogovarjati. Pri tem je treba oceniti konkretne potrebe v posameznih sredinah, potrebe, ki izhajajo tudi iz takih ugotovitev kot je zaposlenost mater oziroma obeh staršev, vplive okolja itd. Prav te potrebe pa so pogojile tiste razlike, ki ločijo vzgojnoizobraževalni standard na območju izobraževalnih skupnosti občin v Ljubljani od vzgojno-izobraževalnega standarda v nekaterih drugih slovenskih občinah. Pri tem so najočitnejše razlike pri vključitvi osnovnošolskih otrok v oddelke podaljšanega bivanja in v oddelke celodnevne šole. -Dejanska vključitev otrok v oddelke PB in COŠ v šolskem letu 1976/77 je v ljubljanskih občinah v primerjavi s 25 % zajetjem otrok, ki je upoštevano in ovrednoteno v enotnem programu na- • . enotni program predvideva dejansko zajetje v % PB COŠ Skupaj Bežigrad PB + COŠ 25 27,7 8,8 36,5 Center+ 25 37,9 1,3 39,2 Moste Polje 25 19,2 — 19,2 Šiška 25 20,8 9,4 30,4 Vič Rudnik 25 18,6 4,5 23,1 LJUBLJANA 23,5 5,1 +) 40 % otrok, zajetih v oddelke PB v občini Ljubljana Center je iz drugih občin (od tega 43,2 % iz občine Ljubljana Vič-Rudnik, 27,2 % iz občine Moste Polje, 19 % iz občine Ljubljana Šiška, 10,5 % pa iz občine Ljubljana Bežigrad). Prikazane razlike deloma ilustrirajo odstopanja od enotnega programa in pomenijo dodatno obveznost, o kateri se je treba dogovarjati, upoštevajoč potrebe, ki so te obveznosti pogojile in seveda tudi potrebna sredstva za njihovo uresničevanje. Seveda pa je treba pri širjenju teh oblik vzgoj noizobraževalnega dela dosledno upoštevati realne družbene možnosti in se dogovoriti tudi o tem ali je treba za realizacijo nekaterih nalog (npr. podaljšano bivanje) prispevati morda tudi del sredstev iz netto osebnih dohodkov porabnikov te storitve. SKUPNA VREDNOST ENOTNEGA PROGRAMA IN SOLIDARNOST Iz priloženih tabel in izračunov je razvidno, da je skupna vrednost enotnega programa izobraževalnih skupnsoti občin v Ljubljani - 309.722.050 din. Če upoštevamo ocenjeno maso BOD, ki naj bi bila v letošnjem letu 12.428.000.000 din, bi bila potrebna za „po-krivanje“ enotnega programa - ob prenesenih presežkih iz leta 1976 - stopnje 2,39. Delovni ljudje in občani v ljubljanskih občinah naj bi zagotovili s solidarnostnim združevanjem sredstev iz svojih brutto OD din 178.963.000 za solidarnostno pokrivanje enotnih programov v 35 slovenskih občinah, ki tega pod enakimi pogoji ne zmorejo. Ob upoštevanju presežka sredstev, ki so se za solidarnost združevala v letu 1976 (18.000.000 din), je potrebna stopnja za združevanje solidarnostnih sredstev 1,29. DODATNI PROGRAM IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTI LJUBLJANE V dodatnem programu so vključene vse tiste naloge, ki so nad ravnijo vzgojnoizobraževalnega standarda po enotnem (minimalnem) programu. Dodatni programje v priloženih tabelah razdeljen v dva dela: - v t.i. obstoječi del dodatnega programa, ki pomeni že doseženi nivo vzgojnoizobraževalnega standarda v Ljubljani; - v ,.razširjeni" program oziroma tiste naloge, ki naj bi jih na novo uresničili v letu 1977. „Obstoječi“ dodatni program V njem so naloge, ki smo jih že izvajali v letu 1976 in poprej ter zato pomenijo nekakšen obvezni del dodatnega programa. Logika metodologije za oblikovanje enotnega (minimalnega) programa je te naloge oz. dejavnosti (glasbene šole, Svetovalni center, MZOTK Ljubljana, Pionirski dom, potrebna sredstva za investicijsko vzdrževanje, dom M. Belič za osnovnošolske otroke, dopolnilno izobraževanje zaposlenih prosvetnih delavcev, stroške služb interesne skupnosti itd.) uvrstila v tako imenovani dodatni program in jim tako — tudi neopravičeno - dala prizvok drugotnosti, čeprav so pogojene s potrebami delovnih ljudi in občanov ljubljanskih občin (glasbene šole, Svetovalni center, dom Malči Belič, Pionirski dom, program MZOTK Ljubljana ipd.). Za dodatni program se moramo torej dogovarjati v sleherni občini v SR Sloveniji posebej. Posebej zato, ker je obseg tega programa zrastel iz specifičnih potreb posameznih sredin in ne nazadnje tudi kot posledica različnih materialnih možnosti. V „obstoječem“ dodatnem programu je pri postavki „osnovne šole“ izračunana cena storitve za vse tiste oddelke v osnovnih šolah, ki jih imamo pa jih enotni program ne upošteva. Standardi enotnega programa predvidevajo, daje v učni oddelek vključenih 28 otrok. Povprečno število otrok v naših osnovnih šolah je ponekod manjše. Razlog zato so premajhni in neustrezni prostori; povprečno število otrok na oddelek pa v osnovnih šolah v nekaterih ljubljanskih občinah zmanjšujejo predvsem oddelki t.i. podružničnih šol (npr. Janče, Lipoglav, Besnica, Golo, Črni vrh, Topol, Želimlje, Mohorje, Skaručna, Utik, Rakitna itd.). Tako se nam po enotnem (minimalnem) programu „prizna“ 1.135 učnih oddelkov, v resnici pa jih imamo s 56, ki bodo odprti letos, 84 več. Prav tako imamo v naših osnovnih šolah kar 131 oddelkov podaljšanega bivanja in celodnevne šole več kot je dogovorjeno za enotni (minimalni) program. V tem delu dodatnega programa so torej predvsem tiste naloge, ki sicer ne sodijo v zakonske obveznosti pa vseeno pomenijo realizacijo dogovorov o razvoju vzgoje in izobraževanja v ljubljanskih občinah. Pri obrazložitvi programa izobraževalnih skupnosti občin v Ljubljani za leto 1977 moramo posebej opozoriti na problem planiranih materialnih stroškov vzgojnoizobraževalnih organizacij. Zaradi obveznosti, ki so jih izobraževalne skupnosti dolžne izvajati ter v okviru sredstev, ki jih za vzgojo in izobraževanje nudi predlagana bilanca materialnih možnosti za zadovoljitev potreb t.i. skupne porabe v ljubljanskih občinah, so materialni stroški planirani v tem programu po lanskih cenah! To pomeni nadaljnje siromašenje materialnega stanja v naših vzgojnoizobraževalnih organizacijah in hkrati hude težave, ki bodo nastopile ob kakršnikoli podražitvi cen električne energije, kurjave, vode, drobnih potrebščin in podobnega v letu 1977. V okviru obsega in sredstev oz. cene predlaganega programa torej ni nikakršnih možnosti za valorizacijo sredstev za materialne izdatke, valorizacija pa ni bila izvedena niti v drugem polletju lanskega leta, čeprav so se stroški kurjave, prevozov otrok (Viator), elektrike in vode povečali že koncem leta 1976. Pri teh sredstvih bi bila kakršnakoli valorizacija možna le s krčenjem že doseženega obsega nalog oz. dejavnosti. Tej problematiki velja v javni razpravi posvetiti posebno pozornost. ..Razširjeni11 dodatni program V tem delu dodatnega programa je vključeno vse tisto, kar doslej še nismo imeli, pa pomeni korak naprej v posodobljanje šole oz. v del tistega, kar smo se dogovorili z vrsto družbenih dokumentov in resolucij. Gre predvsem za postopno uvajanje celodnevne šole in povečanje oddelkov podaljšanega bivanja tam kjer so potrebe največje. V razširjenem programu je predvideno, da bomo v letošnjem letu zagotovili sredstva za delo 4 novih oddelkov podaljšanega bivanja (2 v občini Ljubljana Moste-Polje in 2 v občini Ljubljana Bežigrad), 2 oddelkov podaljšanega bivanja v posebni osnovni šoli Janez Levec ter 26 novih oddelkov celodnevne osnovne šole (22 v novi OŠ v Kosezah, 4 v občini Ljubljana Vič-Rudnik na podružničnih osnovnih šolah Golo in Črni vrh). ..Razširjeni dodatni program vključuje praktično vse novo, nad doseženim v letu 1976. Potrebe in dejanske možnosti Predlagani program izobraževalnih skupnosti občin v Ljubljani je praktično skrčen na izvajanje zakonskih obveznosti ter se zaradi uskladitve z materialnimi možnostmi odreka vrste nalog oz. potreb, kijih ne bo možno uresničiti. To so predvsem tiste naloge, ki jih pogojujejo potrebe po postopnem izravnavanju pogojev za vzgojo in izobraževanje otrok, po investicijskem vzdrževanju objektov vzgojnoizobraževalnih organizacij ali pa potreba po razvijanju vseh tistih oblik vzgoje in izobraževanja, ki se ali neposredno povezujejo z vzgojnoizobraževalnim procesom v osnovni šoli ali pa ga dopolnjujejo. Oglejmo si nekatere potrebe in njihovo ceno kot delno ilustracijo tistega, kar v okviru tega programa ne bo mogoče uresničiti. — Dokumentiranih potreb za investicijsko vzdrževanje objektov vzgojnoizobraževalnih organizacij je za 6.823.760 din več kot jih je vključenih v predlog tega programa. - Za zagotovitev osebnega dohodka za vodje šolske prehrane bi potrebovali 2.106.880 din. Torej bodo morali v šolah tudi v letu 1977 ta strošek vkalkulirati v ceno šolskega kosila ali malice. — V predlogu programa ni bilo mogoče upoštevati nove potrebe, ki izhajajo iz bogatega programa dejavnosti organizacij za tehnično kulturo. Ta organizacija vzgaja v številnih društvih in krožkih predvsem doraščajočo mladino, jo seznanja in aktivno vključuje v raznovrstne tehnične aktivnosti, ji dviga nivo tehniške kulture ter ji tako posredno ali neposredno vzbuja interese za tehniške poklice. Letošnja sredstva namenjena za dejavnost organizacij za tehnično kulturo so enaka lanskoletnim. Potrebe po dodatnem programu so 460.174 din. - Pri dograjevanju in razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov ima nedvomno pomembno mesto tudi družbena vzgoja mladih. Organizacije ZSM v ljubljanskih občinah so v letošnjem letu ovrednotile minimalne potrebe za izvajanje programa družbene vzgoje mladih samoupravljalcev in delegatov v delegacijah krajevnih skupnosti in organizacijah združenega dela. Za uresničitev tega programa bi zadostovalo 646.480 din. — Javnost dela je praviloma zapisana kot pogoj za uspešni razvoj delegatskega sistema in odnosov v vseh aktih samoupravnih interesnih skupnosti. Učinkovit pretok informacij pa je možno zagotoviti le z načrtnim razvijanjem sredstev javnega obveščanja-Prav to je bil razlog za odločitev o ustanovitvi lokalne radijske postaje Glas Ljubljana in INDOK Centra. V svojih programskih konceptih imata oba vključena tudi usluge, ki jih s svojo pisano in govorjeno besedo nudita samoupravnim interesnim skupnostim. Te naj bi zato v svoje programe vključile del obveznosti, ki jih imajo do sedanjega in bodočega razvoja obeh medijev. V predlagani program je vključena le obveznost do INDOK Centra v višini lanskoletnih sredstev. Po predlogu radia Glas Ljubljana naj bi zagotovili 324.850 din, po predlogu INDOK Centra pa k lanskoletnim sredstvom še 135.000 din. SKUPNA VREDNOST DODATNEGA PROGRAMA Za dodatni del programa naj bi delovni ljudje in občani ljubljanskih občin - po tem predlogu - združevali s prispevno stopnjo 0,64 iz BOD še 79.411.077,75 din. Tako je skupna vrednost enotnega in dodatnega programa v ljubljanskih občinah 389.133.128,50 din. Brez upoštevanja presežka natečenih sredstev nad dogovorjeno porabo v letu 1976 bi bila potrebna za pokrivanje tega programa skupna stopnja 3,13. Ob upoštevanju presežka 12.583.000 din iz leta 1976 pa je p°' trebna za pokrivanje enotnega in dodatnega programa skupna stopnja 3,03. VREDNOST ENOTNEGA (MINIMALNEGA) IN DODATNEGA PROGRAMA IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTI OBČIN v LJUBLJANI ZA LETO 1977 !/03RA-LEVALNA SKUPNOST 1 SKUPAJ 1 + 2 ENOTNI dodaTNI PROGRAM obstoječe stanje razširjeni propram ;2eži^rad 48.297.4o5,15 17.8U0.598,o5 8b.o48,oo 66.198.051. 0 Center 42.7o5.815,oo Jo. 121.055,85 15.47o,oo 62.84o. -.40. Noate-Polje 59.258.52o,6o 10.505.115,25 2o.864,00 69.562.299,8- t - ška 81.126.416,00 15.1o2.o57,6o 545.612,00 96.772.065-60 V tč-Hudnik 78.596.094,00 15.19o.o87,oo 214.190,00 95.760.571^. LJUBLJANA 509.722.050,75 78.556.895,75 874.184,00 589.1 . 1 - ’ - ‘J. SKUPNI PROGRAM NALOG IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTI OBČIN V SR SLOVENIJI V tem delu programa so naloge, ki so se doslej opredeljevale kot skupne - republiške — naloge na področju osnovnega izobraž6' vanja, opravljala pa jih je Izobraževalna skupnost Slovenije v sklopd nalog, ld soi ji predpisane z zakonom ali pa so ji bile poverjene J samoupravnem sporazumom o njeni ustanovitvi. S spreminjanje^ narave Izobraževalne skupnosti Slovenije, ko ta postaja vse bo J zveza skuphosti, pa se je treba nujno dogovoriti, da se ločita pr0' grama usmerjenega in osnovnega izobraževanja. Zato bodo leto skupne naloge financirale občinske izobraževalne skupnosti. Sredstva za njihovo uresničevanje naj bi delovni ljudje in občani združ6 vali po načelu vzajemnosti. Za tak program skupnih nalog v katerega sodi tudi vzajemh investiranje v osnovnošolski prostor — to smo realizirali tudi v let 1976 - naj bi delovni ljudje in občani ljubljanskih občin združe^3 — za skupne naloge po enotni stopnji 0,15 — din 18.642.000 — za vzajemno investiranje v osnovnošolski prostor po enotni stopnji 0,07 - 8.700.000 din. REKAPITULACIJA POTREBNE STOPNJE PO 31. 7. 1977 BOD 12.428.000.000 din PROGRAM Enotni in dodatni Solidar- nost Skupne naloge v SRS Vzajemno kreditiranje naložb v OS prostor v SRS SKUPAJ PRISPEVKA STOPNJA 2,42 1,25 0,35 0,06 4,06 Potrebne povprečne letne stopnje iz BOD z upoštevanjem presežkov natečenih sredstev v letu 1976 PROGRAM Enotni in dodatni Solidar- nost Skupne naloge v SRS Vzajemno kreditiranje naložb v OŠ prostor v SRS SKUPAJ PRISPEVNA STOPNJA 3,03 1,29 0,15 o,o7 4,54 Opomba: V tej tabeli je upoštevano, daje presežek združenih sredstev nad dogovorjeno porabo v letu 1976: — iz programa izobraževalnih skupnosti občin v Ljubljani din 12.583.000 — iz solidarnostnega združevanja sredstev din 18.000.000. ENOTNI PROGRAM VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V OSNOVNIH ŠOLAH OBČINE LJUBLJANA MOSTE POLJE ZA LETO 1977 *• Minimalni dogovorjeni program 0IS Naturalni kazalci Cena storitve Potrebna sredstva *• Oddelek 05 218,1« 195.759 42.753.765.60 2- Kombinacija Iz 2 raz. 2 14.463 28.926 9* Kobmlnacija Iz 3 raz. 7 19.283 134.981 **• Težka delovna mesta C 19.283 173.547 5- Oddelek C05 - - - 61 Oddelek PB 50 118.710 5.935.500 7. Oddelek za odrasle 10 71.452 714.520 8- Oddelek M5 23 15.611 359.053 9. Oddelek P05 10,8 212.443 2.294.384 '°- Oddelek za delov.uspos. 3,4 233.687 794.536 11 • Oddelek PB v P05 - - - ’2. Odd. PB v Soli za det.usp. - - “ '3' Amortizacija 100 % 31.12.1976 4.346.350 '**• Prevozi učencev 570.000 štipendije 48 11.380 546.240 ' % obvezna rezerva 586.518 skupaj 59.238.320,60 tevllo učencev 6.184 enotni program vzgoje in izobraževanja v OSNOVNIH ŠOLAH IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTI LJUBLJANE ZA LETO 1977 ~ ZBIRNIK * ‘ Minimalni dogovorjeni program 01S Naturalni kazalci Cena storitve Potrebna sredstva '• Oddelek 05 1.135 196.195,22 222.681.574 ^' K°mblnac1 j a iz 2 raz. 17 14.463 245.871 3' Kombinacija iz 3 raz. 14 19-283 269.962 Težka delovna mesta 31 15.283 597-773 S- Oddelek C0Š 16 108.343 1.733.488 6" °Udelek PB 2'<4 118.710 28.965.240 7' Oddelek za odrasle 50 71.452 3.572.600 8' 0ddelek M5 117 15.611 1.826.487 9' °ddelek P05 54 212.443 11.471.922 j ‘ Oddelek za deiov.uspos. 17 233.687 3.972.679 ■ Oddelek PB v P05 - 118.710 - j " 0ddelek PB v šoli za del.usposabljanje - 118.710 - ‘ ^rtlzacija 100 Ž 31.12.1976 23.986.460 ^revozi učencev 4.623.000 '5. , 'Pendl je 238 11.380 2.708.440 --- 1 ^ obvezna rezerva 3.066.555 Skupaj Vr LJUBLJANA j | etlrid stopnja za pokrivanje enotnega programa izobraževalnih skupnosti občin v Ljubljani (BOD 309-722.050 za leto I977 je '2.428.000.000 din) DEJAVNOST 1 enotni program din DODATNI PROGRAM SKUPAJ din obstoječe stanje razširjena dejavnost I ~ ,*• •snovne, 6ole 55.452.125.6o 3.037.338,20 58.489.463,80 POŠ Janez Leveo 2.294.384,00 l.lo7.792,eo 20.864,00 423.040,00 Mala šola. 359.o53.oo 359.o53.oo Štipendije 546.240,00 25.o42,oo 571.282,00 dopolnilno izobraž. prosvetnih del. 11J.5oo,oo 113.500,00 1 1» obvezna rezerva 586.518,00 144.782,00 731-300,00 prehrana otrok1 - - - - osebni dohodek vodij šoleke prehrane - - - - dom Mal51 Belič 247.o78,oe 247.o78,oo POŠ Kamna gorica 31.o7o,oo 31.o7o,oo glasbene šole 2.581.125,85 2.581.125,85 svetovalni center 578.77o.oo 578.77o.oo pionirski dom 182.843,00 182.843,00 mestna sveža org.za teh.kult,Lj. 175.995.oo 175.995,00 družbena vzgoja mladih - - - - stroški obč. SIS in skupne elužbe MI3 555.32o,2e 555.32o.2o investicijsko vzdrževanje 6o3.24o,oo 6o3.24o,oo prispevek za zaklonišča 36.248,00 36.248,00 str.prevoza otrok v COŠ in str.PO ZA otroke 1j.občin v zavodih izven Lj. 81.69o.oo 8l.69o,oo stroi.Studi ja za reorgan.strok.služb VIO 2co.ooo,oo 2oo.ooo,oo anuitete 356.6oo,oo 356.600,00 sofinano.adaptacije OŠ Lenart 76.681,00 76.68l,oo srečanje Bratstva enotnosti 16o.ooo,oo 16o.ooo,oo sofinanciranje INDOK Centra 8.000,00 8.000,00 aof. RADIO Olas Lj. - - - - SKUPAJ 59.238.32o.6o lo.303.115,25 Po.864.00 69.562.299.85 PROGRAM IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTI LJUBLJANSKIH OBČIN ZA LETO 1977 DEJAVNOST enotni program din dodatni program SKUPAJ obstoječ* etanje razširjena dejavnost osnovne Šole 290.648.646,60 34.712.822.9o 766.304,00 326.127.773,50 POš Janez Levec 11.471.922,00 6.12o.396,2o 107.880,00 17.7oo,198,2o Mala šola 1.826.487,00 1.826.487,00 Stlepndije 2.7o8.44o,oo 125.21o,oo 2.833.65o,oo dopolnilno izobražev.prosvet.del. 567.5oo,oo 567.5oo,oo 1 i» obvezna rezerva 3.066.555,15 996.2o4.85 4.o62.76o,oo prehrana otrok - - - _ OD vodij šoleke prehrane - - - _ dom Malčl Belič 1.276.388,45 1.276.388,45 POŠ Kamna gorica lC1.655,eo 161.655,00 glasbene Sold 18.936 140,15 18.936.140,15 svetovalni center 3.oo7.272,7o 3.oo7.272,7o pionirski dom 956.ol2.lo 956..12,10 MZOTK Ljubljana 910.000,00 910.000,00 Družbena vzgoja mladih - - - stroški SIS in elužbe MIS - 2.72o.497,6o - 2.72o.497,6o investicijsko vzdrževanje 3.268.6o6,35 3.268.6o6,35 prispevek za zaklonišča 227.173,00 227.173,00 štroš.prevoza otrok v POŠ in stroš. POŠ izven ljubljanskih občin. N 4o3.443.45 4o8.443.45 stroški študija za reorg.strok.sl.VIO 1.000.000,00 1.000.000,00 anuitete 1.9o4.ooo,oo 1.9o4.ooo,oo sof.adaptacije OŠ Lenart 398.571,00 398.571.oo srečanje bratstva enotnosti 800.000,00 800.000,00 sofinanciranje indok centra 40.000,00 40.000,00 radio Olas Ljubljana - - - - SKOPAJ 309.722.o5o,75 78.536.893.75 874. «4,00 , 389.133.128.50 KULTURA z—------------------—— v Na podlagi 2., 28. in 44. člena Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja (Ur. 1. SFRJ št. 6/76) sklenejo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, SAMOUPRAVNI SPORAZUM o osnovah plana kulturne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polj e, ljubljanske kulturne skupnost iin kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980 v____________________________J L Uvodna določba upošteva tudi razmerje do povprečnega mesečnega OD na PND v gospodarstvu v preteklem letu, 02 — sredstva za pokrivanje obveznosti iz dohodka TOZD na podlagi zakona in samoupravnih sporazumov, 03 — sredstva za obvezno rezervo v skladu z zakonom. Kulturna skupnost Slovenije bo kot sopodpisnica samoupravnih sporazumov o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebno in skupno porabo delavcev v kulturnih dejavnostih zagotavljala ustreznejše vrednotenje dela umetnikov in njihove umetniške ustvaijalnosti. 4. člen Dogovorjeni program dejavnosti se izvaja na osnovi pogodb, ki jih sklepajo kulturne skupnosti s posameznimi kulturnimi organizacijami oziroma izvajalci. Pri deležu, ki se zagotavlja s svobodno menjavo dela prek kulturnih skupnosti, se upošteva planirani dohodek, ki ga ustvarjalec ustvari pri realizaciji dogovorjenega programa iz prispevka neposrednega uporabnika pri posamezni storitvi oziroma tudi s sredstvi drugih udeležencev v menjavi dela. Pogodbe so tipkane, po obrazcu, ki ga določa skupščina Kulturne skupnosti Slovenije. Pogodbe se sklenejo za čas, dokler traja izvrševanje nalog, praviloma pa za eno poslovno leto. Če se povečajo materialni stroški izvajalca med izvajanjem pogodbe zaradi naraščanja cen, bo izvajalec najprej analiziral možnosti za racionalizacijo stroškov v okviru pogodbenega zneska. Če pa izvajalec dokaže, da racionalizacija ni mogoča brez škode za izvedbo nalog, določenih po pogodbi, bodo kulturne skupnosti ustrezno spremenile pogodbo z izvajalcem. T 1. člen a samoupravni sporazum ureja: pogoje in merila, na katerih bo slonela svobodna menjava dela na področju kulturne dejavnosti v SR Sloveniji, " ^stavine in obseg programa kulturne skupnosti občine Ljublja-__ na-Moste-Polje, ~ sestavine in obseg programa Ljubljanske kulturne skupnosti, ~ sestavine in obseg programa Kulturne skupnosti Slovenije, odgovornost izvajalcev in uporabnikov za uresničitev dogovorjenih nalog, ~ materialne obveznosti udeležencev, ki združujejo sredstva za iz-__ \et^o programa, dolžnosti in pristojnosti skupščine občinske kulturne skupnosti 'n Kulturne skupnosti Slovenije v zvezi z vsebino sporazuma. Pogoji in merila svobodne menjave dela na področju kulturnih dejavnosti 2. člen Udeleženci smo sporazumni, da se pri vrednotenju programa Porabljajo naslednji kalkulativni elementi: opravljena enota storitev, opravljanje dejavnosti, kjer programa ni mogoče oblikovati po _ otl storitve, _ tehnični in delovni normativi, elementi cene. sk, , .ote storitev ter tehnične in delovne normative sprejema sPoraz*na ^u*turne skupnosti Slovenije, elemente cene določa ta jalPr8anizacije združenega dela s področja kulture in drugi izva-sto '• )0(*° svoJe Pro8rame oblikovali tako, da bodo prikazali enote bil nt?V ter delovne in tehnične normative, na podlagi katerih je oblikovana cena storitev. ljen Udeleženci smo sporazumni, da sc pri izračunu cene za oprav- a) storitve priznavajo naslednje sestavine cene: •uaterialni stroški po cenah 31. decembra preteklega leta, ugotovljenih bodisi po posameznih vrstah materialnih stroškov, b) °°disi po povprečnih materialnih stroških, delež za amortizacijo v višini minimalne zakonske stopnje, c) glavne na dan sklenitve pogodbe, - sredstva za osebne dohodke in skupno porabo, izračunana na podlagi delovnih normativov, kot jih je sprejela skupščina Kulturne skupnosti Slovenije; pri izračunu se uporabljajo merila samoupravnih sporazumov za dejavnosti, družbeni dogovori o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov in zakonska določila, pri čemer se 6. člen Izvajalci se zavezujejo, da bodo tudi pri sklepanju pogodb v neposredni svobodni menjavi dela uporabljali enaka načela za oblikovanje cen, kakor jih določa ta sporazum, lahko pa upoštevajo druge normative, če se tako sporazumejo z uporabniki. Pogodbe v neposredni svobodni menjavi dela ne smejo ovirati izvajanja nalog, dogovorjenih v pogodbi s kulturnimi skupnostmi. III. Programiranje kulturnih dejavnosti v obdobju 1976-1980 7. člen Kulturna dejavnost v obdobju 1976-1980 je opredeljena po naslednjih programih: 1. kulturni program, ki ga uresničujejo temeljne in druge organizacije združenega dela same ali v neposredni svobodni menjavi dela z izvajalci; OZD bodo oblikovale lastne kulturne razvojne načrte in v sodelovanju s krajevno skupnostjo skrbele za kulturno življenje svojih delavcev in zagotavljale sredstva za njihove kulturne potrebe ter prispevale k ustvaijanju boljših pogojev za kulturno življenje in delo. 2. Program občinskih, mestne in regionalne kulturne skupnosti, ki se uresničujejo na ravni občine, mesta Ljubljane in obalne regije. 3. Program skupnih nalog, ki se uresničujejo v okviru Kulturne skupnosti Slovenije. IV. Program v kulturni skupnosti v občini Ljubljana-Moste-Polje in Ljubljanski kulturni skupnosti 8. člen A. Program kulturne skupnosti Ljubljana-Moste-Polje obsega: I. Redni program 1. Dejavnost kulturno umetniških društev in skupin, Pihalni orkester Vevče, Kulturno umetniško društvo Dolsko, Kulturno umetniško društvo Zalog, Kulturno umetniško društvo Zadvor, Kulturno umetniško društvo Anton Mehle Senožeti, Kulturno umetniško društvo France Prešeren Javor, Kulturno umetniško društvo Besnica, Kulturno umetniško društvo Prežganje, Kulturno umetniško društvo Slape, Kulturno umetniško društvo Hrušica, Harmonikarji glasbene šole, Jelovškova galerija in dejavnost likovne komisije; KUD Vide Pregare 2. Kulturne akcije v krajevnih skupnostih; 3. Akcije, dejavnost organov in strokovne službe Zveze kulturnih organizacij Ljubljana-Moste-Polje; 4. Knjižnica Jožeta Mazovca; 5. Dejavnost organov in strokovne službe kulturne skupnosti. II. Nova in razširjena dejavnost: valorizacija pri ostalih organizacijah združenega dela s področ- — šolska kulturna društva ja kulture v ljubljanskih občinah, kadrovska politika in štipen- — bralna značka diranje. — razširjenje kulturnih akcij v krajevnih skupnostih — ustanovitev in dejavnost mladinskega pevskega zbora Moste, V. Program Kulturne skupnosti Slovenije Moški pevski zbor Lipoglav, Moški pevski zbor Bizovik, Moški pevski zbor Žito, Dramska skupina VI. gimnazija, Dramska 9. člen skupina OŠ Polje, Lutkovna skupina Zadvor, Dramska skupi- Kulturna skupnost Slovenije bo posvečala posebno pozornost na tovarne Saturnus, Moški zbor SAP, Moški zbor Emona, izboljšanju prednostnih dejavnosti, kot so založništvo in knjižničar-Oktet železniške tovorne postaje Moste in še eventuelne ostale stvo, gledališka dejavnost in varstvo kulturne dediščine, skupine in društva — razširjena dejavnost obstoječih društev in skupin Moste-Polje Dejavnost — realizacija kulturnega programa DPM, ki je povezan s kulturno dejavnostjo v občini Moste —1 dodatno investicijsko vzdrževanje — delovanje občinske org. ZPO Moste Polje — delovanje kulturne skupnosti — knjižnica J. Mazovca — pristop k samoupravnim sporazumom B. Program Ljubljanske kulturne skupnosti, za katerega so se z ustanovitvijo Ljubljanske kulturne skupnosti in z oblikovanjem razvojnih ciljev in prioritet dogovorile občinske kulturne skupnosti Ljub-ljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste-Polje, Ljubljana-Vič-Rudnik in Ljubljana-Šiška, obsega: 1. Zagotavljanje soudeležbe za dejavnosti naslednjih organizacij združenega dela: a) v višini 50 % Slovensko narodno gledališče TOZD Drama, Mestno gledališče ljubljansko, Mladinsko gledališ če. Lutkovno gledališče Ljubljana, Slovensko narodno gledališče TOZD Opera, Slovenska filharmonija. Narodna galerija, Moderna galerija, Narodni muzej, Muzej ljudske revolucije Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Prirodoslovni muzej Slovenije, Tehniški muzej Slovenije, Slovenski gledališki muzej in Jugoslovanska kinoteka - dvorana v Ljubljani; b) v višini 67 % Mestni muzej Ljubljana. 2. Zagotavljanje rednega dela naslednjih organizacij združenega dela: Šentjakobsko gledališče, Mestna galerija, Arhitekturni muzej, Slovanska knjižnica, Delavska knjižnica, Bibliobus, Zgodovinski arhiv, Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo. 3. Zagotavljanje delovanja naslednjih stalnih kulturnih akcij: Prireditvena poslovalnica Festival, Mednarodni grafični bienale, Eksperimentalno gledališče Glej, Gledališče Pekarna, Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev, Mednarodni jazz festival, Filmski muzej. Študentski kulturni center. Glasbena mladina Ljubljane, Bienale industrijskega oblikovanja, Akcije spomeniškega varstva, Župančičeve nagrade, Sodelovanje s pobratenimi mesti, Slovenski oktet, Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Učiteljski pevski zbor Emil Adamič, Partizanski pevski zbor, Oktet Gallus, Akademska folklorna skupina France Marolt, Kulturno umetniško društvo Tine Rožanc, Vaša matineja. Lutkovno gledališče Jože Pengov, Ljubljanski umetniki Ljubljani (Društvo glasbenih umetnikov), Radio Študent, Studio svobodnega plesa, Godba milice. Proučevanje zgodovine delavskega gibanja v Ljubljani. 4. Kulturne akcije z vseh področij kulturnega delovanja in umetniškega izraza. 5. Dejavnost informiranja in propagande za področje kulturnih dejavnosti in dela kulturnih skupnosti v Ljubljani; kadrovska politika in štipendiranje; dejavnost organov in strokovne službe mestne Zveze kulturnih organizacij; dejavnost organov in strokovne službe Ljubljanske kulturne skupnosti. 6. Dejavnost investicijskega vzdrževanja v kulturnih zavodih, organizacijah in društvih. 7. Posebne naloge Glas Ljubljane na osnovi samoupravnega sporazuma, Aleja spominov in tovarištva na osnovi družbenega dogovora, Indok Center na osnovi samoupravnega sporazuma, informiranje o kulturnih dejavnostih, vzdrževanje spomenikov NOB na osnovi družbenega dogovora, investicijsko vzdrževanje zgradb OZD na področju kulture, nove zaposlitve, posebne naloge na področjih družbene samozaščite in SLO, kulturna dejavnost Zveze prijateljev mladine, odplačilo kredita in obresti za obnovo zgradbe Opere in Baleta slovenskega narodnega gledališča, vračilo sredstev obvezne rezerve, Jakopičeva galerija -dokončanje, Kulturni center Ivana Cankaija, Lutkovno gledališče, pokritje razlike pri vzajemnem financiranju in ustrezna 1. Kulturna skupnost Slovenije bo v skupnem programu sodelovala pri zagotavljanju kulturne dejavnosti na posameznih področjih in pospeševala predvsem: a) na založniškem in knjižničarskem področju — izhajanje izvirnih leposlovnih in družboslovnih del, likovnih in glasbenih publikacij ter revialnega tiska, — prevode pomembnih umetniških del iz jezikov narodov in narodnosti v SFRJ in prevode iz slovenščine v tuje jezike, — odkup pomembne literature iz dogovorjenega založniškega programa, — druge akcije za razvoj založništva in knjižničarstva. b) na gledališkem, glasbenem in plesno-baletnem področju — rast domače ustvarjalnosti, — nadaljnje širjenje gledališke, glasbene in plesno baletne vzgoje, zlasti med mladimi, — dostopnost gledališke, glasbene in plesno baletne dejavnosti delovnim ljudem in občanom, — s polovičnim deležem bo zagotavljala dogovorjeni program OZD s tega področja (seznam OZD je v prilogi, ki je sestavni del tega sporazuma). c) na področju varstva kulturne dediščine (muzeji, arhivi, spomeniško varstvo) — temeljne razstave, — odkup muzejskih predmetov, — varstvene posege in na posameznih kulturnih spomenikih in spomeniških območjih, uvrščenih v I. kategorijo, — z deležem od ene tretjine do ene polovice bo zagotavljala dogovorjen program OZD s tega področja (seznam OZD je v prilogi, ki je sestavni del tega sporazuma) č) na likovno-galerijskem področju — temeljne in retrospektivne razstave, — odkup likovnih del, — z deležem ene tretjine do polovice bo zagotavljala dogovorjeni program OZD s tega področja, (seznam OZD je v prilogi, kije sestavni del tega sporazuma). d) na področju kinematografije — proizvodnjo celovečernih in kratkih filmov, — filmsko vzgojo, — s polovičnim deležem bo sodelovala pri zagotavljanju dogovorjenega programa Kinoteke. Na teh področjih bo Kulturna skupnost Slovenije podpirala tudi tiste akcije, ki imajo poseben pomen za razvoj posameznih dejavnosti in za kulturni razvoj Slovenije. !. Razvoj kulturne dejavnosti italijanske in madžarske narodnostne skupnosti bo zagotavljala tako, da bo pospeševala dejavnost kulturno prosvetnih organizacij, gledališka in glasbena gostovanja, likovne razstave ter knjižnično (odkup knjig v materinem jeziku) in založniško dejavnost, še posebej izdaje izvirnih del ustvarjalcev obeh narodnosti. 1. Pospeševala in spodbujala bo kulturno dejavnost in kulturno Življenje Slovencev, ki živijo zunaj Socialistične republike Slovenije; pri tem bo zlasti podpirala kulturna gostovanja in nakup knjig. k Na področju stikov z drugimi narodi in narodnostmi v SFRJ bo prednostno pospeševala prireditve skupnega pomena (v skladu s posebnim sporazumom), izmenjavo gostovanj, razstav, skupno dogovorjeno založniško in filmsko proizvodnjo, ter drugo, pomembno za medsebojno zbliževanje kultur narodov in narodnosti Jugoslavije. 5- Na področju stikov s tujino bo pospeševala medsebojno izmenjavo najpomembnejših stvaritev, gostovanja, razstave, izmenjavo kulturnih delavcev in drugo; prednost bo imelo tisto, kar bo dogovorjeno v meddržavnih programih kulturnega sodelovanja in drugih dogovorih. Zlasti bo pospeševala kulturno sodelovanje s sosednjimi in neuvrščenimi deželami. 6. V okviru bolj načrtovane kadrovske politike bo zagotavljala raznovrstne štipendije in spodbujala ustvarjalne napore v kulturi z nagradami, natečaji in odkupi. Zavzemala se bo za bolje organizirano in bolj s potrebami usklajeno izobraževanje kulturnih delavcev in pri tem tudi za izobraževanje novih vrst delavcev, kot so kulturni organizatorji in animatorji. 7. Pospeševala bo delo republiških kulturnih društev, njihove društvene akcije, pomembne za razvoj posameznih kulturnih dejavnosti ter delovna srečanja in posvete umetnikov ter drugih kulturnih delavcev. 8- Pospeševala bo raziskovalno dejavnost v kulturi, zagotavljala opravljanje strokovnih in drugih nalog pri razvoju kulturnih skupnosti. Prispevala bo k obogatitvi kulturnih programov radia in televizije, tako da bo pospeševala sodelovanje RTV z gledališkimi, glasbenimi in drugimi kulturnimi organizacijami v Slove niji, skupno filmsko produkcijo RTV in Viba filma in iz brano proizvodnjo kaset in gramofonskih plošč. II' Solidarnostna pomoč I®- Na manj razvitih območjih, kakor so opredeljena v Zakonu o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SRS, v odloku o območjih, ki se štejejo za manj razvita območja v SR Sloveniji in v Družbenem dogovoru o pospeševanju skladnejšega razvoja v SRS v obdobju 1976-1980, bo vzpodbujala in pospeševala kulturno dejavnost tako, da bo prispevala k vzdrževanju arhivov, zavodov za spomeniško varstvo in muzejev ter pri vzdrževanju in varstvu kulturnih spomenikov, da bo prispevala h kulturnim gostovanjem, da bo pomagala pri razvoju knjižničarstva in pri vzgoji kadrov za delo v kulturi. tih ^nla za dodeljevanje pomoči in za kategorizacijo manj razvidu občin sprejema skupščina Kulturne skupnosti Slovenije. Soli-a|nostne pomoči so lahko izjemoma deležne tudi tiste občine, pri aterih pride do izjemno neugodnih gospodarskih gibanj. • 'N' Naložbe • Pospeševala bo gradnjo prostorov za kulturne prireditve in drugih stavb za kulturno dejavnost z dogovorjenimi deleži po dogovorjenih merilih in po dogovorjenem prednostnem redu, kot jih bo sprejela skupščina kulturne skupnosti Slovenije. Pri tem bo prednostno pospeševala kulturne gradnje, ki so pomembne za nacionalni kulturni razvoj, in gradnje v občinskih središčih in glavnem mestu 5R Slovenije. Prispevala bo tudi sredstva za obnovo in posodobitev prostorov za kulturne potrebe ter za nakup sodobnejše opreme. t Vsako leto bo skupščina Kulturne skupnosti Slovenije posebej obravnavala izvrševanje načrtovanega programa in po potrebi spreminjala dinamiko gradnje in temu ustrezno vrstni red, deleže in zneske. Seznam novogradenj je v prilogi, ki je sestavni del tega sporazuma. IV. Nove naloge 12. V primeru, da se prenesejo na kulturne skupnosti nove naloge s posebnimi dogovori oziroma, da se prenesejo nanje obveznosti iz drugih virov financiranja, se pri vsakoletnem sprejemanju programa prikazujejo posebej in posebej predvidijo sredstva za njihovo uresničevanje. Kulturna skupnost Slovenije prevzema naslednje nove naloge in obveznosti: — kulturne stike s tujino, kar je bilo doslej v pristojnosti federacije, — dejavnosti društev: ZKOS, Glasbena mladina Slovenije, — priprava enciklopedije Slovenije in druge izdaje enciklopedije Jugoslavije (skupaj z drugimi zainteresiranimi) V . Vrednost programa 10. člen Skupščine kulturnih skupnosti vsako leto z letnimi plani opredeljujejo obseg programa in nalog v tekočem letu. 11. člen Po cenah iz leta 1975 in v skladu z dogovori v okviru kulturne skupnosti Občine Ljubljana-Moste-Polje in LKS znaša vrednost programa kulturne skupnosti občine Ljubljana-Moste-Polje in LKS za obdobje 1976-1980 iz 8. člena tega sporazuma 91.928 din (v 000). Po cenah iz leta 1975 in v skladu z dogovori v okviru Kulturne skupnosti Slovenije znaša vrednost programa Kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976-1980 iz 9. člena 1.423,0 milijonov din. Skupščine kulturnih skupnosti bodo ob zaključku vsakega poslovnega leta, ko bodo sprejemale letne programe za naslednje leto, valorizirale zneske v programu za naslednje leto v skladu z rastjo cen, oziroma stališči in sklepi skupščine SRS. Za program kulturne skupnosti občine Ljubljana-Moste-Polje in LKS ter iz 8. člena tega sporazuma podpisniki združujejo sredstva po enaki prispevni stopnji v občini 0,72 % (za leto 1977) od osnove 2.249.000 din (v 000). Za program Kulturne skupnosti Slovenije iz 9. člena tega sporazuma podpisniki združujejo sredstva po enotni prispevni stopnji na celotnem območju SR Slovenije 0,54% za 1. 1977 od osnove 2.249.000 din (v 000). VI. Pregled sredstev za izvedbo programa iz 8. in 9. člena 0BCINSKA KULTURNA SKUPNOST LJUBLJANA MOSTE POLJE ' P^gram KSS 'skupaj z razširjeno dejav.) ~~ 0(I tega občinska kult. skup. rogram Ljubljanske kul. skup. , < dosedanji obseg / dodatni program kupaj ljubljanska kul. skup. 3 ^ °d tega občinska kult. skup. rogram občinske kult. skup. ,< dosedanji obseg / dodatni program kupaj občinska kult. skup. skupaj 1 + 2 + 3 v 000, cene 1975 1976 1977 1978 1979 1980 skupaj 76-80 212.000 248.700 272.900 310.300 379.100 1.423.000 8.874 10.321 11.230 12.658 15.328 58.411 65.332 65.906 69.663 73.634 77.831 352.366 — - 39.149 22.841 25.091 87.081 65.332 65.906 103.812 96.475 102.922 439.447 11.784 11.886 19.310 17.116 18.323 78.419 1.778 1.795 1.897 2.005 2.119 9.594 — — 1.305 1.305 1.305 3.915 1.778 1.795 3.202 3.310 3.424 13.509 22.436 24.002 33.742 33.084 37.075 150.339 TABELA 2 Program kulturne ^jcupnosti Slovenije v milijon din Dejavnost Sblidarnost. 1976 1977 1978 1979 1980 skupaj 76-80 I. II. 186,1 213,4 225,7 239,2 253,1 1.117,5 pomoč 8,8 9,3 9,9 10,5 11,1 49.6 III. Naložbe 17,1 23,0 33,8 57,0 111,1 242,0 IV. Nove naloge 3,0 3,5 3,6 3,8 13,9 SKUPAJ 212,0 248,7 272,9 310,3 379,1 1.423,0 (Razčlenitev sredstev po posameznih kulturnih dejavnostih je prikazana v prilogi, ki je sestavni del tega sporazuma). VII. NADALJNI RAZVOJ KULTURNIH SKUPNOSTI 14. člen Samoupravni nadzor nad izvajanjem tega sporazuma in uporabo sredstev v skladu z dogovorjenimi programi bodo opravljali odbori za samoupravni nadzor. 15. člen Skupščine kulturnih skupnosti morajo ob zaključnem računu analizirati vsebinsko in finančno realizacijo tega sporazuma ter po potrebi sprejeti ustrezne ukrepe, pa tudi glede na dosežen obseg in kakovost izvedenih programov. Če se pri analizi iz prejšnjega odstavka pokaže, da se iz objektivnih razlogov program ne izvaja, kakor je določeno v tem sporazumu in v sklepih skupščin, ki temeljijo na tem sporazumu, ter če skupščine kulturnih skupnosti tega ne morejo popraviti v okviru svojih pristojnosti, morajo o tem takoj obvestiti udeležence sporazuma in skupščine pristojnih družbenopolitičnih skupnosti. Šteje se, da se program ne izvaja v bistvenih točkah, če: 12. člen Člani kulturnih skupnosti se zavezujejo, da bodo v skladu z zakonom o združenem delu pospeševale svoj nadaljnji razvoj kulturnih skupnosti tako, da bodo oblikovali temeljne skupnosti in enote za posamezno kulturno področje oziroma območje in še bolj uveljavili vlogo kulturnih skupnosti kot prostora, kjer se uporabniki in izvajalci medsebojno dogovarjajo o kulturnih potrebah in interesih in o njihovem uresničevanju skozi svobodno menjavo dela. Hkrati s tem bodo člani kulturnih skupnosti izpopolnjevali medsebojne odnose pri programiranju in financiranju kulturnih dejavnosti in pospešili izdelavo potrebnih standardov in normativov, ki bodo podlaga za oblikovanje svobodne menjave dela in za načrtovanje kulturnega razvoja. VIII. TEKOČE IZVAJANJE SPORAZUMA 13. člen Podpisniki zavezujejo kulturne skupnosti, da bodo pri uresničevanju programa upoštevale merila in — se ne izvaja v predvidenem obsegu in kvaliteti, — če nastopijo nepredvidene in izjemne okoliščine, ki bi zahtevale vrednostno krčenje programa za več kakor 5 %, — če so bistveno kršena določila izvajalskih pogodb glede kakovosti storitev ali dostopnosti storitev občanom. V primerih iz prejšnjega odstavka lahko skupščine kulturnih skupnosti predlagajo spremembo samoupravnega sporazuma ali pa predlagajo skupščini pristojnih družbenopolitičnih skupnosti ustrezne ukrepe. 16. člen Obveznost zavezancev glede plačevanja prispevkov za tekoče leto preneha, ko je izpolnjen letni program v predvidenem obsegu in kvaliteti in ko je dosežen planirani letni priliv sredstev kulturnih skupnosti. Presežki in primanjkljaji iz priliva sredstev, ugotovljeni z letnim zaključnim računom kulturnih skupnosti, se poračunajo zavezancem pri obveznostih za naslednje leto. 17. člen menjave dela. Plan (cene 1975) : Enotni program Skupni program - od tega obč. kult. sku. Dopolnilni program Skupaj Od tega: - za solidarnost - iz solidarnosti 2. Izvedba plana (v 000)' (v tekočih cenah) v okviru svobodne Sredstva za izvedbo programa po tem samoupravnem sporazumu znašajo (v 000 din) 1976 1977 1978 1979 1980 skupaj 1976 - 80 212.000 10.321 13.681 248.700 272.900 310.300 379.100 1.423.000 386 Enotni program Skupni program - od tega obč. kult. sku. Dopolnilni program Skupaj Od tega: - za solidarnost - iz solidarnosti 16.109 292.800 12.145 454 3. Obseg združevanja sredstev za program Kulturne skupnosti Slovenije v letu 1977 se ugotovi takole: od tega obč. KS 1. Dogovoneni program za leto 1977 292.800.00 din 12.145.000 2. Manj realizirana sredstva v obdobju od 1. 1. 1977 do 31. 7. 1977 (po zakonu o začasnem financiranju SIS) - 157.975.320 din - 6.924.000 3. Manj znesek presežka iz 1. 1976, oziroma - 5.500.189 din -260.000 4. plus zensek primanjklaja iz 1.1976 + 365.728 din 5. Ostane za združevanje v obdobju od 1. 8. 1977 do 31.12.1977 129.690.219 din 4.961.000 Znesek iz 5. točke prejšnjega odstavka se bo združeval tako, da bodo zavezanci plačevali prispevek po stopnji 0,52 % od osnove 25.074.600.000 din (občinske kult. skup. po stopnji 0,48 %). 4. Obseg združevanja sredstev za program občinske kulturne skupnosti in Ljubljanske kulturne skupnosti v letu 1977 se ugotovi takole: 1. Dogovorjeni program za leto 1977 2. Manj realizirana sredstva v obdobju od 1. 1. 1977 do 31. 7. 1977 (po zakonu o začasnem financiranju SIS) 3. manj znesek presežka iz leta 1976, oziroma 4. Plus znesek primanjklaja iz leta 1976 5. Ostane za združevanje v obdobju od 1.8. 1977 do 31. 12. 1977 16.109.000 din 6,516.000 din 434.000 din 10.027.000 din Znesek iz 5. točke prejšnjega odstavka se bo združeval tako, da bodo zavezanci plačevali prispevek iz osebnega dohodka po stopnji 0,97 % od osnove 1,034.755.000 Merila za združevanje sredstev po tem sporazumu za leto 1978 in naslednja leta bodo določali udeleženci tega sporazuma z aneksom, upoštevaje sistemske osnove, ki bodo za to obdobje opredeljene z zakonom. 18. člen Spore v zvezi z izvajanjem tega sporazuma bodo podpisniki reševali pri pristojnem sodišču združenega dela. 19. člen Ta sporazum se sklene s pristopnimi izjavami, kijih podpišejo Pooblaščeni predstavniki udeležencev. Sporazum se objavi v uradnem glasilu, ko k njemu pristopi najmanj dve tretjini upravičenih udeležencev. To ugotovi skupščina kulturne skupnosti s posebnim sklepom. Samoupravni sporazum začne veljati s 1. 8.1977. OBRAZLOŽITEV IN PRILOGE K SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU Predloženi predlog samoupravnega sporazuma o temeljih Planov kulturnih skupnosti uveljavlja načelo, da je kultura neločljiva sestavina življenja in dela delovnih ljudi in opredeljuje način uresničevanja njihovih potreb in interesov na podlagi svobodne menjave dela v obdobju 1976 - 1980. Zato predstavlja celoto vseh programov, ki se bodo oblikovali in uresničevali v °rganizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, občinah, regijah in republiki in v tem smislu tudi povezuje vse udeležence sporazumevanja, hkrati pa uveljavlja tudi enotno metodologijo. onkretno opredeljuje program skupnih nalog, z vključitvijo Programov občinskih kulturnih skupnosti ter programov 0rganizacij združenega dela in krajevnih skupnosti pa bo °mogočeno, da bodo delavci dobili celovit pregled tako nad Programi, kakor tudi sredstvi, ki so potrebna za njihovo rosničevanje in se na podlagi tega tudi odločali. Pri izdelavi predloga sporazuma je bilo upoštevano načelo, da e deli v dva dela. Prvi del predstavlja leti 1976 in 1977, drugi del P|> obdobje 1978 - 1980 in je zato v 13. členu predvidena °znost spreminjanja razmerij med posameznimi programi, hkrati Je s tem upoštevano tudi ustanovljanje posebnih kulturnih HK,uPnosti in s tem uveljavitev drugih oblik uresničevanja programa. oM-jh' z letom 1978 bi se naj programi kulturnih skupnosti akt °Va*' P° enotah storitev, kot bodo določene s posebnim j f°m; Dosedanje delo v zvezi z oblikovanjem enot storitev, dolf)Vn'*1 'n tehničnih normativov je bilo obsežno, vendar ni končano. Vzrok je v tem, ker se v dosedanji praksi niso 2*1 “hljale enote storitev in to velja skoraj za vsa področja, razen vr ^roštva jn filmske proizvodnje, razen tega pa se področja po p ,a" storitev med seboj tako razlikujejo, da izkušenj enega j e ja ni možno prenašati na druga področja, j. Izhajajoč iz načela o enakem družbenoekonomskem položaju Uv rev Predlog sporazuma predvideva, da se z letom 1977 p Ti vi načelo, da so osebni dohodki delavcev s področja kulture, dos^- 011 P°g°jno nekvalificiranega delavca enaki kot so PfeH^ro v preteklem letu v gospodarstvu. Razen tega sporazum uideva ureditev ustreznega vrednotenja in nagrajevanja Vre .arjahiega dela umetnikov (3. člen, zadnji odstavek) ter da se pri an°tenju uresničevanja upošteva tudi kakovost storitev (15. l6n' Prvi odstavek). 19?, *ako imenovane dejavnosti širšega pomena, ki so bile v letu ses( .financirane preko vzajemnosti, so v predlogu sporazuma ude?Vllla kupnega programa, hkrati pa 14. člen zavezuje teni ezcnce, da bodo upoštevali dogovorjena merila in določila ter s pr0L.Za8°tavljali ustrezne deleže, kar je bilo v letu 1976 poseben in... f.m’ a posledica tega težak položaj v zvezi z osebnimi dohodki 1 redno dejavnostjo. načel 0 '^most, opredeljena v 14. točki 10. člena temelji na razvj.U' (*a velja za tista območja, ki si glede na gospodarsko Velja °k ne morej° zagotoviti ustreznega standarda in za katere njih0v eZnost tu^' 03 drugih področjih solidarnega pospeševanja njiho^*3 razvoja. V sporazumu so za to predvidena tudi sredstva ki $e ye8? razvoja. V sporazumu so za to predvidena tudi sredstva, odo razdeljevala na podlagi posebnih meril. liri— ““■“vijcvaio na puuitigi puscuiun merit. eženc* sP°razuma 86 bodo morali izreči tudi o novih Celn.®.1 ki se prenašajo na kulturne skupnosti in so odraz skupnosti takšnih nalog je predviden tudi ustrezen postopek. Program Kulturne skupnosti ZKOS in glasbene mladine, enciklopedijo Slovenije in enciklopedijo Jugoslavije v skupni višini 2,9 milijona din v obdobju 1977 — 1980. Tudi programi občinskih kulturnih skupnosti in Ljubljanske kulturne skupnosti vključujejo v srednjeročnem obdobju nove naloge, ki izvirajo iz družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, sprejetih v Ljubljani v zadnjem obdobju (1NDOK, Glas Ljubljana, spomeniki NOB, Aleja spominov tovarištva, sofinanciranje programov Zveze prijateljev mladine itd.). Razširjeni programi občinskih kulturnih skupnosti v Ljubljani pa prvenstveno vključujejo amatersko dejavnost, ki je v izrednem razvoju, kot tudi urejanje prostorov za kulturne dejavnosti. Vse te razširitve občinske kulturne skupnosti in Kulturne skupnosti Ljubljana pa v letu 1977 zaradi limitirane stopnje skupne porabe še ne bo mogoče uresničiti več kot bo to dopuščalo planiranja rast družbenega proizvoda minus 10 procentov. Zaradi tega bo treba že v letu 1977 učinkoviteje uresničevati najbolj neposredne oblike svobodne menjave dela. Ovrednotenje programa občinskih in ljubljanske kulturne skupnosti je narejeno po dogovorjeni metodologiji. Za osnovo je vzeta realizacija finančnega načrta iz leta 1976, preračunana v cene iz leta 1975. Po dogovoru se cene iz leta 1976 deli oz. zmanjša za 6,5 %. Rast sredstev za vse občinske kulturne skupnosti in ljubljansko kulturno skupnost kot bo predvidoma rast družbenega proizvoda v Ljubljani. Ta metodologija je bila dogovorjena na vseh ravneh in sprejeta v okviru občinskih kulturnih skupnosti in skupščine ljubljanske kulturne skupnosti. Rast sredstev z letom 1978, ki je enaka rasti družbenega proizvoda, je namenjena ostvaritvi temeljnih načel pri izračunu cene kulturne storitve. Torej naj bi organizacije združenega dela s področja kulture pridobile tak dohodek za dogovorjen program, ki bo večji kot je bil v podedovani osnovi in ki bo ostvaril oz. težil k izenačevanju OD v kulturi z OD v gospodarstvu in ki bo omogočil običajno investicijsko vzdrževanje prostorov, in drugo. Za uresničitev te naloge, ki hkrati pomeni tudi vskladitve s kriteriji za vzajemno financiranje dejavnosti širšega pomena, dogovorjenimi v okviru kulturne skupnosti. Slovenije v program razširjene dejavnosti LKS od leta 1977 vključenih 11.278 (po cenah v tem letu) 9.586 (po cenah leta 1975. Tako stališče hkrati pomeni, da se bo vrednotil tudi program tistih OZD, ki (niso vključena v sistem vzajemnega finaciranja) občinske knjižnice, Pionirska knjižnica, Mestna galerija, Arhitekturni muzej, Slovanska knjižnica) . Nedopustno je namreč, da bi v okviru kulturnih skupnosti za enako delo uveljavljali dvojne kriterije. Vrnitev sredstev v višini 2,4 milijona din v obvezno rezervo iz programa razširjene dejavnosti 1977 predstavlja obvezo, sprejeto v zboru uporabnikov skupščina LKS iz leta 1976. Predlagana razširjena dejavnost mora najti svoje mesto v obdobju 1977 - 80, saj predstavlja tisti minimum, ki je za normalno kulturno življenje in udejstvovanje delovnih ljudi vse bolj neobhodna. Načrtovana struktura programov in prikazano ovrednotenje se ujemata. Samoupravni sporazum o temeljili plana vsebuje samo globalne postavke finančnih sredstev načrtovanih v obdobju 1976 — 80. Tako program kot finančni načrt se bodo za posameznega izvajalca kulturnih dejavnosti določali vsako leto posebej. V skladu z globalnimi možnostmi dogovorjenimi s tem samoupravnim sporazumom. To pomeni, da se bodo finančna sredstva za izvajalce kulturnih dejavnosti določala v skladu s kriteriji, določenimi s tem sporazumom. Skupna prispevna stopnja za kulturno dejavnost bo v letu 1977 višja, saj predlog skupnega programa v okviru Kulturne skupnosti Slovenije v letu 1977 povečuje dejavnost, zlasti se je povečala postavka naložbe. Občinske kulturne skupnosti in ljubljanska kulturna skupnost si bodo prizadevala vzpodbuditi sprejetje posebnih sporazumov, ki bi zagotovili sredstva za izgradnjo novega Lutkovnega gledališča, kulturnega centra Ivan Cankar in usposobitev prostorov za Mednarodni grafični likovni center, medtem ko naj bi se Jakopičeva galerija dokončala iz sredstev skupne porabe. Ne glede na to, pa so v tem sporazumu prikazana tudi potrebna sredstva za izgradnjo Lutkovnega gledališča. Okvirni finančni predračun za izgradnjo Kulturnega centra Ivan Cankar znaša po cenah iz leta 1977 340 milijonov din. V letu 1977 se bo LKS iz sredstev skupne porabe v Ljubljani omogočila tudi vrnitev kredita Ljubljanski banki za obnovo zgradbe opere in baleta SNG Ljubljana v višini 9,027 milijona din (cena iz leta 1977). Povrnitev kredita bo omogočila najetje novega kredita in sicer za skorajšnje dokončanje Jakopičeve galerije. Kulturna skupnost Slovenije planira v sredstvih za naložbe za Kulturni center Ivan Cankar in Osrednjo regionalno splošno izobraževalno knjižnico, ki bo delovala v sklopu Delavskega izobraževalnega centra 50.000 din (po cenah iz leta 1975). PREDLOG vrstnega reda naložb v prostore za kulturo v krajevnih skupnostih, ki bodo jih financirale kulturne skupnosti v Ljubljani iz združenih investicijskih sredstev in procent udeležbe iz združenih sredstev. 1. OBJEKTI, KI SO ŽE V GRADNJI ALI JIH ŽE ADAPTIRAJO: 1. Kulturni dom na Šentjoštu, KS Hoijul, Ljubljana Vič-Rudnik (60 %) 2. Kulturni dom Dolsko, KS Dolsko, Ljubljana Moste—Polje (60 %) 3. Kulturni dom v Savskem naselju, KS Savsko naselje, Ljubljana Bežigrad (30 %) 4. Zadružni dom Notranje Gorice, KS Notranja Gorica — Plešivica, Ljubljana Vič-Rudnik (60 %) II. OBJEKTI, POTREBNI ADAPTACIJE, ZA KATERE ŽE IMAJO NAČRTE IN DRUGO DOKUMENTACIJO 1. Kulturni dom Šentjakob, KS Podgorica — Šentjakob, Ljubljana Bežigrad (60 %) 2. Dom godbe na pihala Medvode — Svetje, KS Medvode, Ljubljana Šiška (70 %) IH. OBJEKTI, KI BI BILI POTREBNI ADAPTIRANJA IN POSODOBITVE, A ZANJE ŽE NI USTREZNIH NAČRTOV NE DRUGE DOKUMENTACIJE 1. Prosvetni dom Hoijul, KS Horjul, Ljubljana Vič-Rudnik (60%) 2. Dom Svobode Medvode, KS Medvode, Ljubljana-Siška (30 %) 3. Zadružni dom v Zadvoru, KS Zadvor, Ljubljana Moste-Polje (50 %) 4. Zadružni dom Baije, KS Krim—Rudnik, Ljubljana Vič-Rudnik (30 %) 5. Kulturni dom Javor, KS Besnica, Ljubljana Moste-Polje (75 %) 6. Zadružni dom Polhov Gradec, KS Polhov Gradec, Ljubljana Vič—Rudnik (60 %) 7. Zadružni dom Zalog, KS Zalog, Ljubljana Moste-Polje (30 %) 8. Zadružni dom Dobrova, KS Dobrova, Ljubljana Vič-Rudnik (60 %) 9. Kulturni dom v Podpeči, KS Podpeč—Preserje, Ljubljana Vič-Rudnik (60 %) 10. Kulturni dom na Igu, KS Ig, Ljubljana Vič—Rudnik (60 %) 11. Zadružni dom Velike Lašče, KS Velike Lašče, Ljubljana Vič-Rudnik (60 %) 12. Kulturni dom Kozarje, KS Kozarje, Ljubljana Vič-Rudnik (50 %) 13. Dom družbenih organizacij Zg. Pirniče, KS Pirniče, Ljubljana Šiška (60 %) 14. Ptosvetni dom Smlednik, KS Smlednik, Ljubljana Šiška (60%) 15. Gasilski dom Tacen, KS Tacen—Šmartno, Ljubljana Šiška (60 %) 16. Dom družbenopolitičnih organizacij Bukovica—Šenkov Turn, KS Bukovica—Šenkov Tum, Ljubljana Šiška (60%) 17. Zadružni dom na Turjaku, KS Tuijak, Ljubljana Vič-Rudnik (75 %) 18. Gasilski dom v Želimljah, KS Želimlje, Ljubljana Vič-Rudnik (75 %) 19. Gasilski dom Žažar, KS Horjul, Ljubljana Vič—Rudnik (60%) 20. Zadružni dom Skaručna, KS Vodice, Ljubljana Šiška (60%) 21. Kulturni dom Lavrica, KS Lavrica, ljubljana Vič-Rudnik (60 %) Združena sredstva, ki so zajeta v okviru postavke ,,investicijskega vzdrževanja" pri Ljubljanski kulturni skupnosti znaša: 1977 1978 1979 1980 skupaj 1977 - 80 1.250 1.250 1.750 1.250 5.000 Drugi del teh sredstev se bo uporabil za investicijsko vzdrževanje zgradb OZD s področja kulturnih dejavnosti (Narodna galerija, adaptacija: Moderna galerija, priključitev na toplovod ifl modernizacija centralne kurjave; ureditev prostorov za delovanje Partizanskega pevskega zbora; odkup in rušenje sosednje zgradbe za potrebe razširitve Opere in baleta SNG; zamenjava stolov in ureditev klima naprav v obeh dvoranah SNG Ljubljana; Muzej ljudske revolucije Slovenije, centralna kurjava in njene adaptacije; Slovenska filharmonija, centralna kurjava; Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo, adaptacija zgradbe; zgodovinski arhiv, adaptacije; Mestna knjižnica, adaptacija prostorov itd.: PRILOGA 1 PROGRAM KULTURNE SKUPNOSTI SLOVENIJE 1976-1980 v milijon din 1976 INDEKS 1977 INDEKS 1978 INDEKS 1979 INDEKS 1980 INDEKS SKUPAJ 1 a. Založništvo in knjižničarstvo 21,5 loc 26,9 125 28,5 1 )6 3o,2 lo6 32,o lOD 139,1 b. Gledališka, glasbena in ples.balet.dej. 57,8 loo 67,4 116,6 71,4 lo5,9 75,6 lo5,9 60,1 lo5,9 352,3 c. Varstvo kult.dediš. in likov.-gal.dej. 24,8 In- 32,4 131 34,3 1 )6 36,4 loč 38,6 1~6 166,5 d. Kinematografija 17,7 loo 18,8 loč, 2 19,8 1^5,2 2c ,8 1°5,2 21,9 lo5,,2 99,o 2. Ital.in madž.narodna skupnost 2,1 loc 2,2 1c5,8 2,3 1c5,8 2,5 1v5,8 2,6 1c5,8 11,7 3. Slo ven.zunaj meja SRS 2.9 loc 3,o l'-5,8 3,2 1c5,F 3,4 1o5,8 3,6 1c5,6 16,1 4. Stiki s narodi SFRJ 2,3 loo 2,4 1o5,8 2,5 1c5,8 2,7 1-5,8 2,9 105,8 12,8 5- Stiki s tujino 6,3 loo 7,2 1c5,8 7,6 1o5,8 8,1 1o5,8 8,5 1o5,6 38,2 6. Štipendije 3,1 lcc 3,3 1o5,8 3,4 1c5,8 3,6 1-5,8 3,9 1=5,6 17,3 7. Delovanje društev 2,4 lc 2,5 1o5,8 2,7 1o5,8 2,9 lo5,8 3,o 1c5,8 13,5 £. Raziskovalna dcjav.,delovanje- organov KSS in strokov.služba 7,o 1< c 7,4 1o5,8 7,8 1o5,8' 8,3 185,8 8,7 1°5>8 39,2 9. RTV 37,7 lc o 39,9 1o5,8 4 2,2 1o5,8 44,7 lr5,8 47,3 105,8 211,8 Kulturna dejav.skupn irevr lc ; 213,4 115 225,7 lc5,8 239,2 lo5,9 253,1 1:5,8 1.117,5 lv. Pomoč manj razvitim 8,8 lc v 9,3 loč 9,9 I06 lo,5 1' 6 11,1 loč 49,6 11. Naložbe: 17,1 le. 23, c 135 33,8 I47,c 57,c 169,0 111,1 195,o 242,o 12. 0. od tega-obnove prrs . 12,6 lcc 9,1 7 2,2 5,7 1c5,8 lc ,3 1c5,8 1 ," 1v5,8 52,6 b. novogradnje 4,5 - 3,9 3-5,-- 24,1 173,- 46,7 194,c lco,2 214,6 189,4 12. N ve paloga - - 3.c lcc 3,5 116,7 3,6 lc3.9 3,8 1o5,6 13,9 __ Celotni program /1 - 12 skupno/ 212,c loo 248,7 117,3 272,9 lo9,7 31o,3 113,7 379,1 122,4 1.423»° PRILOGA 2 PROGRAM LJUBLJANSKE KULTURNE SKUPNOSTI I 1976 - 1980v 000, cene 1975 1976 1977 1978 1979 1980 skupaj 7č 226.747 1. Dejavnost OZD širšega pomena 42.342 42.342 44.755 47.306 50.002 2. Dejavnost Lj. OZD 8.461 8.461 8.944 9.453 9.992 45.311 3. Stalne in ostale kult.ak.m.ZKO 7.165 7.165 7.573 8.005 8.461 38.369 4. Štipendijski sklad 245 245 ,259 274 290 1.313 5. Delo organov skup. LKS, strok.sl.in. 2.352 2.352 2.487 2.628 2.778 12.597 6. Obvezna rezerva 759 759 802 848 896 2.064 7. Operativna rezerva 90 664 702 742 784 2.982 8. Investicijsko vzdrževanje 3.918 3.918 4.141 4.378 4.628 20.983 skupaj 1 — 7 9. Dodatni program 65.332 65.906 69.663 73.634 77.831 352.366 - pokritje razlike pri vzajem.fin. — - 5.648 5.648 5.648 16.944 - ljublj.OZD - vskladitev z kriter.KSS — — 1.900 1.900 1.900 5700 — vračilo obvezne rezerve — — . — — — — — pristop k samoupravnemu spor. - — 564 564 5(34 1.692 — kulturna dejavnost ZPM •— — 235 235 235 705 — kadrovska politika in štipend. — — . 287 287 287 861 - informiranje o kulturnem prog. — — 940 940 940 2.820 — vzdrževanje spomenikov NOB — investic.vzdrž.zgradb OZD na 940 940 940 2.820 pod.kul. — — 1.127 1.127 1.127 3.381 - nove zaposlitve — — 2.500 2.500 2.500 7.500 — dokončanje Jakopičeve galerije - - 14.058 — — 14.058 — začetek gradnje lutkov.gled. — — 10.950 8.700 10.950 30.600 skupaj 9 — — 39.149 22.841 25.091 87.081 skupaj 1 — 9 65.332 65.906 108.812 96.475 102.922 439.447 PROGRAM OBČINSKE KULTURNE SKUPNOSTI LJUBLJANA MOSTE POLJE 1976 1977 1978 1979 1980 skupaj 76 Dejavnost društev, zko, knjižnice, kultur, akcije v KS, strok.sl. 1.778 1.795 1.897 2.005 2.119 9.594 Dodatni program - selekcija „bralna značka11 — — 30 30 303 90 - kult. akcija v KS — — 34 34 34 102 — šolska kulturna društva 30 30 30 90 — nova društva in skupine — 60 60 60 180 — razširjena dejavnost obstoj, društev 241 241 241 723 - dodatno investicijsko vzdrž. 300 300 300 900 — delovanje obč. orga.QPM 26 26 26 78 - delovanje obč. org. ZKO 149 149 149 447 — skupna administracija SIS 35 35 35 105 — povečana dejavnost knj.Mazovec J. 300 300 300 900 — pristop k samspor.in družb.d. 100 100 100 300 skupaj: 1.305 1.305 1.305 3.915 SKUPAJ: 1.778 1.795 3.202 3.310 3.424 13.509 PROGRAM OBČINSKE KULTURNE SKUPNOSTI LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1977 , Programske osnove za leto 1977 temeljijo na osedanjem kulturnem razvoju ter delovanju kulturnih rganizacij in društev v občini in so vsklajene s ^dnjeročnim načrtom kulturnega razvoja v občini in . Osnovna usmeritev SIS za kulturo kot vseh “■^nopolitičnih sil bo: nadaljnja krepitev delegatskih akt-ner'i in dogovorov, vključevanje čim širšega kroga ljudi v ‘jvno kulturno dejavnost, povezovanje ljubiteljskega in Poklicnega kulturnega prizadevanja, povezovanje kulturne eJavnosti v mestu z obrobnimi predeli ter dvig kvalitete in str°kovnosti dela. V 1. Nj, “hu bodo SIS, ZKPO in druge organizacije: kult C.^a*e s kulturno politično akcijo „Clovek, delo, tura" Naloge izhajajo že iz lanske kulturne akcije. Te so: kulturnih aktivnosti v delovnih organizacijah, skupnostih in šolah, ustanavljanje in okrepitev ali komisij za kulturo pri vseh družbenopolitičnih Klanje Revnih °dborov organizacijah v občini kot v osnovnih organizacijah, obravnavanje aktualnih kulturnih problemov v občini ter razširitev kulturne akcije v vseh krajevnih skupnostih. 2. Kulturno akcijo, ki je dosegla v naši občini izredne uspehe bomo razširili, če bodo v ta namen materialne možnosti. Najbolj so potrebni naše pomoči nekateri obrobni kraji. Za to akcijo bomo morali še bolj kot doslej zainteresirati vodstva krajevnih skupnosti. 3. Zelo pomembno je: tesnejše sodelovanje z delovnimi organizacijami in spodbujanje kulturnih aktivnosti v teh organizacijah, poleg papirnice Vevče, Saturnusa, Indosa s katerimi že doslej uspešno sodelujemo, zajeti še nekatere druge delovne organizacije. V delovnih organizacijah ustanavljati posebne odbore za kulturo, v večjih delovnih organizacijah pa zelo nastaviti posebne kulturne organizacije. Še posebej povečati skrb za kulturno življenje delavcev iz drugih republik. 4. Povečano skrb posvetiti šolskim kulturnim društvom ZKPO bo nudila šolskim društvom pomoč pri programiranju kot v praktični izvedbi prireditev in nastopov. V sezoni 1976/77 so v načrtu prireditve na katerih bodo nastopili učenci vseh šol, ki imajo kulturna društva. Najkvalitetnejše skupine bodo nastopile tudi v okviru kulturne akcije. 5. Organizaciji ZKO, ki je organizator in strokovni vodja kulturnega življenja dati več vsestranske pomoči tako v kadrovskem kot materialnem pogledu. ZKO, ki združuje v društvih in sekcijah preko 500 aktivnih članov bo nosilka kulturne in strokovne akcije. 6. V letu 1977 bo potrebno proučiti pogoje za ustanavljanje temeljnih skupnosti. V širokih javnih razpravah se moramo odločiti katere temeljne kulturne skupnosti bomo ustanovili v občini in katere v mestnem merilu. Programi inštitucij, društev in posameznih kulturnih dejavnosti 1. Likovna dejavnost Komisija za likovno dejavnost načrtuje 10-12 razstav v Jelovškovi galeriji. Nektere razstave bodo tudi v delovnih organizacijah. ZKO bo tudi organizirala seminarje in ogled razstav za likovnike — amaterje. 2. Glasbena dejavnost Komisja za glasbeno dejavnost bo pripravila XI. srečanje mla dih pevcev, ki se ga bo udeležilo okrog 700 pevcev. V ta namen bodo organizirani seminarji za zborovodje, vsem zborom pa bo nudena praktična pomoč. Pihalni orkester iz Vevč bo pripravil dva samostojna koncerta, sodeloval bo na raznih prireditvah in proslavah ter izmenjal obiske z nekaterimi orkestri doma in v tujini. Zbori; Vide Pregare, Svoboda Zalog in Glasbena skupina iz Dolskega bodo priredili samostojne koncerte in sodelovali na prireditvah in proslavah. Harmonikarski orkester Glasbene šole Moste bo naštudiral samostojen koncert, ki ga bo izvajal v Filharmoniji, sodeloval bo na revijah v Puli in Trstu ter nastopal v okviru kulturne akcije po raznih krajih Ljubljane in Slovenije. 3. Gledališka dejavnost Komisija za gledališko dejavnost bo organizirala XIII. revije amaterskih gledaliških skupin. Tako bo 12 gledaliških skupin pripravilo 13 premier s katerimi bodo nastopili doma na skupni reviji in najboljši na prireditvah v drugih krajih. 4. Knjižnična dejavnost Knjižnica »Jožeta Mazovca“, ki je matična knjižnica v občini bo s svojimi podružnicami izposodila 65.000 obiskovalcem 140.000 knjig. Ljubljanski potujoči knjižnici (Bibliobus), ki obiskuje nekatere kraje v naši občini bomo nudili vso pomoč, da se bo interes za branje in obisk povečal. Skupno s strokovno službo bomo pripravili vse potrebno za ustanovitev knjižnice — podružnice v Zadvoru. 5. Kul turni spomeniki Skupno z drugimi organizacijami bomo pripravili načrt za ureditev kulturnih in zgodovinskih spomenikov NOB. V ospredju je ureditev spomenika in muzeja na Urhu in ureditve rojstne hiše Jurija Vege v Dolskem. 6. Prostori za kulturno življenje Prostori so zelo akuten problem kulturnega življenja v naš i občini. Sodelovali bomo pri načrtovanju kulturnega centra v Mostah, kjer naj bi dobila svoje prostore knjižnica in druge družbene ter kulturne dejavnosti. V okviru materialnih možnosti bomo skupno z Ljubljansko kulturno skupnostjo sodelovali pri obnovi drugih kulturnih prostorov v posameznih krajevnih skupnostih. FINANČNI NAČRT OBČINSKE KULTURNE SKUPNOSTI, LJUBLJANSKE KULTURNE SKUPNOSTI IN KULTURNE SKUPNOSTI SLOVENIJE ZA LETO 1977 (v 000) real. 76 FN 77 indeks 1. Program obč.kult.dejav. (dejav.družt.,ZKO, knjiž .. ) 1.1. Čenter 3.024 3.373 111,6 1.2. Bežigrad 1.769 1.973 111,6 1.3. Moste-Polje 1.894 2.113 111,6 1.4. Šiška z 1.700 1.897 111,6 1.5. Vič—Rudnik 1.830 2.042 1116, 2. Program Ljubljanske kult.sk. 2.1. dejav.OZD širšega pom. 45.090 49.856 110,5 2.2. dejav.ljublj.OZD 9.010 9.962 110,5 2.3. stalne in ost.kult.akc. mestne ZKO 7.632 8.437 110,5 2.4. štipend.sklad 263 288 109,5 2.5. delo org.skup.strok.sl., informiranje 2.504 2.770 110,5 2.6. obvezna rezerva 808 894 110,5 2.7. operativna rezerva 95 782 823,, 1 2.8. investic.vzdrževanje 4.173 4.613 110,5 \ a) invest. sklad ČKS 2.250 b) invest. vzdrž.LKS 2.363 Skupaj 1 + 2 79.796 89.000 111,5 % iz % iz OD 76 OD 77 3. Skupni program v okviru 0,68 + 0,72 prenos iz 1.75 in iz sklada obv.rez. KS S Skupaj 1 + 2 + 3 52.212 132.008 67.093 156.093 128,5 0,49 0,54 118,2 1,17 1,26 + prenos Vračilo kredita in obresti za obnovo Opere in Baleta SNG 1.739 obresti od novembra 75 do 31. 12. 77 2.761 4.500 delno vračilo kredita ostalo v letu 1978 N Obvezna rezerva se povrne kot primanjkljaj v letu 1976 2.400 Opomba: Ljubljanska kulturna skupnost s prihodkom v višini 89.000.000 din po stopnji 0,74 ne bo mogla v celoti pokriti svoje obveznosti do sistema vzajemnega financiranja OZD širšega pomena Dogovorjeni delež Ljubljanske kulturne skupnosti bo manjši za 6.650.000 in ga bo treba zagotoviti pri valorizaciji finančnega načrta za leto 1977. Opomba: za delovanje OZD širšega pomena (glej finančni načrt ljubljanske kulturne skupnosti zap. št. 2.1 in 2.9) znaša soudeležba Kulturne skupnosti Slovenije iz vzajemnostnega sklada na osnovi dogovorjenih kriterijev s5.662.393 delež ljubljanske kulturne skupnosti pa 56.506.170 milijonov r!n (delež ljubljanske kulturne skupnosti je nekoliko večji zaradi izjeme "jestnem muzeju Ljubljana za katerega zagotavlja dohodek v višini 67 %, kulturna skupnost Slovenije pa 33 %). PREDLOG PROGRAM LJUBLJANSKE KULTURNE SKUPNOSTI V LETU 1977 (skrajšana verzija) Ljubljanska kulturna skupnost ima tudi v letu 1977 naslednje naloge: usklajuje interese kulturnih skupnosti ljubljanskih občin zaradi zagotavljanja enotne politike kulturnega razvoja mesta ~ za dosego tega cilja v okviru Kulturne skupnosti Slovenije sodeluje in vsklajuje kulturno politiko tudi z vsemi občinskimi kulturnimi skupnostmi v Sloveniji; proučuje pogoje in možnosti za skladen razvoj kulture z __ gospodarskim in družbenim razvojem mesta; skrbi za ustrezno razporeditev kulturnih dobrin na področju __ vseh ljubljanskih občin; sooblikuje kadrovsko politiko na področju kulturnih dejavnosti v mestu; skrbi za ustrezno vrednotenje dela in nagrajevanje v kulturi; sodeluje z drugimi kulturnimi skupnostmi pri načrtovanju razvoja kulture in skupnih kulturnih akcij na širšem __ ljubljanskem in slovenskem območju; Povezuje razvijanje stikov s Slovenci zunaj Slovenije in Jugoslavije; __ seznanja delovne ljudi s svojim delom; __ razvija stike s kulturnimi skupnostmi pobratenih mest; sodeluje pri povezovanju slovenske kulture s kulturami narodov in narodnosti Jugoslavije in drugih narodov ter pri _ UveUavljanju slovenske kulture v svetu; na svojem območju posreduje in seznanja občane in delovne ljudi s kulturnimi dosežki drugih bratskih narodov in „ narodnosti Jugoslavije ter z dosežki kulture v svetu; skrbi za uresničevanje investicijske politike tistih kulturnih ustanov in dejavnosti, ki so jih kulturne skupnosti občin °Predelile kot skupno nalogo; Pospešuje kulturne dejavnosti pripadnikov italijanske in - madžarske narodnostne skupine v Ljubljani; sodeluje z drugimi ustreznimi organi, organizacijami in - skupnostmi pri varstvu okolja; upravlja tudi druge naloge s področja kulturnih dejavnosti, ki s° določene z zakonom, družbenim dogovorom, s s^m°upravnim sporazumom, statutom in z drugim splošnim aktom. letu 1977 bo Ljubljanska kulturna skupnošt skrbela za ,azv°j tistih kulturnih dejavnosti in oblik posredovanja Jhture, ki bodo čimbolj dostopne delovnim ljudem in ^Pčanom in ki najbolj prispevajo k širjenju moralno etičnih jednot in socialistične zavesti, in sicer na naslednjih s .?m°upravnim sporazumom o ustanovitvi ljubljanske kulturne oj Pn°sti določenih področijh: jpdališka dejavnost v naslednjih kulturnih zavodih in ruštvih: Drama in Opera Slovenskega narodnega gledališča, B,es,tn° gledališče ljubljansko, Mladinsko gledališče, Lutkovno Se če Ljubljana in Lutkovno gledališče Jože Pengov ter . Htjakobsko gledališče in v naslednjih kulturno umetniških in r?/nah oziroma društvih: Eksperimentalno gledališče Glej " gin,hcdališče Pekama; Cjj, x‘na in plesna dejavnost v kulturnem zavodu Slovenska dru Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu o delt' (*obodka in osebnih dohodkov za profesionalne stroki in družbene delavce. v ^ Nadomestila osebnih dohodkov za strokovne delavec Polnilnem delovnem razmerju. ne Osebni izdatki materialnega značaja za profesionalni^ r°kovne in družbene delavce v skladu s samouprav-in sP°razumom o delitvi dohodka in osebnih dohodkov "likalno listo. a) ^EJAVN0ST ZA RAZVOJ MNOŽIČNOSTI °Pt\' i 7?aterialni stroški za redno dejavnost, ki izhajajo iz bb‘lenega tclesnokulturncga minimuma. Šir§ Materialni stroški za občasne propagandne akcije ZaCiiga Pomena — TRIM akcije, akcije množičnih organi-J’ Pohodi, izleti itd. 2 ^e*csna vzgoja in šport v VVZ in ŠŠD 3' ^Portna rekreacija v KS in TOZD 4 Portno rekreativna dejavnost osnovnih organizacij '5 ^^tnovalni šport 6' , a) * c,ovanje TKS in ZTKO 7 bvesticije nvesticijsko vzdrževanje c) Materialni stroški akcij učenja kot npr.: »Naučimo se plavati«, akcije smučanja, športna značka itd. d) Vzdrževalni in amortizacijski stroški po minimalni zakonski stopnji na ravni enostavne reprodukcije, ki bodo omogočali funkcionalno opravljanje objektov za množično dejavnost. 3. OBJEKTI a) Sredstva za izgradnjo telesnokulturnih objektov v krajevnih skupnosti po dogovorjenem in usklajenem srednjeročnem načrtu. 4. ŠOLANJE a) sredstva za izpopolnjevanje in šolanje profesionalnega in strokovnega kadra za potrebe množičnosti. 4. člen Udeleženci bomo v telesnokulturni skupnosti Ljubljana Moste-Polje uresničevali naslednje naloge na ravni občine: 1. V okviru telesno kulturnega minimuma, množičnih akcij in manifestacij vključiti do konca leta 1980 v redno (najmanj 2-krat tedensko) telesnokulturno dejavnost 20%> v občasne aktivnosti pa približno 40 o/c prebivalstva vseh starosti, socialnih in zdravstvenih kategorij, in sicer: — predšolskih otrok 1000 oz. 20 %> — osnovnošolcev 2000 oz. 28 °/o — srednješolcev 400 oz. 45 °/o — odrasli občani v rekreativni dejavnosti 7900 oz. 17°/o — odrasli občani v tekmovalnem športu 1100 oz. 3 %> 2. Zagotavljati delovanje Telesnokulturne skupnosti Ljubljana Moste-Polje in Zveze telesnokulturnih organizacij Ljubljana Moste-Polje. 3. Z izgradnjo novih telesnokulturnih objektov povečati površino za telesno kulturo: — skupno površino od sedanjih 816,19 na 1222,91 m2 ali od sedanjih 1,60 m2 na prebivalca (enega) na 1,86 m2 na enega prebivalca, — koristno površino pokritih telesnokulturnih objektov od sedanjih 9050 m2 na 10.350 m2, — koristno površino odkritih telesnokulturnih objektov od sedanjih 72.596 m2 na 111.869 m2. Delež finančnih sredstev za izgradnjo objektov, ki je opredeljen v srednjeročnem programu, bomo zagotovili udeleženci tega sporazuma v naslednji višini po letih: leto 1976 700.000 leto 1977 900.000 leto 1978 1.000.000 leto 1979 1.100.000 leto 1980 1.200.000 SKUPAJ 4.900.000 Za zagotovitev finančnih sredstev, ki so potrebna za izvedbo celotnega investicijskega programa, bo Telesnokul-turna skupnost sklenila samoupravni sporazum z Skladom za družbeni standard občine Ljubljana Moste-Polje in krajevnimi skupnostmi. 4. V obliki najemnin objektov za potrebe množične dejavnosti financirati vzdrževanje objektov. 5. Financirati tradicionalne prireditve občinskega pomena. 5. člen Udeleženci tega sporazuma soglašamo, da je za izvedbo dogovorjenega programa na ravni občine potrebno zbrati naslednja sredstva: Potrebna sredstva (po cenah 1975) v 000 din 1976 1977 1978 1979 1980 1976-80 280 540 560 600 640 2.620 455 550 570 900 940 4.015 734 2.821 1.011 1.037 1.082 1.114 4.978 2.821 639 720 740 790 820 3.709 700 900 1.000 1.100 1.200 4.900 262 270 300 310 330 1.472 8. Šolanje in izpopolnjevanje 9. Skladi 10. Anuitete SKUPAJ Minus sredstva športne stave in drugih dohodkov SKUPAJ IZ BOD 6. člen Preko Telesnokulturne skupnosti Ljubljana Moste-Po-lje bomo podpisali udeleženci sporazuma samoupravni sporazum s Telesnokulturno skupnostjo mesta Ljubljane o oblikovanju skupnega programa, izvajanju politike in nalog, na področju vrhunskega športa in množične dejavnosti. V ta namen sprejemamo naslednje programske osnove: 1. KADRI a) Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov za profesionalne strokovne in družbene delavce. b) Nadomestila osebnih dohodkov za strokovne delavce v dopolnilnem delovnem razmerju. c) Osebni izdatki materialnega značaja za profesionalne strokovne in družbene delavce v skladu s samoupravnim sporazumom o delitvi dohodka in osebnih dohodkov in sindikalno listo. 2. DEJAVNOST ZA RAZVOJ VRHUNSKEGA ŠPORTA a) Materialni stroški za izbor in izbrane selekcije v občinskem in regionalnem okviru. b) Materialni stroški za izvedbo tekmovanj v vrhunskem športu. c) Materialni stroški za organizacijo prireditev mestnega pomena. d) Posebni stroški, ki nastajajo v zvezi s posebnim .zdravstvenim varstvom, invalidskim in nezgodnim zavarovanjem itd. e) Vzdrževalni in amortizacijski stroški po minimalni zakonski stopnji na ravni enostavne reprodukcije, ki bodo omogočali funkcionalno uporabljanje objektov za dejavnost vrhunskega športa. 3. DEJAVNOST ZA RAZVOJ MNOŽIČNOSTI a) Materialni stroški za skupno strokvno, metodološko, propagandno in založniško dejavnost. b) Delni materialni stroški za najpomembnejše telcs-nokulturne in športno-politične manifestacije mestnega pomena. 4. ŠOLANJE Šolanje in izpopolnjevanje profesionalnega in amaterskega strokovnega kadra za potrebe izvajanja programa vrhunskega športa. 5. DRUGE OBVEZNOSTI Dogovorjeno sofinanciranje športne ambulante, posebnih organizacij itd. 6. OBJEKTI Kreditni sklad za izgradnjo in sanacijo objektov mestnega pomena. 7. člen Udeleženci bomo v Telesnokulturni skupnosti mesta Ljubljane, v okviru dogovorjenega programa in določil samoupravnega sporazuma iz 6. člena, uresničevali naslednje naloge: L Zagotavljati vadbo in tekmovanja selekcij oz. reprezentanc v dogovorjenih panogah in uspešnih posameznikov, nabavo potrebne opreme in rekvizitov, sofinanciranje prireditev mestnega pomena, uresničevanje statusa vrhunskih športnikov in teamskega strokovnega dela. 2. Zagotavljati delovanje Telesnokulturne skupnosti Ljubljana in njenih organov, ki so potrebni za nemoteno izvajanje programa. 3. V obliki najemnin objektov za potrebe vrhunskega športa financirati vzdrževanje objektov. Potrebna sredstva (po ocenah 1975) v 000 dir 1976 1977 1978 1979 1980 1976—80 40 100 115 120 127 502 481 1.682 558 590 595 620 2.844 1.682 8.094 940 4.949 5.212 5.497 5.791 29.543 940 7.154 4.949 5.212 5.497 5.791 28.603 4. Zagotavljati spremljajočo strokovno dejavnost (znan-stveno-raziskovalna, šolanje, izpopolnjevanje itd.). 5. Vršiti organizacijo množičnih akcij in manifestacij. 6. Zagotavljati sredstva za druge skupne obveznosti. 7. V kreditni sklad odvajati do 10°/» sredstev iz prispevka BOD. O vsakoletni višini bo odločala skupščina TKS Ljubljana Moste-Polje, skupščina TKS Ljubljana pa bo na podlagi pravilnika spremljala uporabo sredstev iz tega sklada. 8. člen Udeleženci se zavezujemo, da bomo pri mestni Telesnokulturni skupnosti po načelu sorazmernosti združevali sredstva za program skupnih nalog na področju vrhunskega športa in množičnosti, in sicer: Potrebna sredstva (po cenah 1975) v 000 din 1976 1977 1978 1979 1980 1976-80 3.049 5.809 6.117 6.452 6.791 28.224 9. člen Preko Telesnokulturne skupnosti Ljubljana Moste-Polje bomo podpisali udeleženci sporazuma samoupravni sporazum s Telesnokulturno skupnostjo SR Slovenije o oblikovanju skupnega programa v SR Sloveniji. V ta namen sprejemamo naslednje programske osnove: L KADRI a) Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov za profesionalne strokovne in družbene delavce. b) Nadomestila osebnih dohodkov za strokovne delavce v dopolnilnem delovnem razmerju. c) Osebni izdatki materialnega značaja za profesionalne strokovne in družbene delavce v skladu s samoupravnim sporazumom o delitvi dohodkov in osebnih dohodkov in sindikalno listo. 2. DEJAVNOST ZA POVEČANJE MNOŽIČNOSTI a) Materialni stroški za skupno strokovno-metodološko in propagandno-založniško dejavnost. b) Delni materialni stroški za posebej dogovorjene najpomembnejše telesnokulturne in športno-politične manifestacije, ki so republiškega pomena. 3. DEJAVNOST ZA RAZVOJ VRHUNSKEGA ŠPORTA a) Materialni stroški za skupno strokovno-metodološko, propagandno-založniško in znanstveno raziskovalno dejavnost. b) Materialni stroški za izvedbo programa: — priprav ter nastopov selekcij v dogovorjenih indivi' dualnih športnih panogah, — nastopov in zaključnih priprav republiških reprezentanc v dogovorjenih športnih panogah, — priprav ter nastopov izbranih posameznikov (vrhunskih športnikov). c) Materialni stroški (delni) za organizacijo posebej dogovorjenih velikih tradicionalnih in občasnih mednarodnih prireditev. Naloge opredeljene v 7. členu j 4. OBJEKTI a) Sredstva za izgradnjo visokogorskih planinskih postojank po podpisanem družbenem dogovoru. b) Sredstva za izgradnjo telesnokulturnega centra SR Slovenije. 5. OBLIKE SOLIDARNOSTI a) Kreditni sklad za izgradnjo objektov. b) Solidarnostni sklad za šolanje in izpopolnjevanje kadrov. 6. DRUGE DRUŽBENE DEJAVNOSTI a) Obveznosti iz podpisanih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. b) Delno materialni stroški za delo republiških strokovnih organizacij, zveze telesnokulturnih organizacij Slo-venije, centra šolskih športnih društev in centra za telesno vzgojo ter telesnokulturne skupnosti SR Slovenije (preko 50 asociacij). 10. člen Udeleženci bodo v Telesnokulturrti skupnosti SR Slovenje in v okviru drugih telesnokulturnih dejavnikov na rav-a' republike, v skladu z samoupravnim sporazumom iz 9. elena, uresničevali naslednje naloge: 1- Telesnokulturni minimum, množične akcije in ma-Hdestacije (opravljanje strokovno-metodoloških nalog v 7-vezi s konceptom množičnosti, organizacija dogovorjenih Množičnih akcij in manifestacij na republiški ravni in raz-"janjc študentskega športa). 2- Vrhunski šport (priprave in nastopi selekcij oz. reprezentanc v dogovorjenih panogah in uspešnih posamez-n'kov, nabava specialne opreme in rekvizitov, sofinancirale velikih prireditev in republiških prvenstev, selekcij v ogovorjenih panogah, uresničevanje statusa Vrhunskih ■ Portnikov in zagotavljanje teamskega dela strokovnjakov. . Spremljajoča strokovna dejavnost (znanstveno-raz-‘skovalna in strokovna dejavnost v zvezi s konceptom Množičnosti in vrhunskega športa, založništvo in propa-Snnda ter dejavnost izobraževalnih institucij). 4. Sodelovanje z obmejnimi deželami, delavci na začas-£Crn delu v tujini in izseljenci (redni in občasni stiki, Portna in rekreativna srečanja doma in v tujini, pomoč v tokovnih kadrih in rekvizitih, udeležba na strokovnih se-Marjih, uporaba objektov). • Obveznosti iz družbenih dogovorov in samoupravnih ^Poiazumov (visokogorske planinske postojanke, regresi-‘n.)e mladinskih potovanj, mladinski tisk, mladinske dc- lovne akcije). ku ^ ^c*esn°kulturni center Slovenije (izbor lokacije, do-Mentacija in izgradnja prve faze). 2 ' delovanje telesnokulturne skupnosti SR Slovenije in va°^C tcIcsnokulturnih organizacij Slovenije (RSO) (dclo-z te' samoupravnih organov in strokovnih služb v zvezi Uničevanjem politike in strokovnega dela na področju ožičnosti in vrhunskega športa), tur ",kreditni sklad (vzpodbujanje izgradnje tclesnokul-Sj^n| infrastrukture še zlasti na manj razvitih območjih §e ‘°venije na podlagi družbenega dogovora o skladnej-^regionalnem razvoju). Sklad za šolanje strokovnih kadrov (odpravljanje na manj razvitih območjih Slovenije). vQ, WIViau za soiai r°vskega deficita T 11. člen sani c esn°kulturna skupnost SR Slovenije bo na podlagi Sls0uPravncga sporazuma sprejela dogovore z drugimi nj,, na republiški ravni o skupnih programih in združeva-JMedstev, in sicer: jerr~~. 7 izobraževalno skupnostjo SRS o uporabi in na-nanc-lna^l za telesnokulturne objekte, o programih in fi-ip jz" nnju dejavnosti šolskih športnih društev, o šolanju vzgojPopolnjevan.iu strokovnih kadrov ter sofinanciranju Jno-izobraževalnih programov TK organizacij; o nači-Špor, VaJanja izbora in priprav potencialnih vrhunskih iti orn- • V v vzgojno-izobraževalnem sistemu ter o vsebini "anizaciji telesne kulture v celodnevni šoli. — Z republiško skupnostjo otroškega varstva o programiranju in financiranju TK dejavnosti predšolskih otrok v VVZ in izven njih. — Z republiško skupnostjo zdravstvenega varstva o rednem zdravstvenem varstvu udeležencev v telesni kulturi ter specialnih oblikah zdravstvenega varstva vrhunskih športnikov in službi športne medicine. — Z raziskovalno skupnostjo Slovenije o skupnem programiranju in združevanju sredstev za raziskovalne dejavnosti na področju telesne kulture. — S kulturno skupnostjo Slovenije o programih in financiranju kulture in založniške dejavnosti telesnokulturnih organizacij. — S skupnostjo invalidskega in pokojninskega zavarovanja Slovenije o uresničevanju obveznosti, ki izhajajo iz družbenega dogovora o statusu amaterskih vrhunskih športnikov. — Z republiškim svetom zveze sindikatov Slovenije o programih, organizaciji in financiranju športno-rekreacij-ske dejavnosti v organizacijah združenega dela. — Z drugimi republiškimi organizacijami (SLO, JLA) o programih in financiranju dejavnosti organizacij tehnične kulture, ki so vključene v telesnokulturne asociacije v občini in republiki ter o TK dejavnostih, ki so posebej pomembne za SLO. 12. člen Udeleženci se zavezujemo, da bomo pri republiški skupnosti po načelu sorazmernosti združevali sredstva za program skupnih nalog: Naloge opredeljene v 10. členu Potrebna sredstva (po ocenah 1975) v 000 din 1976 1977 1978 1979 1980 76—80 1.118 1.208 1.319 1.471 1.543 6.619 13. člen Samoupravni nadzor nad izvajanjem tega samoupravnega sporazuma in uporabe sredstev v skladu z dogovorjenim programom bo opravljal odbor za samoupravno kontrolo iz ... . . čl. statuta telesnokulturne skupnosti. Odbor za samoupravno kontrolo ima pri nadziranju tega sporazuma naslednje naloge: — spremlja izvajanje programa telesnokulturne skupnosti po vsebini, obsegu in kvaliteti, — preverja izvajanje skupnega programa na ravni mesta in republike na podlagi samoupravnih sporazumov iz 6. člena in 9. člena tega sporazuma, — spremlja priliv sredstev iz prispevkov po tem sporazumu, — spremlja odvajanje sredstev za skupen program na ravni mesta in republike z vidika obveznosti, ki jih ima občinska TKS po tem samoupravnem sporazumu, — poroča o svojih ugotovitvah skupščini SIS ter po potrebi neposredno udeležencem. 14. člen Skupščina TKS mora ob polletnem periodičnem obračunu in zaključnem računu analizirati vsebinsko in finančno realizacijo tega sporazuma ter po potrebi sprejeti ustrezne ukrepe. Če se pri analizi iz prejšnjega odstavka pokaže, da se iz objektivnih razlogov program ne izvaja, kakor je določeno v tem sporazumu in v sklepih skupščine, ki temeljijo na tem sporazumu, ter da skupščina TKS tega ne more popraviti v okviru svojih pristojnosti, mora o tem takoj obvestiti udeležence sporazuma in občinsko skupščino. Šteje se, da se program ne izvaja v bistvenih točkah, če: L Se ne izvaja dogovorjeni občinski program ali skupni program v predvidenem obsegu in kvaliteti. 2. Če nastopijo nepredvidene in izjemne okoliščine, ki bi zahtevale vrednostno krčenje programa za več kakor 20 odstotkov. V primerih iz prejšnjega odstavka lahko skupščina TKS predlaga spremembo samoupravnega sporazuma, ali pa predlaga skupščini občine Ljubljana Moste-Poljc, da sprejme ustrezen ukrep. Za spremembo samoupravnega sporazuma velja isti postopek kot za njegovo sprejetje. 15. člen Skupščina TKS bo ob zaključku vsakega poslovnega leta, ko bo sprejela tudi letni program za naslednje leto, valorizirala zneske v programu za naslednje leto. 16. člen Obveznost temeljnih organizacij združenega dela glede plačevanja prispevkov za tekoče leto preneha, ko je dosežen planirani letni priliv sredstev v TKS in j c izpolnjen letni program v predvidenem obsegu in kvaliteti. Presežki iz priliva sredstev, ugotovljeni z letnim zaključ- nim računom TKS, se poračunajo zavezancem pri obveznostih za naslednje leto. 17. člen Ta sporazum se sklene s pristopnimi izjavami, ki jih podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev. Sporazum je sklenjen, ko k njemu pristopi najmanj dve tretjini upravičenih udeležencev. Da je ta pogoj izpolnjen, ugotovi skupščina TKS s posebnim sklepom. Ko je samoupravni sporazum sprejet, se objavi v uradnem glasilu občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje. 18. člen Samoupravni sporazum začne veljati 1. 8. 1977. 19. člen Rekapitulacija materialnih obveznosti udeležencev sporazuma, ki so zavezani plačevati prispevek : Potrebna sredstva (po cenah 1975) za: PLANSKO DCG0VCHJ2NI PROGRAM DOGOVORJENI SKUPNI DOGOVORJENI SKUPNI SKUPAJ PRISPEVNA OS- 3T0P- LEIO 1TA RAVNI OBČINE PROGRAM NA RAVNI PROGRAM NA RAVNI NOVA (BOD) V NJA MESTA REPUBLIKE ooo din 1976 5.154.000 5.049.000 1.118.000 11.521.000 1.779.765 0,65 1977 4.949.000 5.809.000 1.208.000 11.966.000 1.870.555 0,64 1978 5.212.000 6.117.000 1.519.000 12.648.000 1.965.951 0,645 1979 5.497.000 §.452.000 1.451.000 15.580.000 2.066.192 0,64? 1980 5.791.000 6.797.000- 1.545.000 14.151.000 2.171^568 0,65 SKUPAJ: 28.605-000 28.224.000 6.619.000 65.446.000 9.855.989 DODATNI ČLEN K SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU Sredstva za izvedbo plana po tem samoupravnem sporazumu znašajo: (v 000 din) 1976 1977 Plan (cene 1975) 11.321 11.966 Izvedba plana (v tekočih cenah): 11.945 13.282 Obseg združenja sredstev za program v letu 1977 : 1. Dogovorjeni program za leto 1977 13.282.000 din 2. Manj realizirana sredstva v obdobju od 1. I. 1977 do 31.7. 1977 (po zakonu o občasnem financiranju SIS — stopnja 0,63 7.615.000 din 3. Manj znesek presežka iz leta 1976 280.000 din 4. Ostane za združenje v obdobju od 1.8. 1977 do 31. 12. 1977 5.387.000 din Znesek iz 4. točke prejšnjega odstavka se bo združeval tako, da bodo zavezanci plačevali prispevke po stopnji 0,52 odstotka od 1.043.600.000 (osnova din). Merila za združevanje sredstev po tem sporazumu za leto 1978 in naslednja leta bodo določali udeleženci tega sporazuma z aneksom, upoštevaje sistemske osnove, ki bodo za to obdobje opredeljene z zakonom. Priloga 1 FINANČNI KAZALCI RAZVOJA TELESNOKULTURNE DEJAVNOSTI V LJUBLJANI (50 OBČIN IN MESTO) ZA OBDOBJE 1976—1980 (V CENAH 1975) Občina 1976 1977 1978 1979 1980 76—80 TKS Bežigrad 10.944 11.503 12.105 12.850 13.388 60.790 TKS Center 10.173 9.647 10.034 10.546 11.083 51.483 TKS Moste-Polje 11.321 11.966 12.648 13.380 14.131 63.446 TKS Šiška 16.788 17.644 18.544 19.490 20.484 92.950 TKS Vič-Rudnik 15.141 15.631 16.288 16.972 17.685 81.717 Skupaj 62.413 66.391 69.619 73.238 76.771 350.386 1978 1979 1980 1976—80 12.648 13.380 14.131 63.446 Priloga 2 ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA SKUPNE NALOGE TELESNE KULTURE V LJUBLJANI V OBDOBJU 1976—1980 (v cenah 1975) 1976 1977 1978 1979 1980 76—80 Bežigrad 5.144 5.435 .5.713 6.05.3 6.207 28.552 Center 3.853 5.209 5.418 5.695 5.985 26.160 Moste-Polje 3.049 5.809 6.117 6.452 6.797 28.224 Šiška 5.512 8.682 9.125 9.590 10.080 42.989 Vič-Rudnik 3.438 7.634 7.955 8.289 8.637 35.935 Skupaj 20.966 32.769 34.328 36.079 37.706 161.860 Priloga 3 ZDRUŽEVANJE SREDSTEV TELESNOKULTURNIH SKUPNOSTI LJUBLJANE ZA SKUPNE NALOGE V OKVIRU SR SLOVENIJE V OBDOBJU 1976—1980 (v cenah 1975) 1976 1977 1978 1979 1980 76—80 Bežigrad 1.130 1.168 1.242 1.384 1.492 6.416 Center 978 1.048 1.083 1.126 1.193 5.428 Moste-Polje 1.118 1.208 1.319 1.431 1.543 6.619 Šiška 1.503 1.566 1.646 1.730 1.818 8.263 Vič-Rudnik 1.574 1.494 1.577 1.622 1.690 7.937 Skupaj 6.303 6.484 6.847 7.293 7.736 34.663 Priloga 4 OBSEG ZDRUŽEVANJA SREDSTEV: SREDSTVA TELESNE KULTURE V LJUBLJANI ZA LETO 1. Od 1. I.—31. VII. 1977 42.286 1977 (v tekočih cenah) IZVEDBA PLANA: 1976 1977 indeks TKS Ljubljana: 61.563 66.349 107.8 2. Presežek 1976 1.547 TKS Slovenije: 6.787 7.399 127,9 3. 3. Od 1. VIII.—31. XII. 1977 29.915 Skupaj 67.350 73.748 109,5 Stopnja 0,63 je od osnove — mase BOD Stopnja 0,52 je od osnove — mase BOD stopnja 0,63 (0,57 — Ljubljana 38.259 0.06 — TKS SRS 4.027) stopnja 0,52 (0,46 — Ljubljana 26.543 0,06 — TKS SRS 3.372) 6.712.000 5.716.000 12.428.000 SREDSTVA SE BODO PO OBČINAH ZBIRALA TAKOLE: 1 1 —31 7 1977 1.8.—31. 12. 1977 Presežek Skupaj 2 3 4 5 6 76 1977 občina SRS skupaj občina •SRS skupaj 7 (1+244 + 5 + 7) Bežigrad 6.791 715 7.506 4.711 599 5.310 274 13.099 Center 5.613 591 6.204 3.894 495 4.389 226 10.819 Moste-Polje 6.890 725 7.615 4.780 607 5.387 280 13.282 Šiška 10.403 1.005 11.498 7.217 916 8.133 421 20.052 Vič-Rudnik 8.562 901 9.463 5.941 755 6.696 346 16.505 Skupaj 38.259 4.027 42.286 26.543 3.372 29.915 1.547 73.748 Priloga 5 SREDSTVA ZA SKUPNE NALOGE TELESNE KULTURE V LJUBLJANI IN V SR SLOVENIJI V LETU 1977 Občina TKS Ljubljana TKS SRS Bežigrad 6.443 1.313 Center 5.256 1.085 Moste-Polje 6 450 1 333 Šiška 9.802 2.012 Vič-Rudnik 8.018 1.656 Skupaj 35.969 7.399 SOCIALNO SKRBSTVO Na osnovi 2., 28. in 44. člena Zakona o temeljih sijema družbenega planiranja (Ur. 1. SFRJ, št. 6 76), *• 'n 2.odstavka 24. člena Zakona o združenem delu (Ur- 1. SFRJ, 53 76), 26. člena Zakona o socialnem skrbstvu (Ur. 1. SRS, št. 39 74) ter 6. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skup-n°sU socialnega skrbstva Ljubljana Moste-Polje sklepamo delavci v temeljnih in drugih organizacijah Združenega dela ter delovnih skupnostih in delovni Judje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost nadaljnjem besedilu udeleženci) kot uporabniki 1 izvajalci storitev v socialnem skrbstvu, ki ures-_ ujcjo svobodno menjavo dela v Občinski skupno-S s°cialnega skrbstva SAMOUPRAVNI SPORAZUM ° osnovi plana socialnega skrbstva v bcini Ljubljana Moste-Polje za obobje l 1976-1980 --------------------------J TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Občinska skupnost socialnega skrbstva s tem sporazumom določa osnove plana socialnega skrbstva (v nadaljnjem besedilu osnove plana), po obsegu, vrsti in kakovosti socialnih storitev ter pravic, ki si ga v letih 1976—1980 medsebojno jamčijo vsi delovni ljudje in občani v občini Ljubljana Moste-Polje. S tem sporazumom skupnost socialnega skrbstva opredeljuje pogoje in postopek za združevanje sredstev ter izvajanje solidarnostnih in drugih nalog skupnega pomena za vse prebivalstvo občine Ljubljana Moste-Polje, mesta Ljubljane in SR Slovenije kot tudi druge skupne usmeritve pri načrtovanju socialnega skrbstva v tern srednjeročnem obdobju. 2. člen Osnova plana socialnega skrbstva, za katerega se sporazumevajo udeleženci s tem samoupravnim sporazumom izhaja iz: — interesov delavcev po dejavnosti socialnega skrbstva in dohodkovni možnosti temeljnih in drugih organizacij združenega dela, — nalog in ukrepov, ki jih določajo Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, drugi zakoni in predpisi, ki dajejo javna pooblastila organom socialnega skrbstva, — pričakovanega prispevka socialnega skrbstva k rasti družbenega proizvoda in produktivnosti celotnega združenega dela. 3. člen Občinska skupnost socialnega skrbstva sc s tem samoupravnim sporazumom obveže, da bo v srednjeročnem obdobju vodila na področju socialnega skrbstva politiko, ki bo usklajena s splošnimi družbenimi potrebami in bo omogočila izboljšanje družbene skrbi in socialne varnosti za otroke in mladoletnike, za katere ne skrbijo starši ali katerih starši ne morejo v zadostni meri zagotoviti pogojev za normalno rast in življenje, otroke in mladoletnike, prizadete v telesnem in duševnem razvoju, odrasle invalidne osebe in osebe, ki so potrebne družbene denarne pomoči, varstva, usposabljanja ali zaposlitve pod posebnimi pogoji, osebe, ki nimajo zadostnih sredstev5 * 7 za preživljanje ter za druge osebe, ki so potrebne socialne pomoči. Na ta način naj bi delavci v občinski skupnosti socialnega skrbstva in drugi delavci, s katerimi vršijo neposredno svobodno menjavo dela v socialnem skrbstvu, v svoji preventivni vlogi in pri normalizaciji življenjskega in družinskega okolja delovnega človeka, prispevali odgovarjajoč delež k ustvarjanju nove vrednosti v materialni proizvodnji, dvigu produktivnosti ter razvoju družbe. S tem samoupravnim sporazumom se opredeljujejo pogoji in merila svobodne menjave dela na področju socialnega skrbstva občine in drugi pogoji, na podlagi katerih delavci in občani, združeni v občinski skupnosti socialnega skrbstva občine Ljubljana Moste-Polje ovrednotijo opravljeno družbeno potrebno delo delavcev na področju socialnega skrbstva, z namenom uresničevanja njihovega enakega družbenoekonomskega položaja z drugimi delavci v združenem delu. POGOJI IN MERILA SVOBODNE MENJAVE DELA NA PODROČJU DEJAVNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA 4. člen Udeleženci so sporazumni, da se pri ovrednotenju opravljenih nalog po programu osnovne dejavnosti, uporabljajo naslednji kalkulativni elementi: — enote storitev, ki jih določa ta sporazum, — enotni tehnični, delovni in potrošni normativi, — elementi cene, ki jih določa ta sporazum. 5. člen Enote storitev v socialnem skrbstvu so: — izdelava predlogov za razne družbeno denarne in materialne pomoči, — urejanje očetovstva za otroke, rojene izven zakonske zveze, — urejanje stikov otrok z roditeljem, ki mu niso dodeljeni v varstvo in vzgojo, — urejanje preživninskih zahtev občanov, — izvajanje posvojitev otrok, oddaja otrok v rejo in spremljanje izvajanja rejništva, — obravnavanje vzgojno zanemarjenih, vedenjsko motenih otrok in mladoletnih prestopnikov, — izvajanje vzgojnih ukrepov po izreku sodišča, — izvajanje postopka za razvrščanje otrok, motenih v telesnem in duševnem razvoju, — izdelava predlogov za napotitev v ustrezne zavode otrok, mladoletnikov in odraslih oseb, — urejanje skrbniških zadev nad mladoletnimi in odraslimi osebami, — izvajanje predzakonskega svetovanja, — nudenje ustrezne pomoči odpuščenim iz zapora in njihovim družinam, — nudenje pomoči občanom, ki imajo v družini neurejene odnose, — nudenje pomoči socialno ogroženim občanom, — obravnavanje socialno neprilagojenih oseb (alkoholiki, delomrzneži, klateži itd.), — izdelava predlogov, ukrepov in ugotovitev ter posredovanje le-teh institucijam in organom v občini, mestu Ljubljana in republiki v zadevah, ki jih je skrbstveni organ po zakonu dolžan zbrati, — spremljanje dejavnosti izvajalcev v socialnem skrbstvu, — in druge storitve, ki so jih strokovni delavci dolžni opravljati po veljavnih zakonskih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih. 6. člen Za zagotovitev kadrovskih zmogljivosti za opravljanje osnovne dejavnosti socialnega skrbstva, je normativ: en strokovni delavec na 4500 prebivalcev v občini. Pod strokovnim delavcem so mišljeni socialni delavci, psihologi in drugi profili strokovnih delavcev, ne upoštevaje administrativno tehničnega osebja. Z enakimi kazalci ni mogoče opredeliti drugih tehničnih, delovnih in materialnih normativov na enoto storitve strokovnega delavca v socialnem skrbstvu, ker je strokovno obravnavanje posameznih primerov oseb in družine v stanju socialne potrebe ter preventivno delovanje pri preprečevanju in odpravljanju perečih socialnih problemov posameznih skupin prebivalcev različno zahtevno in različno dolgo ter zelo raznoliko. 7. člen Program dejavnosti socialnega skrbstva sc izvaja tudi na osnovi samoupravnega sporazuma in pogodb o men javi dela z izvajalskimi organizacijami ali fizičnimi osebami, s katerimi občinska skupnost socialnega skrbstva vstopa v dohodkovni odnos in vrši svobodno menjavo dela. To so Center za socialno delo, socialni zavodi, društva in družbene organizacije, ki delajo na področju socialnega skrbstva, rejnice, skrbniki ter zdravstveni in drugi delavci v komisiji za razvrščanje otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in zakonske svetovalnice. 8. člen Vsak samoupravni sporazum in pogodba o menjavi dela z izvajalcem dejavnosti soc. skrbstva mora vsebovati zlasti naslednje sestavine f — vrsto nalog, njihov obseg po enotah storitve in dinamiko izvrševanja, — pogoje, ki jih mora zagotoviti izvajalec, da bodo storitve dostopne uporabnikom, — obveznosti, da bo izvajalec zagotovil kvaliteto storitev, najmanj v okviru enotnih tehničnih in delovnih normativov, ki veljajo v dejavnosti, — cene za opravljene storitve, — način poročanja o izvršitvi nalog po pogodbi oziroma sporazumu (vštevši način porabe sredstev), — določbe o sankcijah za primer neizvršitve ali neustrezne izvršitve pogodbe oziroma sporazuma. Obvezni sestavni del vsakega samoupravnega sporazuma ali pogodbe so tudi veljavni tehnični, delovni in stroškovni normativi, ki jih sprejme skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva. Pogodbe so tipske, po obrazcu, ki ga določa skupščina skupnosti socialnega skrbstva. Pogodbe se sklenejo za čas, dokler traja izvrševanje nalog, praviloma pa za eno poslovno leto. 9. člen Udeleženci so sporazumni, da se pri izračunu cene za opravljene storitve po samoupravnem sporazumu ali pogodbi priznavajo naslednje sestavine cene za enoto storitve : a) materialni stroški, ki se izračunajo na podlagi enotnih tehničnih normativov in potrošnje materiala, oz. storitev, in sicer po cenah, ki so veljale 31. dec. preteklega letalo ) delež za amortizacijo v višini minimalne zakonske stopnje, vel javne na dan sklenitve pogodbe, c) dohodek: c 1: sredstva za osebne dohodke in skupno porabo, iz' računana na podlagi delovnih normativov, ki jih določa pooblaščeni organ skupnosti socialnega skrbstva; pri izračunu teh sredstev na enoto storitev se uporabljajo merila družbenega dogovora o razporejanju osebnih dohodkov in samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, c 2: sredstva za pokrivanje obveznosti iz dohodka TOZD na podlagi zakona ali samoupravnega sporazuma, c 3: sredstva za obvezno rezervo v višini odstotka, določenega s predpisi, na vsoto od a—c 2. Za pogodbe, sklenjene s fizičnimi osebami ne veljajo točke b in c tega člena. V pogodbi se določi osebni dohodek po normativu. 10. člen Gornje cene se lahko pri posameznih enotah storitve ustrezno znižajo, če se uvede doplačilo neposrednega uporabnika k posamezni storitvi. 11. člen Če se povečajo materialni stroški izvajalca med izvajanjem pogodbe oz. sporazuma zaradi naraščanja cen, bo ^-vajalec najprej analiziral možnosti o racionalizaciji stroškov v okviru dogovorjenega zneska. Če pa izvajalec do-kaze, da racionalizacija ni mogoča brez škode za izvedbo nal°g po pogodbi, oz. sporazumu, bo skupnost socialnega skrbstva razpravljala o ustrezni spremembi pogodbe ali sporazuma. 12. člen Izvajalci se s tem sporazumom zavezujejo, da bodo tudi Pri sklepanju samoupravnega sporazuma ali pogodb v neposredni menjavi dela z drugimi uporabniki uporabljali ^naka načela in merila za oblikovanje cen, kakor jih dolo- ča(ta sporazum, razen glede tehničnih, delovnih in potroš- n'h normativov, o katerih se lahko izvajalci prosto dogovore z neposrednimi naročniki. Pogodbe v neposredni svo-°dni menjavi dela ne smejo ovirali izvajanja nalog, dogovorjenih v samoupravnih sporazumih ali pogodbi s s uPnostjo socialnega skrbstva. plan skupnosti socialnega skrbstva ZA OBDOBJE 1976—1980 13. člen za katere zdru- A- Enotni program v republiki B. Skupni program v republiki C- Občinski program: temeljni občinski program dogovorjene naloge v občini O- Skupni program mesta Ljubljana . Plan vsebuje naslednje skupine nalog, ■ll.iemo sredstva no tem sporazumu : A) Enotni program v republiki 14. člen tet Na*°8e >z enotnega programa so po naslednjem priori-nem vrstnem redu: • Zagotavljanje sredstev za stalne družbene denarne k 11()či kot edini vir občanu, ki ni sposoben za pridu-os-i° t*e*° 'n n'ma dohodkov ter lastnega premoženja niti ke ’ k' k' ga bde po zakonu, pogodbi, oporoki ali jz ka-lj.®a drugega pravnega naslova dolžne in sposobne preživ-'t;tči 'n <"V mu n' mo.u°če zagotovili preživljanja na drug Pom ^.a8°tavljanjc sredstev za stalne družbene denarne nj . 0kl kot dopolnilni vir preživljanja občanu, čigar osnov-^ °dki so nižji od sredstev edinega vira. vj£c' Ugotavljanje sredstev za zdravstveno varstvo upra-^ncem do družbeno denarnih pomoči, v 0lag°tavljanje sredstev za BOD strokovnim delavcem nUrr^lnkkih skupnostih socialnega sltrbstva po kadrovskem k0VnnU'Vu’ k' izhaja iz poprečne kadrovske zasedbe stro-lh delavcev v ŠR Sloveniji leta 1975. Enotne prispevne stopnje za izvedbo enotnega programa so izračunane na podlagi trenutnih virov in predvidenega trenda rasti dejavnosti socialnega skrbstva, ter iz ocen o višini mase bruto osebnih dohodkov v Sloveniji do leta 1980. Vrednost enotnega programa v občini in višina sredstev za solidarnostno pokrivanje enotnih programov občinskih skupnosti socialnega skrbstva v SR Sloveniji je razvidna iz tabele 1. 15. člen Dogovorjeni standardi za vrednotenje enotnega programa socialnega skrbstva so izraženi v cenah iz leta 1975: 1. Stalna družbeno denarna pomoč kot edini vir preživljanja na upravičenca mesečno 2. Stalna denarna pomoč kot dopolnilni vir preživljanja na upravičenca mesečno 3. Prispevek za zdravstveno varstvo za posameznega upravičenca mesečno 4. Sredstva za strokovnega delavca mesečno v skupnostih socialnega skrbstva po normativu 1 strokovni delavec na 4500 prebivalcev, ki so enakovredni kvalifikacijskemu količniku 2.90 X BOD pogojno nekvalificiranega delavca v gospodarstvu 16. člen Enotna načela, ki urejajo način izvajanja solidarnosti. Pri izvajanju solidarnosti bodo veljala naslednja načela : 1. Do solidarnostnih sredstev so upravičene tiste občinske SIS, ki v okviru sredstev, zbranih na območju svoje občine po dogovorjenih solidarnostnih stopnjah, ne morejo zagotoviti izvedbe enotnega programa. 2. Solidarnostna sredstva se smejo uporabiti samo za izvedbo enotnega programa, in sicer največ do razlike med sredstvi, zbranimi za dejavnost na območju občine ter vrednostjo enotnega programa dejavnosti v občini. 3. Morebitni presežek oz. primanjkljaj sredstev, ki se združujejo v solidarnost, se ob zaključku vsakega poslovnega leta poračuna z občinskimi SIS, ki so prispevale solidarnostna sredstva, in sicer tako da se jim v naslednjem poslovnem letu upošteva pri obveznostih za solidarnost v sorazmerju s sredstvi, ki so jih dejansko prispevale za solidarnost. V okviru republiške SIS sc bodo občinske SIS najkasneje v roku mesec dni po začetku veljavnosti tega sporazuma dogovorile o tehniki izvajanja solidarnosti. B) Program skupnih nalog in njihovo uresničevanje 17. člen Udeleženci, združeni v skupnosti socialnega skrbstva, bodo uresničevali nekatere naloge skupnega in splošnega pomena po načelu vzajemnosti, za kar se bodo sredstva združevala v skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. Te naloge so: 1. Investicije — prednostna investicija za dokončanje izgradnje zavoda za duševno in živčno bolne Hrastovec-Trate, — soudeležba pri izgradnji centra za varstvo in rehabilitacijo slepih in slabovidnih v Škofji Loki, — izgradnja tretjega zavoda za varstvo in' delovno usposabljanje za 250 težje duševno prizadetih otrok, — za izdelavo elaborata in gradbenega načrta ter za gradnjo zavoda za varstvo in resocializacijo alkoholikov. 2. Oskrba oseb neznanega prebivališča v zavodu za duševno in živčno bolne Hrastovec-Trate. 3. Sofinanciranje dogovorjenega programa skupnosti socialnega varstva SR Slovenije in INDOK centra po samoupravnih sporazumih. 4. Sofinanciranje programov republiških humanitarnih organizacij in društev. 5. Denarna in materialna pomoč Romom, izdelava in sofinanciranje programa za kompleksno in dolgoročno ure- 760.00 din 390.00 din 135.00 din 7.824,00 din ditev vprašanja Romov, ob vključevanju ostalih SIS na področju družbenih dejavnosti. 6. Pomoč in oskrba delavcem in osebam, ki se prisilno vračajo iz tujine in so neznanega bivališča. 7. Oblikovanje programov predzakonskega svetovanja: vsebina zakonskega svetovanja, priprava kadrov in organizacija predzakonskega svetovanja. 8. Raziskave na področju socialnega skrbstva zajemajo: vloga in pomen socialnega dela pri obravnavanju vprašanj prestopništva; družine alkoholikov in prestopništvo mladine in raziskava o obvladanju socialnih razlik. 9. Dejavnost’ samoupravnih organov skupnosti socialnega skrbstva. 10. Dejavnost strokovne službe skupnosti socialnega skrbstva. 11. Sredstva v višini 1 "/n od zbranih sredstev za nepredvidene rizikc, solidarnostno pomoč pri elementarnih nesrečah, o čemer odloča skupščina skupnosti. Vrednost programa skupnih nalog skupnosti socialnega skrbstva v SR Sloveniji in prispevek SIS soc. skrbstva Ljubljana Moste-Poljc je razvidna iz tabele II. C) Program nalog v občini Ljubl jana Moste-Polje < 18. člen Udeleženci se skladno s svojimi možnostmi in interesi sporazumejo poleg enotnega in skupnega programa tudi za uresničitev nalog in ukrepov iz občinskega programa, ki obsega naslednje naloge: — zagotavljanje sredstev za začasne denarne pomoči, kadar občan ali družina v določenem časovnem obdobju nima sredstev za preživljanje; — zagotavljanje sredstev za enkratno denarno pomoč, kadar občan ali družina zaide \ prehodno oz. enkratno hudo stisko; — zagotavljanje zavodskega varstva v splošnem socialnem zavodu starejšim občanom, ki žive v takih pogojih, da so življenjsko, zdravstveno in socialno ogroženi ali če so zaradi bolezni ali invalidnosti nesposobni, da bi sami skrbeli zase, nimajo pa svojecev oz. oseb, ki bi zanje 'skrbeli; — zagotavljanje zavodskega varstva v posebnih socialnih zavodih (Hrastovec, Škofja Loka, Ponikve) občanom, ki jim je potrebna posebna oblika varstva, rehabilitacija, zaposlitev in resocializacija; — zagotavljanje zavodskega varstva in usposabljanja otrokom in mladostnikom, ki so moteni v telesnem in duševnem razvoju; — zagotavljanje rejništva otrokom, ki jim je v lastni družini ogrožen normalni telesni in duševni razvoj in ki iz različnih drugih objektivnih razlogov ne morejo živeti pri svojih starših; — zagotavljanje rejništva odraslih, ki ne morejo živeti v domačem okolju; — zagotavljanje strokovnega postopka razvrščanja otrok motenih v telesnem in duševnem razvoju; — zagotavljanje sredstev za pogrebne stroške nepre-rr.ožnih; — zagotavljanje delovanja občinske skupnosti socialnega skrbstva; — zagotavljanje sredstev za brutto osebni dohodek ostalim delavcem, t.j. strokovno-administrativnim, tehničnim in finančnim delavcem pri izvajanju socialno varstvenih ukrepov; — zagotavljanje sredstev za materialne in druge prejemke iz sklada skupne porabe; — druge obvezne dajatve v zvezi z delovanjem skupnosti socialnega skrbstva (stroški SDK, obvezna rezerva, osnovna sredstva). 19. člen Delavci in občani Ljubljane združeni v skupnosti socialnega skrbstva se dogovorijo, da bodo za izvajanje nalog iz 18. člena tega sporazuma upoštevali enotne kriterije pri dodeljevanju družbeno denarne pomoči. 1. Družbeno denarna pomoč kot edini vir preživljanja znaša 60 % varstvene pokojnine. 2. Družbeno denarna pomoč kot dopolnilni vir preživljanja znaša razliko med lastnimi dohodki do višine edinega vira, ob izpolnjenih ostalih pogojih, določenih v 42. členu statuta občinske skupnosti socialnega skrbstva. 3. Za druge oblike denarne pomoči se upoštevajo na podlagi povprečnih cen iz leta 1975 v mestu Ljubljana naslednje usmeritve: — začasna denarna pomoč na* upravičenca mesečno — enkratna denarna pomoč na upravičenca — zavodsko varstvo v splošnih socialnih zavodih na oskrbovanca povprečno mesečno — zavodsko varstvo v posebnih socialnih zavodih na oskrbovanca povprečno mesečno — zavodsko varstvo otrok na posebnem šolanju in usposabljanju, mesečno na otroka — zavodsko varstvo otrok in mladoletnikov v vzgojnih zavodih, mesečno ha otrojca — otrok v rejništvu, povprečno mesečno — zavarovanje rejnice, povprečno mesečno — plačilo pogrebov — postopek za razvrstitev otroka 20. člen Potrebna sredstva za izvedbo temeljnega programa občinske skupnosti socialnega skrbstva so razvidna iz. tabele IH 21. člen Poleg nalog, temeljnega programa, mora občinska skupnost socialnega skrbstva izvajati še druge dogovorjene naloge, ki so prav tako pomembne za socialno varnost občanov in delavcev. V ta namen udeleženci združujejo sredstva še za: — regresiranje šolske prehrane in oskrbnine v VVZ za otroke iz materialno ogroženih družin — letovanje otrok iz materialno ogroženih družin — letovanje socialno ogroženih starejših občanov — sofinanciranje programov občinskih socialnih humanitarnih organizaci j in društev — vrednotenje teh nalog je razvidno iz tabele IV. 22. člen Za pridobitev pravice do regresiranja prehrane v šoli, oskrbnine v VVZ in letovanje otrok in odraslih znaša dohodkovni cenzus 860 din mesečno na družinskega člana. D. Program skupnih nalog v mestu Ljubljana 23. člen Občinska skupnost socialnega skrbstva je sporazumna, da se v okviru skupnosti socialnega skrbstva mesta Ljubljana združujejo sredstva za tiste naloge, ki so skupnega pomena za vse občinske skupnosti mesta Ljubljana. Te naloge so: — sofinanciranje dejavnosti mestne skupnosti social nega skrbstva — sofinanciranje mladinskega sprejemališča — sofinanciranje Demonstracijskega eksperimentalnega centra za usposabljanje duševno prizadetih mladostnikov — sofinanciranje družbeno humanitarnih organizacij — sofinanciranje predzakonskega svetovanja v letu 1980 — in druge dogovorjene skupne naloge. Ovrednoten program skupnih nalog v mestu Ljubljana je razviden iz tabele V. 450.00 din 850.00 din 1.070.00 din 2.540.00 din 2.460.00 din 2.160.00 din 760.00 din 1.080.00 din 2.500.00 din 750.00 din 3C 24. člen Sredstva za predzakonsko svetovanje, ki se bo pričelo izvajati v letu 1980, bodo dogovorjena naknadno s posebnim sporazumom. 25. člen V okviru skupnosti socialnega skrbstva mesta Ljubljana bo občinska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana Moste-Polje združevala sredstva za solidarnostne potrebe na podlagi posebej dogovorjenega programa solidarnosti. 26. člen Sredstva za izvedbo programa po tem sporazumu znašajo: 1976 1977 1978 1. PLAH .(cene 1975) enoten program 5.188.9oo 5.606.830 skupni program 102.123 306.780 875.046 obžinski program 8.419.353 9.826.390 lo.714.79o skupni program v Ljubljani >99.700 499.700 499.7oo skupaj J 14.21o.o76 17.696.366 cost:68 '** coUdar- 3.o89.3ol 3.067.130 1979 198o 1976-1980 5.612.19o 973.218 11.237.llo 499.7oo 5.617.l9o 1.125.3o6 ll.846.36o 499.700 3.382.473 52.o44.oo3’ 2.498.500 18.322.218 19.o88.556 •*2i> 2.914.818 2.766.850 Rekapitulacija materialnih obveznosti udeležencev spo-razuma po prispevnih stopnjah je razvidna iz tabele VI. Vrednost programov občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Moste-Polje za leto 1977 27. člen “Tepina programer rpadmoet indeks 76m ^®2S*IPS00RAM 880 SHS 6:545.411 a.Ml e^rrn252a2 •ootnege programa a.574.454 36. .814 H08CT-POLJ8 " -3» 46e.6oe 1 . J 22-35A1. 1"«wl?leven4e »redater t cu»noetl e e s. skrb str a BM 16,756.489 4,331.311 12,464.378 “•.75 136 149 132 8k**str£i ■J***J4 *• »oalalae Otr.*^ v LdSlJmal »bara 8ol^ar£?,t4'*lieBeke 17,.95,936 299.167 o,76 »."•riu— -- S0m^EG ZDRUŽEVANJA SREDSTEV ZA SKUPNOSTI KALNEGA SKRBSTVA V LJUBLJANI ZA OBDOBJE 1. 8.—31. 12. 1977 stop. prisp. sredstva iz BOD j—____________________________1. 8.—31. 12. 77 1. 8.—31. 12, 2. ^°eovorjeni program za leto 1977 94,336.390 stnnJ, realizirana sredstva (54 % nnje BOD 1977) 47,648.952 46,687.438 3. manj znesek presežka nad dogovorjenim revaloriziranim programom 1976 a) v občinskih skupnostih 317.000 b) solidarnost 901.000 c) vzajemnost 581.000 Skupaj presežek 1976 1,799.000 ostane za združevanje v obdobju 1. 8,—31. 12. 1977 44,888.438 0,78 od tega: 1. za združevanje v SSS SRS 9,141.098 0,15 2. za združevanje v Ljubljani 35,947.340 0,63 Dohodkovne možnosti udeležencev sporazuma in potrebe vseh koristnikov skupne porabe v Ljubljani so v letu 1977 narekovale možnosti in obseg dejavnosti tako občinskih kot mestne skupnosti socialnega skrbstva. Tako je zelo zmanjšan ali v celoti črtan obseg dopolnilnega programa : ‘ • — regresiranje šolske prehrane in oskrbnine v VVZ na manj kot 50 °/o lanske porabe — regresiranje letovanja socialno ogroženih otrok v celoti — ter sofinanciranje humanitarnih organizacij, društev ter klubov zdravljenih alkoholikov v celoti. Tekoče izvajanje sporazuma 29. člen Skupnosti socialnega skrbstva bodo spremljale gospodarska gibanja in dohodkovne možnosti temeljnih organizacij združenega dela materialne proizvodnje in sprejemale potrebne ukrepe. Skupščina skupnosti socialnega skrbstva Slovenije bo skladno s temi gibanji predlagala ostalim udeležencem samoupravnega sporazuma enotne prispevne stopnje za enotni in skupni program, kot tudi obvezo posamezne občinske skupnosti do združevanja sredstev. Na tej osnovi bodo tudi ugotavljale upravičenost posameznih občinskih skupnosti socialnega skrbstva do solidarnostnih sredstev in njihovo višino za posamezno leto. Upoštevaje ista izhodišča predlaga občinska skupnost socialnega skrbstva vsakoletno prispevno stopnjo za celotni občinski program. 30. člen Delavci in občani bodo preko skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva ob zaključku vsakega leta valorizirali zneske programa po tem sporazumu za naslednje leto na osnovi družbenega dogovora o razporejanju dohodka za tekoče leto. 31. člen Samoupravni nadzor nad izvajanjem tega sporazuma in uporabe sredstev v skladu z dogovorjenim programom bo opravljal odbor za samoupravni nadzor iz 21. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva. 32. člen Skupščina skupnosti socialnega skrbstva Občinske skupnosti Ljubljana Moste-Polje mora ob polletnem periodičnem obračunu in zaključnem računu analizirati vsebinsko in finančno realizacijo tega sporazuma ter po potrebi sprejeti ustrezne ukrepe. Ce se pri analizi iz prejšnjega odstavka pokaže, da se iz objektivnih razlogov programa ne izvaja, kakor je določeno v tem sporazumu ter da skupščina skupnosti tega ne more popraviti v okviru svoje pristojnosti, mora o tem takoj obvestiti udeležence sporazuma in skupščino občine Ljubljana Moste-Polje. šteje se, da se program ne izvaja v bistvenih točkah, če: 1. se ne izvaja program v predvidenem obsegu in kvaliteti; 2. nastopijo nepredvidene in izjemne okoliščine, ki bi zahtevale vrednostno krčenje programa za več kot 5 %>; 3. so bistveno kršena določila izvajalskih samoupravnih sporazumov ali pogodb glede kakovosti storitev ali dostopnosti storitev občanom. V primerih iz prejšnjega odstavka predoči skupnost socialnega skrbstva občine problematiko Skupnosti socialnega varstva občine, ki lahko predlaga spremembo samoupravnega sporazuma ali predlaga skupščini občine, da sprejme ustrezen ukrep. 33. člen Presežki iz preliva sredstev, ugotovljeni v letnem zaključnem računu občinske skupnosti socialnega skrbstva se poračunajo zavezancem pri obveznostih za naslednje leto, če se ne sporazumejo drugače. TABELA I.: ENOTNI PROGRAM Končne določbe 34. člen Ta sporazum se sklene s pristopnimi izjavami, ki jih podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev. Sporazum je sklenjen, ko k njemu pristopi najmanj dve tretjini upravičenih udeležencev. To ugotovi skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva s posebnim sklepom. Ko je sporazum sprejet se objavi v občinskem glasilu. 35. člen Samoupravni sporazum začne veljati s 1. 8. 1977. NAZIV Štev. 1976 prej era-sredstva nikov po prisp. ctopnji Št. 1977 pre- sredstva jem« po prisp. stopnji Št. pre- jem. 1978 sredstva po prejemni stopnji Štev. pre- jemi 1979 sredstva po prisp. stopnji Štev. pre- jem. 198o sredstva po prisp. stopnji Štev. pre- jem. 1976 - 198o sredstva 0.291 0.291 0.285 0.272 0.289 Denarne pomoči kot edini vir preživljanja 42 3S3.o4o 44 4ol.28o 46 419.520 48 4378760 5o 4-56.000 230 2.o97.6oo 2.Donarne pomoči kot dopolnilni vir proživljan- da lo9 510.120 138 645.840 15o 7o2.ooo 153 739.440 165 772.500 72o 5.569.600 5.Zdravstven6 varstvo nopremožnih 113 185«060 118 191.16o 122 197.640 127 2o5.74o 132 213.340 612 991.440 4.Strokovni dolvci lo,9 1.023.379 13 1.22o.54o 13 1.22o.54o 14 1.514.432 15 1.408.320 65,9 6.187.211 SKUPAJ 2.099.599 2.458.820 2.539.700 2.697.372 2.850.360 12.645.851 Solidarnostno prelivanje v SIS soc. skrbstva SR Slovenije 3.o89.3ol 2.984.431 3.o67.13o 2.914.818 2.766.830 <19 9> -HM 14r622'.51o SKUPAJ 5.188.9oo 5.443.251 5.606.850 5.612.19o 5.617.19o •’ > 5 AGP 27-.463t361 TABELA II PROGRAM SKUPNIH NALOG SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA V SR SLOVENIJI ▼ am naloge potrebna sredstva /P9 ceni let. 1975/ 1976 1977 1578 1999 198o 1976 - 19^/ 1. Investicije a/ Zavod za duševno in živčno bolne Kraetoveo-Trate 1.000.000 2.7oo.ooo 3.7oo.ooo ti/ Center za varstvo in rehabilitacijo ln varstvo elepih in slabovidni)! v Škofji Loki 3.484.000 _ 3.484.000^ c/ 1'retji zavod za varstvo in delovno usposabljanje-duševno prizadetih otrok lo.000.000 15*000.000 15.ooo.ooo 4o.ooo.oo^/ č/ Zavod za varstvo in resocializacijo alkoholikov - - 5.ooo.ooo 4.000.000 8.ooo.ooo 15.000.000^/ 2. Oskra oseb neznanega bivališča v ta-,vod.u za duševno in Živčno bolrto Hraetovec-Prate 35o.ooo 350.000 350.000 55o.ooo 55o.ooo 1.750.00^/ 5« Sofinanciranje dogovorjenega programa Skupnosti socialnega varstva Slovenije in republiškega IhDOK centra llo.ooo lle.ooo llo.ooo llo.ooo llo.ooo 550.0*^/ •4, Sofinanciranje programov republiških socialno1humanitarnih organizacij in društev 22o.ooo 22o.ooo 220.000- 22o.ooo 22o.ooo 1.000.00^/ 5« Denarna in materialna poti-oČ Kontom - 5oo.ooo Soo.ooo 5oo.ooo 500.000 2.000.00^/ o. Pomoč ln oskrba begavcen in osebam, ki bo prisilno vračajo iz tujine - neugotovljenega bivališča 400.000 400.000 Ooo.ooo 400.000 1.6oo.oo^,y 7. Program predzakonskega svetovanja 316.76o 5oo.ooo 500.000 5oo.ooo $00.000 2.316.7^/ 3. Raziskave na področju socialnega skrbstva - Soo.ooo 5oo.doc Soo.ooo Soo.ooo — 2.ooo.oO«> 9- Dejavnost samoupravnih organov ekup-noeti socialnega skrbstva 15o.ooo 321.26o 321.26o 321.260 321.260 ; " 1*5.«^ lo.Dejavnost strokovne službe skupnosti socialnega skrbstva Soo.ooo 1.771.546 1.828.370 1.828.370 1.828.370 7 11.Sredstva s višini 1% od zbranih erodetev za nepredviden« riali. 2*.27o 73.47o 177.1oo 271.940- 272.100 6i8.ewy SKUPAJ , 2.451.131 7.426.S76 21.37e.73o 23.961.57o 27.961.73o 83.211*??6 Prispevne stopnje Pri spevak.-SIti oocv skrbstvo Lj, Moste Pol,!« 0,005738 St o,#164 * *,e4*51o5 1*3*12*4 3o6.78o 87S,O*0 o,o4?lol97 973*218 0,05182 * lš!23.5o6 3*382^ tabela III TEMELJNI OBČINSKI PROGRAM |«P. NAZIV Štev. pre- jem. 1976 sredstva po prisp. stopnji Štev. pre- jem. 1977 sredstva po prisp. stopnji Štev. pre»- jem. 1978 sredstva po prisf• stopnji. — Štev. pre- jem. 1979 sredstva po prisp stopnji 0,428 0,471 0,484 0,481' 1» družbeno denarne 48 57.600 pomoči-edini vir 42 5o.4-oo 44 52.800 46 55.2oo 2. družbeno denarne 28 151.200 pomoči-začasne 24 129.6oo 26 l4o.4oo 27 145.800 244 248.880 3* družbeno denarne pomoči-enkratne 21o 214.2oo 236 24o.72o 24o 244.800 .183 2.349.720 splošni socialni 975.360 zavodi 133 1.7o7.72o 155 199o.2oo 175 2.247.ooo 5« posebni socialni 87 2.568.240 zavodi 22 67o.56o 26 792.480 30 914.4oo 44 1.14o.48o zavodi za usposabljanje 73 2.154.960 80 2361.600 84 2.479.680 95 866.4oo 7. vzgojni zaVodi 35 9o7.2oo 4o 1036.800 42 l.o88.64o 7 75.600 ®e rejništvo 9« zavarovanje rejnic 8o 729.600 9o 82o.8oo 93 6 848.160 64.8oo 4o 30.000 lo.postopek za razvrššpnje otrok motenih v 1 32 24.ooo 35 26.250 38 29.5oo lo ' 25.000 razvoju X1-Pogrebni stroški 12; center za socialno 7 17.5oo 8 20.000 9 22.500 l.o38.9oo 174.3oo delo 771.120 937.600 993.500 13.občinske skupnost socialnega skrbstva 22.5oo 93.418 160.550 167.3oo 28.700 1^.osnovna sredstva - 41.000 lo.ooo - _ - 178.100 15.stroški SDK 16.obvezna rezerva 25.185 113.130 26.300 164.000 27.500 170.900 9.930.980 SKUPAJ 7.6o8.593 Š.811.5oo 9.509.680 Št. 1980 pre» sredstva dom. po prip. _________stopnji 0,482 5o 60.000 29 156.600 248 252.960 197 2.529.480 34 l.o36.32o 9o 2.6.56.800 47 1.218.240 98 893.760 8 86.4oo 42 31.500 11 27.500 l.o91.8oo 181.700 22.500 30.l00 185.600 lo. 461.26o Št. 1976-1980 pre- sredstva dem. po prisp. —______ stopnii 230 276.000 134 723.600 1179 1.201.560 843 lo.824.12o , 144 4.389.120 414 12.221.280 2o8 5.391.360 456 4.158.720 23 226.800 187 141.25o 45 112.500 4.832.920 777.268 96.ooo 137.785 811.730 4-6.322. ol3 tabela iv f?p- NAZIV Štev. ‘ pre- jem. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. goraož pri pla-cilu prehrane v Soli 466 Poooč plaSila oskrbnine v VVZ 36 letovanje otrok 39o letovanje odraslih drugtvo invalidov klub zdravljenih elkoholikov delavce sooialnih SKUPAJ DOGOVORJENI PROGRAM V OBČINI \ 1976 sredstva po prisp. stopnji Štev. pre- jem. 1977 Št. sredstva pre-po‘prisp. jem. stopnjah K 1976 sredstva po prisp. stopnjah Št. pre- jem. 1979 sredstva po,prisp. stopnji st. pre- jom. 1980 sredstva po prisp. stopnji št. pre- jem. 1976-1980 sredstva po prisp. stopnji 0, o46 0,054 o,o61 o.o63 o.o64 7oo 721.ooo 74o- 762.2oo 3141 3.235.230 479.98o 58o 597.4oo 655 674.650 96 324.480 I05 354.9oo 377 1.274.260 121.680 58 196.o4o 82 277.I60 415 2o3.35o 42o 2o5.8oo 2o4o 999.6oo 191.loo 4o5 198.45o 41o 2oo.9oo 35 54.300 4o 39.2oo lo5 lo2.9oo - - - 3o 29.4oo 17.ooo 17.oov 89.000 12.000 17.000 17.000 5.000 5.000 25.000 5.000 5.000 5.000 l.ooo l.ooo 5.000 1.000 1.000 1.000 Slo.76o 1.014.89o 1 .2o5.Uo 1.306.130 1.385.loo 5.721.990 tabela v NAZIV 1976 SKUPNE NALOGE V MESTU LJUBLJANA 1977 1970 1979 • sredstva sredstva sredstva sredstva po prisp. stopnji po prisp. stopnji po prisp. stopnji po prisp. stopnji 1976-198o sredstva po prisp. stopnji o,o27 o,o25 o,o24 o,o25 Skupnost social- neSa skrbstva m®sta Ljubljana mladinsko lo.ooo 4-0.000 4-o.ooo 4-o.ooo 200.000 sPr®jomališčo 80.000 J* demonstracijski center za uspos. duševno prizadete 80.000 80.000 80.000 4-oo.ooo m-Ladine • humanitarne 308.000 308.000 3o8.ooo 308.090 1.54o.ooo 0rSanizacije skupnost 70.000 7o.ooo 7o.ooo 7o.ooo 350.000 3ocialnega -^^arstva 1.700 1.7oo 1.7oo 1.7oo 8.5oo 499.700 4-99»7oo 4-99.7oo 4-99.7oo 2.498.500 REKAPITULACIJA MATERIALNIH OBVEZNOSTI UDELEŽENCEV SPORAZUMA TABELA VI SREDSTVA P r i spevne stopnje 1976-1980 1976 1977 1978 1979 1980 A. Enotni program v republiki 27,625.490 0,2915 0,2994 0,2852 0,2716 0,2587 B. Skupne naloge v republiki 3,382.473 .0,0057 0,0164 0,0445 0,0471 0,0518 C^. Občinski temeljni program 46,322.013 0,428 0,471 0,484 0,481 v 0,482 C^. Občinski dopolnilni program 5,721.990 0,046 0,054 0,061 0,063 0,064 Do Skupne naloge v mestu Ljubljani |,498.500 0,028 0,027 0,025 0,024 0,023 Skupaj: 85,550.466 0,6948 0,742 0,9971 0,9852 0,7348 I ZDRAVSTVO -----------------------------^ Na podlagi 24. člena Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 32. in 35. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Ljubija na-Moste-Polje in družbenega plana občine, delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ter kmetje in delovni ljudje, ki z osebnim delom in z delovnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine (v nadaljnjem besedilu: delovni ljudje ali udeleženci sporazuma) sklenemo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o osnovah plana občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976-1980 x__________'_________________ 1. člen Delovni ljudje združeni v občinski zdravstveni skupnosti s tem samoupravnim sporazumom določamo temelje programa zdravstvenega varstva za obdobje 1976—1980, cilje in naloge nadaljnega razvoja zdravstvenega varstva, združujemo potrebna finančna sredstva za zadovoljevanje svojih in skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva in socialne varnosti, medsebojne obveznosti in odgovornosti, upoštevajoč načela solidarnosti in vzajemnosti v občinski zdravstveni skupnosti in Zdravstveni skupnosti Slovenije, pogoje in merila za svobodno menjavo dela med uporabniki in izvajalci in dolžnosti pri nadzoru izvajanja tega sporazuma. 2. člen Udeleženci tega sporazuma soglašamo, da z delovnimi ljudmi združenimi v Regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana in v Zdravstveni skupnosti Slovenije zagotovimo zdravstveno varstvo in socialno varnost v skladu z rastjo produktivnosti dela zlasti pa: 1. boljše in popolnejše zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva z ukrepi za odpravljanje najpogostejših obolenj in bolezenskih stanj na območju občine; 2. dopolnjevanje organizacijskih oblik in nadaljnje izboljševanje kvalitete dela pri izvajanju zdravstvenega varstva udeležencev NOB; 3. organizacijo zdravstvene službe v pogojih družbene samozaščite, splošnega ljudskega odpora in ljudske obrambe ter v izrednih razmerah; 4. krepitev higiensko-epidemiološke dejavnosti, predvsem njene aktivnosti za ohranjevanje človekovega delovnega in življenjskega okolja in sicer iz zdravstvenih vidikov; 5. postopno ustanavljanje ambulant za starostnike, vzpostavitev in nadaljni razvoj nege bolnika na domu; nadaljevanje oblikovanja in dokončna izpeljava zagotavljanja najustreznejših pogojev za sodelovanje osnovne, specialistične in bolnišnične zdravstvene dejavnosti zavoljo racionalnega poslovanja in uspešnega izvajanja stabilizacije v zdravstvu oziroma v okvirih sleherne zdravstvene organizacije; 6. zdravstveno vzgojno in prosvetno dejavnost, zlasti še za omejevanje in preprečevanje poškodb pri delu in izven dela, poklicnih bolezni in invalidnosti, kot tudi za obnovitev mentalnega zdravja s poudarkom na preprečevanju alkoholizma, narkomanije in drugih škodljivih zdravstveno-socialnih pojavov. Število in starostna ter populacijska struktura prebivalstva, ki predstavlja osnovo za načrtovanje enotnega in dodatnega programa zdravstvenega varstva, je prikazana v tabeli št. I, ki je sestavni del tega sporazuma. 3. člen Delovni ljudje v občinski zdravstveni skupnosti združujejo sredstva za uresničevanje zdravstvenega varstva in socialne varnosti za: 1. enotni program zdravstvenega varstva občinske zdravstvene skupnosti; 2. dodatni program zdravstvenega varstva ,obč inske zdravstvene skupnosti; 3. skupni program zdravstvenega varstva občinskih zdravstvenih skupnosti v Regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana; 4. skupni program zdravstvenega varstva občinskih zdravstvenih skupnosti v Zdravstveni skupnosti Slovenije. I. PROGRAMI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 1. Enotni program zdravstvenega varstva 4. člen Enotni program zdravstvenega varstva pomeni količinsko in kakovostno opredelitev zdravstvenih storitev. Uresničevanje teh storitev si delavci in drugi delovni ljudje jamčimo z medsebojno solidarnostjo med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v SR Sloveniji, ne glede na dohodkovne možnosti v občini. Kazalci za določitev enotnega programa zdravstvenega varstva za obdobje 1976—1980 bodo opredeljeni v samoupravnem sporazumu o skupnih osnovali in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji. 5. člen Delovni ljudje bomo v občinski zdravstveni skupnosti združevali sredstva za uresničevanje enotnega programa zdravstvenega varstva (po cenah iz leta 1975) za vrste dejavnosti, kakor so navedene v prilogi I. tega sporazuma. Do spremembe sistema zbiranja sredstev po kraju stalnega prebivališča (domicilno načelo) bo občinska zdravstvena skupnost pri zbiranju sredstev za enotni program upoštevala razliko med številom prebivalcev in zavarovanih oseb. Delovni ljudje bomo zbrali sredstva za financiranje enotnega programa zdravstvenega varstva v višini: -leta 1976 -leta 1977 -leta 1978 -leta 1979 - leta 1980 Skupaj 1976-1980 6. člen Finančna sredstva potrebna za uresničitev enotnega programa bomo delovni ljudje zbirali po enotni prispevni stopnji (na bruto osebne dohodke), in sicer: - leta 1976 4,59 -leta 1977 4,56 -leta 1978 4,51 -leta 1979 4,49 - leta 1980 4,45. V enotni prispevni stopnji iz prejšnjega odstavka tega člena ni upoštevan prispevek kmetov in drugih delovnih ljudi iz 19. člena tega sporazuma. Večji priliv sredstev po enotni prispevni stopnji preko dogovorjenega zneska za enotni program iz 3. odstavka 5. člena in preko zneska za solidarnostno prelivanje iz 16. člena tega sporazuma se uporabi za financiranje iz 2. in 3. točke 3. člena ob upoštevanju 10. člena tega sporazuma. Za nepredvideno povečanje izdatkov pri uresničevanju enotnega programa zdravstvenega varstva bomo v občinski zdrav-stveni skupnosti zagotovili tekočo rezervo. - Dodatni program zdravstvenega varstva 7. člen Delovni ljudje se skladno s svojimi možnostmi in interesi sporazumemo tudi o dodatnem programu zdravstvenega varstva in si Pri tem z združevanjem sredstev po načelu solidarnosti Ugotavljamo: * ~~ nadomestila osebnega dohodka za čas zadržanosti od dela in druga denarna nadomestila; program zdravstvenega varstva, ki ni zajet v enotnem Programu po dejavnostih, kakor so prikazane v prilogi I. tega sporazuma; druge oblike zdravstvenega varstva. (v tisoč din) 84.602 din 88.122 din 91.476 din 95.450 din 99.233 din 458.883 din. 8. člen dol ^e'ovn* ljudje bomo združevali vig'atne®a Pr°grama zdravstvenega varstva iz prejšnjega člena v sredstva za financiranje "leta 1976 'leta 1977 'jeta 1978 ' leta 1979 ','eta 1980 Skupaj 1976 -1980 (v tisoč din) '60.829 din 64.048 din 66.753 din 69.270 din 72.566 din 33.466 din. nt„ finančna Pr°grami 9. člen sredstva potrebna za uresničitev dodatnega fn^irama bomo delovni ljudje zbirali po enotni prispevni stopnji - wru,t0 osebne dohodke), in sicer: - o!3 1976 3,84 cta 1977 3 81 ^ eta 1978 3*78 eta 1979 3 73 " eta 1980 3/72 ni. 10. člen bomo L °Vn' ljudje združeni v občinski zdravstveni skupnosti Presežek sredstev za uresničitev dodatnega programa po enotni prispevni stopnji zagotavljali drugim občinskim zdravstvenim skupnostim združenim v Regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana, ki dogovorjenega zneska za dodatni program ne morejo zagotoviti. 11. člen Za enotni program iz 5. člena tega sporazuma in dodatni program iz 7. člena tega sporazuma potrebna kadrovska zasedba za izvajanje osnovnega zdravstvenega varstva je v primerjavi med stanjem 1976 in predvidevanji za 1980. leto prikazana v tabelah št. II., III. in IV. 3. Skupni program občinskih zdravstvenih skupnosti v Regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana 12. člen Delovni ljudje, združeni v občinski zdravstveni skupnosti bomo združevali in uresničevali določene naloge skupnega pomena v Regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana, in sicer: - sredstva za naložbe v izgradnjo nadaljnjih prostorskih zmogljivosti in nabave opreme, predvsem v osnovnem zdravstvenem varstvu; - sredstva za delovanje Zavoda za socialno medicino in higieno Ljubljana; - sredstva za delovanje organov Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana in njene strokovne službe. 13. člen "■ ’ Za skupni program občinskih zdravstvenih skupnosti v Regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana bomo delovni ljudje združevali sredstva v višini: -leta 1976 6.735 din -leta 1977 8.179 din -leta 1978 8.927 din - leta 1979 9.208 din - leta 1980 9.861 din Skupaj 1976-1980 42.910 din. 14. člen Prispevne stopnje za zagotovitev skupnega programa iz prejšnjega člena tega sporazuma znašajo: - leta 1976 0,45 « -leta 1977 0,52* - leta 1978 0,54 - leta 1979 0,53 -leta 1980 0,54 4. Skupni program občinskih zdravstvenih skupnosti v Zdravstveni skupnosti Slovenije 15. člen Delovni ljudje združeni v občinski zdravstveni Skupnosti bomo združevali in uresničevali nekatere naloge skupnega in" splošnega pomena skupaj z delovnimi ljudmi drugih občinskih zdravstvenih skupnosti v Zdravstveni skupnosti Slovenije po samoupravnem sporazumu o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji v letih 1976-1980. 16. člen .Vrednost celotnega skupnega programa iz 15. člena tega sporazuma znaša (v milijonih dinarjev) za: -leto 1976 171,5 - leto 1977 148,2 -leto 1978 150,6 -leto 1979 1 116,3 -leto 1980 98,8 Skupaj 1976-1980 685,4. 17. člen Potrebna finančna sredstva za kritje skupnega programa v Zdravstveni skupnosti Slovenije bomo zbirali po enotnih prispevnih stopnjah: - leta 1976 o,46 -leta 1977 0^34 - leta 1978 o 33 -leta 1979 0^25 - leta 1980 o,20. 18. člen Občinska zdravstvena skupnost bo v Zdravstveni skupnosti Slovenije združevala sredstva za nepredvidene rizike zaradi izjemno visokih izdatkov, ki presegajo rizično sposobnost te skupnosti in so posledica večjih elementarnih nesreč, epidemij nalezljivih bolezni in drugih množičnih obolenj ter poškodb, in sicer po stopnji 0,125 od skupnega ugotovljenega dohodka občinske zdravstvene skupnosti. Občinska zdravstvena skupnost bo obračunavala in združevala sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena, dokler vsota združenih sredstev ne bo znašala 5 % povprečnih mesečnih izdatkov vseh občinskih zdravstvenih skupnosti v SRS za zdravstveno varstvo v preteklem letu; neuporabljena sredstva se prenesejo v naslednje leto. II. USKLAJEVANJE OBSEGA PRAVIC IZ ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Z DOHODKOVNIMI MOŽNOSTMI V OBČINI 19. člen Kmetje in drugi delovni ljudje bomo na podlagi samoupravnega splošnega akta ali zakona prispevali ustrezen delež finančnih sredstev za uresničevanje enotnega in dodatnega programa zdravstvenega varstva občinske zdravstvene skupnosti ter skupnega programa občinskih zdravstvenih skupnosti v Regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana in skupnega programa v Zdravstveni skupnosti Slovenije. 20. člen Obveznost združevanja sredstev občinske zdravstvene skupnosti po 16. členu tega sporazuma preneha, ko je dosežen planirani znesek, ki bo opredeljen v samoupravnem sporazumu o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji v letih 1976-1980. 21. člen Delovni ljudje, združeni v občinski zdravstveni skupnosti bomo v okviru dogovorjenih sredstev preko enotnih prispevnih stopenj zagotovili najprej uresničitev enotnega programa v občini in. SRS, nato zagotovili združevanje sredstev za skupni program v SRS iz 15. člena tega sporazuma, za tem uresničitev dodatnega programa v občini in skupni program občinskih zdravstvenih skupnosti v Regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana. 22. člen Delovni ljudje soglašamo, da občinska zdravstvena skupnost upoštevajoč gospodarske in dohodkovne možnosti zagotavlja delavcem in drugim delovnim ljudem predvsem, obseg pravic iz zdravstvenega varstva po enotnem programu, nato pa v skladu z razpoložljivimi sredstvi za izvajanje dodatnega programa zagotavlja zakonsko določene pravice iz socialne varnosti (nadomestila osebnega dohodka in druga denarna povračila). Če sredstva po tem samoupravnem sporazumu zaradi neugodnih gospodarskih gibanj ne pritekajo v predvideni višini, mora skupščina občinske zdravstvene skupnosti po načelu kontinuiranega planiranja prilagoditi izvajanje programa novo nastalim razmeram, pri čemer imajo prednost naloge po vrstnem redu iz-1. odstavka tega člena, ob upoštevanju prioritet, navedenih v družbenem planu občine za obdobje 1976-1980. Pri tem bo občinska zdravstvena skupnost najprej ustavila ali skrčila obseg investicijskih vlaganj iz 16. člena, zatem iz 13. člena tega sporazuma, nato pa skrčila ali zaostrila merila za uveljavljanje določenih pravic iz zdravstvenega varstva. 23. člen Skupščina občinske zdravstvene skupnosti bo ob zaključku vsakega poslovnega leta uskladila zneske za programe zdravstvenega varstva iz tega sporazuma z gospodarskimi gibanji in tako preračunala nominalne zneske po cenah iz leta 1975 na cene za naslednje poslovno leto. Pri tem bo upoštevala: - doseženo višino povprečnih osebnih dohodkov na pogojno nekvalificiranega delavca v preteklem letu v SR Sloveniji in kadrovsko zasedbo do višine kadrovskega normativa za enotni in dodatni program zdravstvenega varstva; - materialne stroške (ki so v zdravstvu primerljivi z življenjskimi stroški) v višini iz meseca decembra preteklega leta; - cene gradbenih del oziroma gradbenega materiala ter opreme v višini iz meseca decembra preteklega leta pri investicijskem delu programa. 24. člen Skupščina zdravstvene skupnosti bo ob polletnem periodičnem obračunu in zaključnem računu analizirala vsebinsko in finančno uresničitev tega sporazuma ter sprejela oziroma predlagala udeležencem sporazuma ustrezne ukrepe. Če skupščina občinske zdravstvene skupnosti ugotovi, da se programi ne izvajajo iz objektivnih razlogov in teh ne more odpraviti v mejah svoje pristojnosti, mora o tem obvestiti občinsko skupščino, po potrebi pa predlaga tudi spremembo ali dopolnitev tega sporazuma. 25. člen Presežki iz priliva sredstev, ugotovljeni z letnim zaključnim računom občinske zdravstvene skupnosti, potem ko so izpolnjeni letni programi v predvidenem obsegu, se poračunajo zavezancem pri obveznostih za naslednje leto. III. PRISPEVKI ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI OZIROMA UPORABNIKOV K STROŠKOM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 26. člen Zaradi uskladitve pravic z dogovorjenim obsegom oziroma z razpoložljivimi sredstvi po enotnem, skupnem in dodatnem programu zdravstvenega varstva bo skupnost v letu 1977 in po potrebi tudi v naslednjih letih določila v samoupravnem splošnem aktu tiste naloge in dejavnosti, ki jih lahko v svojem programu opusti ali jih financira le delno (participacija skupnosti), če dohodkovne možnosti ne omogočajo, da bi jih v celoti uresničila. Pri tem bo najprej ustavila ali skrčila obseg investicijskih vlaganj, nato pa skrčila ali zaostrila merila za uveljavljanje pravic do: - nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja v naravnih zdraviliščih, razen za udeležence NOB, če ne gre za nujno zdraviliško zdravljenje; - neobvezno cepljenje; — reševalnih prevozov; — zdravil; r- snemnih in fiksnih zobno-protetičnih del; - specialistična zdravljenja; — drugih pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva. Občinska zdravstvena skupnost bo z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v okviru zdravstvene skupnosti Slovenije s samoupravnim sporazumom določila pravice, ki se v celoti zagotavljajo s sredstvi po enotnem programu, kot tudi oblike zdravstvenega varstva in najnižje zneske, ki jih bo zagotavljala uporabnikom. IV. MENJAVA DELA MED UPORABNIKI IN IZVAJALCI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 27. člen Skladno s tem samoupravnim sporazumom bodo delovni ljudje-uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva izvajali menjavo dela upoštevajoč merila, ki bodo dogovorjena v samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje menjave dela na področju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji po enotnem in dodatnem programu zdravstvenega varstva. 28. člen V mejah dogovorjenih sredstev bo. občinska zdravstvena skupnost sklepala sporazume o izvajanju svobodne menjave dela z organizacijami združenega dela osnovne, dispanzerske ter lekarniške zdravstvene dejavnosti. Za zagotavljanje specialističnega, bolnišničnega ter zdraviliškega zdravstvenega varstva in za dejavnost Zavoda za socialno medicino in higieno v Ljubljani bo sklepala sporazume o izvajanju svobodne menjave dela z zdravstvenimi organizacijami v regiji ali izven nje Regionalna zdravstvena skupnost v Ljubljani. ■ Za vrhunske klinične ali superspecialistične zdravstvene storitve, ki jih izvajajo klinike in inštituti ali druge specializirane zdravstvene organizacije bo sklepala sporazume o izvajanju svobodne menjave dela Zdravstvena skupnost Slovenije. V. NADZOR NAD IZVAJANJEM SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 29. člen Samoupravni nadzor nad izvajanjem tega sporazuma in uporabe sredstev v skladu z dogovorjenim programom bo upravljal odbor samoupravnega nadzora občinske zdravstvene skupnosti. Odbor samoupravnega nadzora ima pri izvajanju tega sporazuma naslednje naloge: — spremlja izvajanje enotnega, dodatnega in skupnih programov po vsebini, obsegu in kvaliteti; — preverja upoštevanje normativov in standardov pri sklepanju sporazumov o izvajanju svobodne menjave dela z zdravstvenimi organizacijami; — spremlja priliv sredstev iz prispevkov po tem sporazumu; — preverja obveznost oziroma upravičenost občinske zdravstvene skupnosti do združevanja sredstev za solidarnostne naloge, za dodatni program, za skupni program v Zdravstveni skupnosti Slovenije in v Regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana; — seznanja o svojih ugotovitvah skupščino občinske in regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana, skupščino Zdravstvene skupnosti Slovenije in po potrebi tudi neposredno udeležence tega sporazuma. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 30. člen Občinska zdravstvena skupnost bo preračunala stopnje prispevka iz tega sporazuma na nova merila, ko bodo določene osnove in način obračunavanja po določbah zakona o združenem delu. 31. člen Skupščina občinske zdravstvene skupnosti lahko na podlagi sporazuma sprejme potrebne izvedbene akte za obračunavanje, odvajanje in plačevanje prispevkov. 32. člen Za avtentično razlago tega sporazuma je pristojna skupščina občinske zdravstvene skupnosti. 33. člen Ta samoupravni sporazum podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev sporazuma in začne veljati z dnem objave v uradnem glasilu občine, uporablja pa se od 1. 8. 1977 dalje. Podpisniki: POTREBNA SREDSTVA ZA IZVEDBO PROGRAMA V LETU 1977 (PO USKLADITVI MESTNE KOORDINACIJE 19. 5. 1977) Plan Zifeski valorizi- Prispevne osnove Skupna rani s količnikom valorizirane stopnja (cene 1975) 1,130 in 1,042 cene 1975 s kol. 1,130 prispevka in 1,042 Celotni program od tega: 165,024 194.316 drugi dohodki del programa, ki ga bo 19.005 22.378 potrebno pokriti iz drugih virov, ki še niso opredeljeni sofinanciranje iz drugih občin v regiji: l 4.660 5.487 daje prejme Del programa, ki se krije s prispevnimi stopnjami dohodki družbenega in 673 792 zasebnega sektorja 142.032 167.243 1,572.889 1,852.007 9,03 v obdobju I—VII 89.811 1,000,122 8,98 v obdobju VIII—XII 77.432 851.955 9,09 OPOMBA: V celotnem programu je upoštevana tudi obveznost za solidarnost v SRS. BILANCA SREDSTEV BILANCA SREDSTEV SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V LJUBLJANI PO OBČINSKIH PROGRAMIH ZA LETO 1977 SIS Enotni Dopoln. Skupaj program program 1 + 2 Skupnost otroškega 1 2 3 varstva Iz- 99.914 46.868 146.782 ?ku?evalna ^kuPnost TpI tUr" SkuP-‘^esno-kui: Šk,askuP' SS?** »ter 309.722 79.411 389.133 89.000 — 89.000 66.349 69.048 656.963 3.908 708.242 66.349 72.956 l,365.i05 1,290.996 838.429 2,129.425 v 000 din Ocena združ. sred. do 31.7. 77 4 Presežek iz 1. 76 5 Primanjkljaj iz leta 1976 6 Potrebna sredstva VIII—XII 77 3—(4+5-6) 7 Ocena pri-sspevne stop. nje 8 32.884 347 - 113.551 1,98 238.240 36.000 12.583 2.400 138.310 55.400 2,42 0,97 38.259 1.547 - 26.543 0,46 36.892 317 - 35.747 0,63 733.633 1,115.908 14.794 2.400 631.572 1,001.123 8,74 15,20 TABELA 1/2 BILANCA SREDSTEV SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V LJUBLJANI PO PROGRAMIH SRS ZA LETO 1977 Skupni program SIS v Ocena na- tečenih sredstev Presežki iz leta Potrebna sredstva od Prispev. za potrebe stopnja Skupaj potrebna sredstva 1977 v občini in SRS SIS SRS I.—VII—77 1976 VIII.-XII. 1977 SRS din (7+12) Prisp. st. (8+13) 15 9 10 11 12 13 14 Skupnost otroškega varstva 323.851 182.628 ' 22.116 119.107 2,21 232.658 4,19 Izo- braževalna skupnost 206.305 94.625 18.000 93.680 1,64 231.990 4.06 Kulturna skup. 67.093 38.253 1.435 27.405 0,48 82.805 1,45 Telesno-kulturna skup. 7.399 4.027 3.372 0,06 29.915 0,52 Skupnost soc. skrbstva 21.380 10.757 1.482 9.141 0,16 44.888 0,79 Zdravstvena skupnost Lj. 53.413 28.180 _ 25.233 656.805 9,09 SKUPAJ: 679.441 358.470 43.033 277.938 1.279.061 20,10 xx Zdravstvena skupnost upošteva prispevno stopnjo enotno za celoten program vključno za vzajemnost in solidarnost v republiki. TABELA II. > PRIMERJAVA PRISPEVNIH STOPENJ Poprečna prisp. stopnja I. — VII. 1977 Prisp. st. za obd. VII-XII. 77 1977 solidar. solidar. solidar. za obč. in vzaj. Skupaj za obč. in vzaj. za obč. in vzaj. Izobraževal- program SRS program SRS Skupaj progr. SRS Skupaj na skupnost Skupnost otroškega 3,55 1,41 4,96 3,03 1,51 4,54 2,42 1,64 4,06 varstva Kulturna 0,49 2,88 3,37 1,18 2,76 3,94 1,98 2,21 4,19 skupnost Skupnost socialnega 0,54 0,57 1,11 0,74 0,53 1,27 0,97 0,48 1,45 skrbstva Telesno-kul turna 0,60 0,11 0,71 0,58 0,16 0,74 0,63 0,16 0,79 skupnost Regionalna zdravstve- 0,57 0,05 0,62 0,52 0,06 0,58 0,46 0,06 0,52 na skupnost x iz dohodka TOZD xx 6,86 (0,46) 7,32 1,66 8,98 9,03 (0,34) 9,03 9,09 (0,34) 9,09 -KUPAJ: 19,75 20,10 20,10 OPOMBA: x Prispevna stopnja v oklepaju pomeni, da se odvaja 0,34 od prispevne stopnje 9,03 oz. 9.09. xx 1,66 pomeni prispevek iz dohodka TOZD, kar je v letošnjem letu začasno vključeno v enotno prispevno stopnjo. TABELA III PRIMERJAVA PREDLOŽENIH FINANČNIH PROGRAMOV SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI DRUŽBENIH DEJAVNOSTI LETA 1977 NASPROTI REALIZIRANIM PROGRAMOM V LETU 1976 Realizacija lndex 1976 Plan 1977 — izobraževalne skupnosti - skupnosti otroškega 460.797 595.438 varstva 130.617 146.782 — kulturne skupnosti - skupnosti socialnega 132.008 156.093 skrbstva 79.919 94.336 — tele snokul turne skupnosti 67.350 73.748 — zdravstvena skupnost Ljubljana 1,248.018 1,418.618 - skupnost zaposlovanja Ljubljana 22.822 26.930 Skupaj 2,141.531 2,511.945 V planiranih sredstvih za leto 1977 vsebuje ta tabela tudi obveznosti občinskih skupnosti (razen skupnosti otroškega varstva) za republiško vzajemnost in solidarnost, ki sc še posebej povečuje na področju izobraževanja. OBRAZLOŽITEV k bilanci skupne porabe za leto 1977 nasproti realizaciji 1976 1. Tabelarični prikazi potrebnih sredstev po programih SIS družbenih dejavnosti za leto 1977 so pripravljeni na osnovi predlogov interesnih skupnosti in usklajeni na koordinacijskem odboru za skupno porabo pri IS SMI s planskimi dokumenti družbenopolitič. skup. o gibanju skupne porabe v letu 1977. 2. Zdravstvena skupnost je doslej prikazovala in obračunavala dohodek po prispevni stopnji 7,32 % iz BOD in 1,66 za nesreče pri delu iz dohodka TOZD. V letošnjih predlogih je prikazana enotna prispevna stopnja iz BOD, kar pa bo glede na uzakonjen sistem financiranja zdravstva do zaključka začasnega financiranja potrebno uskladiti. Ker je predlagana prispevna stopnja za zdravstvo enotna za občinske programe, skupne naloge ter regionalno in republiško vzajemnost in solidarnost, je v oklepaju naznačena prispevna stopnja v tabeli II samo informativna. 3. V 1977 letu bo izvršen prenos dejavnosti vzgojno varstvenih zavodov iz skupnosti za vzgojo in izobraževanje v skupnost otroškega varstva. Ker pa se v začasnem financiranju stekajo sredstva za VVZ še vedno v MIS bo s proračunom v novih prispevnih stopnjah to urejeno v drugem polletju. Zato prispevne stopnje skupnosti otroškega varstva in mestne izobraževalne skupnosti v 2. polletju niso odraz realne udeležbe v skupni porabi. 4. Primeijava prispevnih stopenj za posamezne družbene dejavnosti iz skupaj (tabela II), prikazuje dosedanjo obremenitev BOD delavca v združenem delu; poprečno obremenitev — izračunano na osnovi dosedanje v začasnem financiranju in nove, ki bo veljala od 1. VIII. 1977 dalje; ter obremenitev po stopnji za obdobje avgust—december 1977. PREDLOG za oprostitev plačila prispevkov iz OD Zavod za usposabljanje slušno in govorno prizadetih je zaprosil, da se ga v skladu z republiškim Zakonom o usposabljanju ‘n zaposlovanju invalidnih oseb, zlasti s členom 40 in 41 ter drugimi členi tega zakona (Ur. I. SRS št. 18/76) oprosti plačila Prispevkov iz bruto osebnih dohodkov. Koordinacijski odbor za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora o razporejanju dohodka pri IS SML je o tej vlogi že razpravljal in predlaga, da se jih, kot je bilo dogovorjeno že v 37. členu družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976 v Ljubljani, oprosti tudi za zadnjih 5 mesecev - ko preneha zakon o začasnem financiranju - plačila prispevkov na BOD. Učne delavnice morajo odstopljena sredstva usmeriti v poslovni sklad in jih uporabiti za izboljšanje delovnih pogojev v zavodu zaposlenih govorno in slušno prizadetih oseb in za odpiranje novih delovnih mest za zaposlovanje govorno in slušno prizadetih. Koordinacijski odbor za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora o razporejanju dohodka v Ljubljani ZAPOSLOVANJE Na osnovi 2. in 28. člena Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja ter 1. in 2 odst. 24. člena Zakona o združenem delu sklepamo delavci v osnovah in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih, ki samostojno pridobivajo dohodek SAMOUPRAVNI SPORAZUM v 0 temeljih plana zaposlovanja na območju občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976-1980 y T !• a samoupravni sporazum ureja: pogoje, kriterije in merila za izvajanje dejavnosti zaposlovanja _ °a območju občine LJ-MOSTE POLJE; vsebino in obseg programa skupnosti za zaposlovanje ter odgovornost posameznih nosilcev za uresničitev dogovorjenih _ nalog; minimalne standarde dejavnosti in skupne naloge kot temelj solidarnosti in vzajemnosti; - materialne obveznosti delavcev, ki združujejo sredstva za izvedbo programa; — dolžnosti in pristojnosti skupščine skupnosti za zaposlovanje v zvezi z vsebino sporazuma. 2. Udeleženci smo sporazumni, da se bodo naloge na področju dejavnosti zaposlovanja izvajale na podlagi vsakoletnega programa dela skupnosti za zaposlovanje, ki bo opravljala zlasti naslednje naloge: a. ) Naloge na področju zaposlovanja in posredovanja — organiziranje zbiranja in posredovanja informacij o možnostih in pogojih za zaposlitev, prostih delovnih mestih ter o osebah, ki iščejo zaposlitev — zagotavljanje zaposlitev, prekvalifikacij, preusposobitev in pravočasne preusmeritve v drugo zaposlite delavcem, katerih delo postane v OZD nepotrebno — obravnavanje potreb OZD po delavcih zaradi •posredovanja dela iskalcem zaposlitve ter obravnavanje in posredovanje dela strokovnim kadrom vsakoletnega priliva iz srednjih, višjih, in visokih šol ter posebej težje zaposljivim iskalcem zaposlitve — izdelovanje letnih načrtov za zaposlovanje in vračanje delavcev iz tujine v skladu s potrebami združenega dela. b. ) Naloge na področju poklicnega usmerjanja — poklicno usmerjanje mladine pri izbiri šolanja in zaposlitvi v skladu z družbenimi potrebami po kadrih in prilaganje te dejavnosti usmerjenemu izobraževanju — svetovanje odraslim pri zaposlovanju, prekvalifikacijah in drugih oblikah strokovnega izobraževanja — razvijanje aktivnih metod, tehnik in načinov individualnega ali skupinskega poklicnega svetovanja, prosvetljevanja in informiranja za učence vseh vrst šol, učence z duševnimi in telesnimi motnjami, starše in ostale odrasle osebe. c. ) Naloge na področju strokovnega usposabljanja — organiziranje strokovnega usposabljanja ob delu oziroma priučevanje delavcev brez strokovne izobrazbe za delovna mesta v OZD glede na izkazane potrebe po delavcih — organiziranje prekvalifikacij delavcev, kadar gre za suficitarne poklice ali za preusmerjanje proizvodnje — angažiranje pri izobraževanju že zaposlenih v smeri izboljšanja kvalifikacijske strukture zaposlenih ter ustrezne zasedbe delovnih mest. č.) Naloge na področju analitike in statistike — ugotavljanje virov, primanjkljajev in presežkov prebivalstva za zaposlitev — ugotavljanje letnih in srednjeročnih potreb gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti po kadrih — sodelovanje pri načrtovanju kadrovskih potreb ter nudenje pomoči OZD pri zadovoljevanju njihovih potreb po kadrih — ugotavljanje ustreznosti investicijskih programov z vidika potreb po delavcih in možnostih njihove zaposlitve — spremljanje in proučevanje poklicne sestave zaposlenih, analiziranje vrste in profilov kadrov, ter ugotavljanje poklicev, katerih priliv je večji od možnosti za zaposlitev. d. ) Naloge na področju usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb — pomoč pri izbiri poklica in delovnega mesta v sodelovanju z zavodi za usposabljanje invalidnih oseb — usposabljanje in prekvalifikacija invalidnih oseb kot priprava za njihovo vključevanje v delo — izbira OZD oziroma šole, kjer naj se invalidna oseba usposablja za delo in poklic ter spremljanje uspešnosti usposabljanja — materialna pomoč pri usposabljanju in pripravi za zaposlitev. e. ) Naloge na področju štipendiranja — opravljanje strokovnih opra il s pc 'ročja štipendijske politike v sodelovanju s podpisnicami družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji. f. ) Naloge na področju zavarovanja za primer brezposelnosti — zagotavljanje denarnih nadomestil, denarnih pomoči, materialnih in drugih pravic iz priprave za zaposlitev, pravice do zdravstvenega zavarovanja in drugih pravic osebam, ki so začasno brezposelne in iščejo zaposlitev - zagotavljanje pravic iz zavarovanja za brezposelnost delavcem, ki postanejo brezposelni v tujini, v skladu s sklenjenimi meddržavnimi sporazumi. Program dela skupnosti za zaposlovanje vsebuje naslednje skupine nalog, za katere združujemo sredstva po tem samoupravnem sporazumu: a. ) Dogovorjeni enotni minimalni program (na podlagi enotnih minimalnih standardov) dejavnosti skupnosti za zaposlovanje, ki ga pod enakimi pogoji zagotavljamo vsem delovnim ljudem in občanom na območju SR Slovenije z združevanjem sredstev po načelu solidarnosti, b. ) Dogovorjeni skupni program (program skupnih nalog, ki jih opravlja Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije), ki ga vsi delavci na območju SR Slovenije zagotavljamo z vzajemnim združevanjem sredstev, c. ) Druge dogovorjene naloge kot dopolnilna dejavnost skupnosti za zaposlovanje, ki se izvaja po posebnem programu v občini. 4. Udeleženci tega sporazuma soglašamo, da je treba vsem delavcem in občanom v SR Sloveniji ustvariti čim bolj enake pogoje glede zadovoljevanja potreb na področju dejavnosti zaposlovanja. V ta namen se dogovorimo s tem sporazumom za enotne minimalne standarde dejavnosti zaposlovanja. Enotni minimalni standardi dejavnosti skupnosti za zaposlovanje predstavljajo tisti obseg pravic in storitev, ki so jih skupnosti dolžne zagotavljati na podlagi zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in samoupravnih splošnih aktov vsem delovnim ljudem in občanom ter TOZD v enakem obsegu in kvaliteti na vseh območjih v SR Sloveniji. Naloge iz enotnih minimalnih standardov, ki se v enakem obsegu ter metodami in postopki izvajajo na območju vseh skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji, vključuje skupnost v svoj program dela kot obvezne minimalne naloge. Enotni minimalni standardi obsegajo naloge, obveznosti in storitve iz naslednjih področij dela: — zaposlovanje in posredovanje, — poklicno usmerjanje, — strokovno usposabljanje, — analitika in statistika, — usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, — štipendiranje, — zavarovanje za primer brezposelnosti. Hkrati se zavezujemo, da bomo po načelu solidarnosti združevali sredstva za izvajanje dogovorjenega enotnega minimalnega programa v vseh skupnostih za zaposlovanje v SR Sloveniji. Za izvajanje enotnih minimalnih standardov dejavnosti zaposlovanja se skupnosti za zaposlovanje dogovorijo za normative, ki omogočajo neposreden izračun potrebnih sredstev in kadrovskih kapacitet po posameznih skupnostih za ta namen. Ti normativi so: 1. Globalni, s katerimi se opredeljuje obseg sredstev potrebnih za kritje neposrednih materialnih obveznosti skupnosti za zaposlovanje iz naslova pravic delovnih ljudi po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb ter drugih zakonih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih, ki skupnosti obvezujejo k materialnim dajatvam in jih skupnosti za posamezne namene in kategorije upravičencev ter soodvisnosti od predvidenih gibanj plansko predvidevajo v globalu (denarna nadomestila, denarne pomoči, sredstva za priprave za zaposlitev, zdravstveno zavarovanje). 2. Kadrovski, s katerimi se določa število izvajalcev nalog po posameznih področjih dela na osnovi objektivnih kriterijev, relevantnih za merjenje potrebne obsežnosti izvajanja enotnih programskih nalog na območju posameznih skupnosti za zaposlovanje (sistemizacija delovnih mest). Pri tem se normativi za področje zaposlovanja, poklicnega usmerjanja, štipendiranja in analitike opredeljujejo neposredno na osnovi kriterijev, za ostala področja pa se opredeljujejo posredno, t.j. na osnovi ustrezajočega ključa glede na pripadajoče normative v omenjenih dejavnostih, 3. Obračunski, s katerimi se določa potrebni obseg sredstev za posamezne vrste materialnih in osebnih izdatkov (režijskih stroškov) pri izvajanju nalog iz enotno dogovorjenih minimalnih standardov po posameznih področjih dejavnosti oziroma skupnosti za zaposlovanje. 4. Normativi za vzajemna sredstva, s katerimi se določa obseg sredstev za izvajanje skupnih nalog, za katere se enotno dogovore vse skupnosti za zaposlovanje in jih izvaja Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije. Enotni minimalni standardi dejavnosti zaposlovanja in normativi za njih izvajanje so predmet sklepanja posebnega samoupravnega sporazuma vseh skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji. ^ Udeleženci smo sporazumni, da se bodo pri vrednotenju posameznih normativov za izvajanje minimalnih standardov uporabljali naslednji kriteriji: a. materialni stroški, izračunani na podlagi obračunskih normativov ter po cenah, ki za materiale in storitve veljajo dne 31. decembra preteklega leta b. amortizacija v višini minimalne zakonske stopnje c. sredstva za osebne dohodke in skupno porabo, izračunana na podlagi kadrovskih normativov in veljavnega samoupravnega sporazuma o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev delovnih skupnosti skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji č. sredstva za razširitev materialne osnove dela, ki se določijo v odstavku glede na vsa sredstva (ZZD 93. člen) d. sredstva za obvezno rezervo v višini 1 % skupnih letnih dohodkov (ZZD 114. člen). 7. Če se povečajo materialni stroški med izvajanjem programa dela oziroma enotnih minimalnih standardov, bo skupnost za zaposlovanje najprej analizirala močnosti za racionalizacijo stroškov. Če pa skupnost za zaposlovanje utemelji, da zaradi porasta materialnih stroškov ne more izvesti nalog po programu dela, bo spremenila program dela in upoštevala novo nastalo stroškovno situacijo. 8. Če sredstva po tem samoupravnem sporazumu zaradi neugodnih gospodarskih gibanj ne pritekajo v predvideni višini, mora skupščina skupnosti za zaposlovanje po načelu kontinuiranega planiranja prilagoditi izvajanje programa dela novo nastalim razmeram, pri čemer imajo prednost naloge iz enotnega minimalnega programa ob upoštevanju prioritet, navedenih v družbenem planu občine za obdobje 1976—1980. Vsi zneski, navedeni v programu skupnosti za zaposlovanje, ki ga vsebuje ta samoupravni sporazum, so izračunani na podlagi normativov ter na podlagi povprečnih cen iz leta 1975. Skupščina skupnosti za zaposlovanje bo ob zaključku vsakega poslovnega leta, ko bo sprejela tudi letni program za naslednje leto, valorizirala zneske v programu za naslednje leto tako, da bo pri materialnih stroških osnovne dejavnosti in planiranju letnih investicij upoštevala količnik rasti cen v preteklem letu po uradnih podatkih Zavoda za statistiko SR Slovenije, sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev delovnih skupnosti skupnosti za zaposlovanje ter sredstva za denarna izplačila občanom pa tako, da bo upoštevala ugotovljeno rast povprečnih osebnih dohodkov v SR Sloveniji v preteklem letu. 9. Na podlagi enotnih minimalnih standardov so potrebna za izvedbo enotnega dogovorjenega minimalnega programa za območje občine LJ-MOSTE POLJE naslednja sredstva: v 000 df1 Program Potrebna sredstva (po cenah 1975) 1. Zaposlovanje in 1976 1977 1978 1979 198U posredovanje 424 452 481 512 2. Poklicno usmerjanje 339 361 384 409 435 3. Strokovno usposabljanje 187 199 212 226 241 4. Analitika in statistika 5. Usposabljanje in zaposl. 119 126 134 142 151 invalidnih oseb 145 2.005 2.133 2.270 6. Štipendiranje 7. Zavarovanje za primer 136 524 154 164 175 brezposelnosti 492 278 557 592 630 8. Skupne naloge 264 229 294 310 327 4.774 , Skupaj din 1.961 2.314 4.221 4.488 Skupaj v letih 1976-1980 din 17.758 Za uresničitev gornjega programa bomo udeleženci tega sporazuma združevali sredstva skupaj z delavci na območju celotne SR Slovenije po enotni prispevni stopnji od osnove (bruto osebni dohodki). Enotna prispevna stopnja bo znašala v letu 1976 0,21 %, 1977 0,21 %, 1978 0,36 %, 1979 0,36 %, 1980 0,37 %. V primeru, da se spremenijo viri in osnove financiranja dejavnosti, se ponovno izračunajo potrebna sredstva in stopnje ter določijo razmerja za posamezne vrste izdatkov v srednjeročnem Dodatek k 9. členu: Dogovorjeni program v tekočih cenah: (v 000) 1) Zaposlovanje in posredovanje 2) Poklicno usmerjanje “) Strokovno usposabljanje Analitika in statistika štipendiranje Zavarovanje za primer brezposelnosti > Skupne naloge Skupaj > Zaposlovanje invalidnih oseb SKUPAJ 1976 1977 Realizacija 638 707 510 566 281 311 178 198 204 226 740 820 279 309 2.830 3.137 202 2.830 3.339 2. izvajanju solidarnosti bodo veljala naslednja načela: D Do solidarnostnih sredstev so upravičene tiste skupnosti za zaposlovanje, ki v okviru sredstev, zbranih po enotni solidarnostni stopnji na območju svoje skupnosti ne morejo zagotoviti izvedbe enotnega dogovorjenega minimalnega programa po minimalnih standardih; Solidarnostna sredstva se smejo uporabiti samo za izvedbo dogovorjenega enotnega minimalnega programa, in sicer največ do razlike med solidarnostnimi sredstvi, zbranimi na območju skupnosti, ki prejema iz solidarnosti, ter vrednostjo dogovorjenega minimalnega programa po minimalnih standardih; Morebitni presežek oziroma primanjkljaj sredstev, ki se združujejo v solidarnost, se ob zaključku vsakega poslovnega leta poračuna s skupnostmi, ki so prispevale solidarnostna sredstva, in sicer tako, da se jim v naslednjem poslovnem letu proporcionalno upošteva pri obveznosti za solidarnost. Skupnosti za zaposlovanje bodo sklenile najkasneje v roku mesec dni po začetku veljavnosti tega sporazuma poseben dogovor o načinu izvajanja solidarnosti v okviru samoupravnega sporazuma iz zadnjega odstavka 5. člena tega sporazuma. 3. 7 10- ^a opravljanje skupnih zadev s področja zaposlovanja, . '"embriih za enotno in smotrno izvrševanje nalog, ki so skupnega skureSa za vse delovne ljudi na območju republike, prenašajo s, P^sti za zaposlovanje na Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR _ Venije izvajanje zlasti naslednjih nalog: razvijanje študijske, analitične in raziskovalne dejavnosti s področja zaposlovanja, kadrovske politike in poklicnega _ usmerjanja; Ovajanje strokovnih nalog in koordinacija dela pri vključevanju zaposlovanja v družbene plane, posebno glede racionalnega zaposlovanja, razvoja in usmerjanja kadrov ter _ usposabljanje delavcev; spremljanje razvoja poklicev in izdelovanje nomenklature in ^ Profilov poklicev; usmerjanje in koordiniranje strokovnega usposabljanja ter Prekvalifikacije brezposelnih delavcev, posebno invalidov in - težnje zaposljivih oseb; izvijanje enotno dogovorjenih metod, postopkov in •ustrumentov za poklicno informiranje in svetovanje, usmerjeno izobraževanje in štipendiranje, avtomatske obdelave podatkov, informacijskega sistema pri zaposlovanju ^adrov in vračanju delavcev iz tujine ter publicistične dejavnosti; uicdrepubliško sodelovanje na področju zaposlovanja. N h H- up0ra.adzor nad izvajanjem tega samoupravnega sporazuma in °° sredstev v skladu z dogovorjenim programom bo opravljal odbor za samoupravni nadzor iz čl. samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SIS. Naloge odbora iz prvega odstavka tega člena so: — spremlja izvajanje programa skupnosti za zaposlovanje po vsebini, obsegu in kvaliteti; — preverja upoštevanje dogovorjenih globalnih, kadrovskih in obračunskih normativov ter normativov za vzajemna sredstva; — spremlja priliv sredstev iz prispevkov po tem sporazumu; — spremlja odvajanje sredstev za solidarnost in skupen program z vidika obveznosti, ki jih ima skupnost za zaposlovanje po tem samoupravnem sporazumu; — nadzira racionalno trošenje sredstev in gospodarnost poslovanja skupnosti za zaposlovanje; — poroča o svojih ugotovitvah skupščini skupnosti za zaposlovanje ter po potrebi neposredno udeležencem. 12. Skupščina skupnosti za zaposlovanje mora ob polletnem periodičnem obračunu in zaključnem računu analizirati vsebinsko in finančno realizacijo tega sporazuma ter po potrebi sprejeti ustrezne ukrepe. 13. Če se pri analizi iz prejšnjega člena pokaže, da se iz objektivnih razlogov program ne izvaja, kakor je določeno v tem sporazumu in v sklepih skupščine, ki temeljijo na tem sporazumu, in da skupščina skupnosti za zaposlovanje tega ne more popraviti v okviru svojih pristojnosti, mora o tem takoj obvestiti udeležence sporazuma in občinsko skupščino. Šteje se, da se program ne izvaja v bistvenih točkah, če: 1. se ne izvaja dogovorjeni enotni minimalni program ali skupni program v predvidenem obsegu in kvaliteti; 2. če nastopijo nepredvidene in izjemne okoliščine, ki bi zahtevale obsežnejšo spremembo programa. V primerih iz prejšnjega odstavka lahko skupščina skupnosti za zaposlovanje predlaga spremembo samoupravnega sporazuma, ali pa predlaga DPS, da sprejme ustrezen ukrep. 14. Ta sporazum se sklene s pristopnimi izvajami, kijih podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev. Sporazum je sklenjen, ko k njemu pristopi najmanj dve tretjini upravičenih udeležencev. Da je ta pogoj izpolnjen, ugotovi skupščina skupnosti za zaposlovanje s posebnim sklepom. Ko je samoupravni sporazum sprejet, se objavi v uradnem glasilu občinske skupščine, na območju katere deluje skupnost. Samoupravni sporazum začne veljati s 1/8-1977. 16. Obveznost temeljnih organizacij združenega dela glede plačevanja prispevkov za tekoče leto preneha, ko je dosežen planirani letni priliv sredstev v skupnosti za zaposlovanje in je izpolnjen letni program. OBRAZLOŽITEV Predlog sporazuma je rezultat skupne dogovorjene akcije vseh regionalnih Samoupravnih skupnosti v republiki in Zveze skupnosti, saj je izhodišče dela enotni program dela, ki se financira iz enotne prispevne stopnje. Letošnji program dela je razširjen, saj vsebuje poleg dosedanjih nalog še nekatere nove, od katerih izpostavljamo naloge, ki smo jih dolžni izvajati po Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju invalidnih oseb (Ur. I. SRS, št. 18/76), kar je povzročilo tudi višjo prispevno stopnjo od 1. 1. 1977 dalje. Obravnava sporazuma na koordinacijskem odboru za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o razporejanju dohodka v Ljubljani te poti ni osvojila in postavila zahtevo, da se ovrednoteni program lahko poveča v letu 1977 za 18 indeksnih točk, kar pomeni, financiranje skupnosti po dosedanji prispevni stopnji 0,21 %. Zato smo v predlogu sporazuma ovrednoteni program zmanjšali v postavki Zaposlovanje in zavarovanje invalidnih oseb. POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE z \ Na podlagi 2. in 28. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije ter 1. in 2. odstavka 24. člena zakona o združenem delu sklepajo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, dielavci v delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih, delovni ljudje, ki opravljajo samostojno delo s sredstvi v lasti občanov, drugi delovni ljudje, ki so po zakonu obvezno zavarovani za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter upokojenci, združeni v društvu upokojencev ter skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (nadalje: udeleženci) SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 \_____________________________________________J 1. Skladno z zakoni, samoupravnim sporazumom in statutom skupnosti so udeleženci sporazumni, da si zavarovanci in upokjenci v skupnosti zagotavljajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje in v ta namen določajo zase in za svoje družinske člane: — pravico do starostne pokojnine v starosti; — pravico do invalidske pokojnine in pravico do poklicne rehabilitacije in zaposlitve z ustreznimi denarnimi nadomestili za primer izgubljene ali zmanjšane delovne zmožnosti (invalidnost); — pravico do poklicne rehabilitacije in zaposlitve z ustreznimi delovnimi nadomestili — za primer neposredne nevarnosti za invalidnost v zvezi z delom na določenem delovnem mestu (neposredna nevarnost za invalidost); — pravico do denarnega nadomestila (invalidnine) — za primer telesne okvare; — pravico do družinske pokojnine v primeru zavarovančeve ali upokojenčeve smrti; — pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, varstvenega dodatka, povračila potnih in selitvenih stroškov in enkratnega letnega zneska prispevka za rekreacijo; — druge pravice, opredeljene v zakonu in splošnih aktih skupnosti. 2. Udeleženci se bodo zavzemali za naslednje cilje: — v skladu z novim družbcno-ekonomskim in samoupravnim položajem delavca v združenem delu, da razpolaga z ustvarjenim dohodkom in pravico upokojencev, ki jo uveljavljajo na podlagi minulega dela, je treba oblikovati nov sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bo uveljavil tudi nove odnose med zakonsko in samoupravno regulativo ter zagotovil dolgoročnejše stabilno financiranje skupnosti — nadaljni razvoj samoupravnih socialističnih odnosov v skupnosti in temu ustrezna samoupravna organiziranost ter učinkovito delovanje delegatskega sistema: — porast realne vrednosti pokojnin skladno s porastom povprečnih realnih osebnih dohodkov zaposlenih glede na minulo delo upokojencev in opredelitev značaja pokojnin kot nadaljevanje izplačevanja osebnih dohodkov; — v celotnem sistemu je treba stimulirati daljše aktivno delo, z ukrepi na področju invalidskega varstva, rehabilitacije in zaposlovanja pa zmanjševati rast invalidskih upokojitev; — z ukrepi preventive, učinkovitejšo rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih invalidov ter študijsko-raziskoval-nim delom na tem področju zmanjšati porast invalidskih upokojencev, ob relativno večjem porastu izdatkov za rehabilitacijo in za zaposlovanje delovnih invalidov; — zavarovalna doba, ki se šteje s povečanjem določa samo za tista delovna mesta, na katerih je delo posebno težko in za zdravje škodljivo, kjer znatneje delujejo na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavca škodljivi vplivi neposredno ob viru škodljivih vplivov, če kljub vsem varstvenim in tehnološkim ukrepom ni mogoče zboljšati delovnih pogojev; — sredstva sklada za gradnjo domov in stanovanja upokojencev se bodo pretežno uporabljala za gradnjo oziroma razširitev domov za ostarele in za kreditiranje družbenih stanovanj v trajni uporabi upokojencev in delovnih invalidov; — z razvojem in modernizacijo strokovne službe ter pospeševanjem študijsko- raziskovalnega dela doseči racionalno, ažurno ter učinkovito izvajanje zavarovanja. 3. V obdobju srednjeročnega plana načrtujemo, glede na gibanje v zadnjih letih, naslednje; — poprečen prirast skupnega števila upokojencev za 3,0 odstotka in sicer: starostnih upokojencev za 2,5 odstotka letno, družinskih upokojencev za 3,9 odstotka letno, invalidskih upokojencev za 3,2 odstotka letno; — valorizacijo pokojnin in denarnih dajatev na podlagi povprečne rasti realnega osebnega dohodka zaposlenih po stopnji okoli 3,0 odstotka letno in ustreznejše razmerje pokojnin glede na povprečni osebni dohodek; — hitrejšo rast izdatkov za oskrbnine, nadomestila in poklicno rehabilitacijo v posebnih zavodih ter zagotovitev pogojev za usposabljanje in zaposlovanje delovnih invalidov ; — da bodo prispevki za zdravstveno varstvo upokojencev, otroški dodatek, otroško varstvo ter stanovanjski sklad znašali skupaj 16 odstotkov od pokojnin. 4. Po vrednostih iz leta 1975 so predvideni dohodki iz prispevkov za leto 1976 v višini 6.721,6 mio din in sicer: — iz dohodka TOZD in zasebnega sektorja 1.102,4 mio din — iz prispevka od OD zavarovancev 5.519,2 mio din Na istih osnovah se za leto 1980 predvideva 8.334,1 mio din dohodkov in sicer: — iz dohodka TOZD in zasebnega sektorja 1.418,2 mio din — iz prispevka od OD zavarovancev 6.915,9 mio din 5. Udeleženci ugotavljajo, da mora skupnost za uresničevanje s tem sporazumom opredeljenih nalog in ciljev v celotnem planskem obdobju zbrati vključno z rezervo obratnimi sredstvi — 41.434,9 mio din. Predvideva se, da bosta federacija in republika prispe-vali za pravice borcev NOV sredstva v višini 4.585,9 mio din. Udeleženci tega sporazuma se zavezujejo zbrat' 36.849,0 mio din, kar znese 7,6 °/o družbenega proizvoda Slovenije v tem obdobju in sicer: — iz dohodka TOZD 6.276,7 mio din, kar znese 1,7°/» dohodka TOZD v tem obdobju, — iz prispevka od OD zavarovancev 30.572,3 mio din. kar znese 12,5 % bruto OD v tem obdobju. Nominalni znesek sredstev, ki se bodo združevala v času od 1. 8. do 31. 12. 1977 se izračunajo tako, da se od Celotnega dogovorjenega zneska 'za leto 1977 odštejejo sredstva zbrana s prispevki na osnovi zakona o začasnem financiranju SIS v času od 1. 1. do 31. 7. 1977 in sicer: 1. dogovorjena sredstva za leto 1977 8.288,9 mio din 2. ocena realiziranih sredstev za čas od 1. 1. do 31. 7. 1977 4.641,7 mio din ostane za združevanje za čas od 1- 8. do 31. 12. 1977 3.647,2 mio din Potrebna sredstva v višini 3.647,7 mio din bodo združevali z: a) rednim prispevkom po stopnji 12,00e/o od brutto osebnega dohodka, kar pomeni znižanje stopnje za 0,70 % glede na obdobje od 1. 1. do 31. 7. 1977 b) prispevkom iz dohodka za nesreče pri delu in poklicne bolezni po stopnji 0,80 % od brutto osebnega dohodka ; c) prispevkom iz dohodka za zavarovalno dobo, ki se stcje s povečanjem: ~~ za povečanje od 12 na 14 mesecev po stopnji 3,5 % od brutto osebnega dohodka ~~ za povečanje od 12 na 15 mesecev po stopnji 5,2 % °d brutto osebnega dohodka ~~ za povečanje od 12 na 16 mesecev po stopnji 7,0% °d brutto osebnega dohodka r i u" Za Povooanje od 12 na 18 mesecev po stopnji 10,5% d brutto osebnega dohodka d) posebnim prispevkom iz dohodka: ^ po stopnji 1,27% od poslovnega sklada, s katerim o opravljajo dejavnosti iz 5., 6. in 7. člena zakona o spre-t-mbah in dopolnitvah zakona o vplačevanju obveznega osojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko czadostno razvitih republik in avtonomne pokrajine Ko-Sovo (Urad. list SRS. št. 12 73); on ~~ ?°. stoPnJi 0.27% od poslovnega sklada s katerim se. Zakon^aj° de'iavnosti iz 8" 9' in 9-a člcna omenjenega in Pr‘sPevki za posebne vrste zavarovanja po stopnjah zneskih, ki veljajo za leto 1976 in so bili objavljeni \ uradnem listu SRS, št. 8 76. 7. Osnove in viri za obračunavanje in plačevanje prispev-v za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so prehodna značaja in veljajo do sprememb predpisov. ne bo skupščina skupnosti določala konkretne prispevaj Stopnje, bo upoštevala takratni delitveni sistem dohod-- 1,1 ekonomska gibanja ter splošne ocene in cilje, dolo-cne,z družbenimi dogovori. V • 8‘ Primeru odstopanj v planskih predvidevanjih ali ob vrtlembah v obsegu pravic, bo skupnost predlagala udelež. encem ustrezne ukrepe. bor^adzor nad izvajanjem tega sporazuma opravljata od-host'Samč>Ur>ravne delavske kontrole ter skupščina skup- S. lU. prj a sPorazum je sklenjen, ko ga sprejmejo in podpišejo treij-°^ne izjave pooblaščeni predstavniki najmanj dveh razil 'n l,deležencev sporazumevanja. Ugotovitev, da je spove,^ sklenjen, sprejme in objavi v Uradnem listu ŠR Slo-Zav,!.0 skuPščina skupnosti pokojninskega in invalidskega 4r°vanja SR Slovenije. OBRAZLOŽITEV Pokjm^i Uudje, v samoupravno organizirani skupno; SR Sin *n invalidskega zavarovanja, ki je enotna 0v°niji. uresničujejo po načelih vzajemnosti in so darnosti ter na podlagi rezultatov minulega dela pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Skladno s temelji sistema družbenega planiranja sklenejo samoupravni sporazum o osnovah plana skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja: — delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, — delavci v delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih, — delovni ljudje, ki opravljajo samostojno delo s sredstvi v lasti občanov, —'drugi delovni ljudje, ki so po zakonu obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, — upokojenci, združeni v društvih upokojencev, — skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ta predlog samoupravnega sporazuma je usklajen z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 in z družbenim planom razvoja SR Slovenije za obdobje 1976—1980 ter pripombami, predlogi in stališči izraženimi v javni razpravi. Sprejetje predloga samoupravnega sporazuma se opravi sočasno in po enakem postopku, kot sprejetje samoupravnih sporazumov temeljnih samoupravnih interesnih skupnosti v občini. STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV ----------------------—--- Na podlagi 2. in 28. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije ter 1. in 2. odstavka 24. člena zakona o združenem delu, sklenejo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih, delavci v delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih, delovni ljudje, ki opravljajo samostojno delo s sredstvi v lasti občanov, in drugi delovni ljudje, ki so po zakonu obvezno zavarovani v pokojninskem in invalidskem zavarovanju, delegacije kmetov v občinah ter samoupravna interesna skupnost starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti starosnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 1. Udeleženci so sporazumni, da je osnova plana skupnosti zagotovitev starostne pokojnine kmetov po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13 72, 26 73,45/73 in 29/75). 2. Starostna pokojnina bo znašala vsaj 30 odstotkov mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov iz preteklega koledarskega leta po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju delavcev. Mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov je v letu 1975 znašal 1358, torej bo pokojnina v letu 1976 znašala vsaj 407 dinarjev. 3. Sredstva za pokojnine prispevajo kmetje v višini 40 odstotkov ter solidarnostno delavci in drugi delovni ljudje v višini 60 odstotkov potrebnih sredstev v posameznem letu; delavci in drugi delovni ljudje prispevajo svoj delež s prispevkom iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela, iz sredstev drugih organizacij in delovnih skupnosti ter iz sredstev občanov, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek. 4. Na podlagi krepitve materialne osnove svojega dela, rasti dohodka in rasti družbenega proizvoda se bodo udeleženci prizadevali za krepitev socialne varnosti ostalih kmečkih proizvajalcev. Za dosego tega cilja bodo proučili tudi možnosti širjenja kroga zavarovancev in obsega pravic, o čemer se bodo posebej sporazumeli. 5. V tem srednjeročnem obdobju pričakujemo glede na gibanje števila upokojencev v zadnjih letih povečevanja števila upokojencev letno za 3 odstotke. V letu 1976 bo število uživalcev pokojnin znašalo 42.100 upravičencev. Ob načrtovanem povečanju števila upokojencev za 3 odstotke letno načrtujemo sprotno valorizacijo pokojnin na podlagi povprečne rasti realnega osebnega dohodka zaposlenih po stopnji okoli 3,0 odstotka letno. Ob takšnih gibanjih bo v letu 1980 približno 47.380 upokojencev, od tega 1687 kmetov-borcev. Od skupnega števila upokojencev jih bo približno 2840 prejemalo varstveni dodatek, ki gre socialno ogroženim borcem NOV. 6. Udeleženci ugotavljajo, da bo morala skupnost za uresničitev v tem sporazumu opredeljenih nalog in ciljev v planskem obdobju 1976—1980 zbrati 1.314,3 mio din. Od tega se predvideva, da bo v letu 1976 zbrano 232,7 mio din, v letu 1980 pa 294,9 mio din. Od zneska, potrebnega za petletno obdobje, bodo kmetje s svojim prispevkom zbrali 430,3 mio din, delavci in drugi delovni ljudje s solidarnostno udeležbo 654,0 mio din, kar znese 0,13 % družbenega proizvoda Slovenije v tem obdobju, proračun republike pa bo prispeval 229,9 mio din za pravice borcev iz tega zavarovanja 7. Nominalni znesek sredstev, ki se bodo združevala s solidarnostnimi prispevki delavcev in drugih delovnih ljudi v času od 1. 8. do 31. 12. 1977 se izračunajo tako, da se od celotnega dogovorjenega zneska za leto 1977 odštejejo sredstva zbrana s prispevki na osnovi zakona o začasnem financiranju SIS v času od 1. 1. do 31. 7. 1977 ter prišteje primanjkljaj iz leta 1976 1. Dogovorjena sredstva 1977 2. Ocena realiziranih sredstev za čas od 1. 1. do 31. 7. 1977 3. Primanjkljaj iz leta 1976 Ostane za združevanje za čas od 1. 8. do 31. 12. 1977 159.485.640 din 77.559.984 din 21.030.304 din 102.955.960 din Znesek iz prejšnjega odstavka se bo združeval tako, da bodo: — temeljne organizacije združenega dela, ki so zavezanci za davek, iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela po zakonu o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela plačevale celo leto 1977 po stopnji 0,73 e/o od osnove, ki se ugotovi tako, da se od celotnega dohodka odbijejo odbitne postavke po 11., 12. in 13. členu zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela; — občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek bodo plačevali celo leto 1977 po stopnji 0,73 »/o od osnove od katere plačujejo davek iz dejavnosti; — temeljne organizacije združenega dela, ki ne plačujejo prispevka po prvi alinei tega odstavka, druge orga-' nizacije in delovne skupnosti, ki izplačujejo osebne dohodke, plačevale 0,26 % od osnove, ki jo sestavljajo osebni dohodki z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka; Akontacije na prispevke po prvi in drugi alinei prejšnjega odstavka se do obračuna po zaključnem računu plačujejo po prispevni stopnji iz leta 1976, ki je znašala 0,49 % od davčne osnove. 8. Udeleženci ugotavljajo, da je vrednostni izračun iz prejšnje točke izdelan na osnovi predvidenih izdatkov za leto 1976, vrednotenih po realni vrednosti leta 1975, in na podlagi .predvidenega gibanja družbenega proizvoda. Na teh osnovah bo skupnost starostnega zavarovanja kmetov v SRS določila prispevno stopnjo za kmetc-zavarovanec, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji pa stopnje prispevkov za solidarnostno udeležbo delavcev in drugih delovnih ljudi. Stopnje prispevkov bodo določene glede na dejanska gibanja v posameznih letih. Če financiranje skupnosti ne bo potekalo tako, kot je predvideno v tem samoupravnem sporazumu, bo skupnost udeležencem predlagala sprejem ustreznih ukrepov. 9. Skupnost bo o izpolnjevanju tega sporazuma obveščala udeležence. 10. Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo in podpišejo pristopne izjave pooblaščeni predstavniki najmanj dveh tretjin udeležencev sporazumevanja. Ugotovitev, da je sporazum sklenjen, sprejme in objavi v Uradnem listu SR Slovenije skupščina samoupravne interesne skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji. OBRAZLOŽITEV V samoupravni interesni skupnosti starostnega zavarovanja kmetov so na območju SR Slovenije obvezno zavarovani kmetje, ki si po načelu vzajemnosti in solidarnosti in ob solidarnosti delavcev in drugih delovnih ljudi zagotavljajo pravice do starostne pokojnine. Skladno s temelji sistema družbenega planiranja sklenejo samoupravni sporazum o osnovah plana samoupravne interesne skupnosti starostnega zavarovanja kmetov: — delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih, — delavci v delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih, — delovni ljudje, ki opravljajo samostojno delo s sredstvi v lasti občanov, — drugi delovni ljudje, ki so po zakonu obvezno p°' kojninsko in invalidsko zavarovani, — delegacije kmetov v občinah, — samoupravna interesna skupnost starostnega zavarovanja kmetov. Ta predlog samoupravnega sporazuma je usklajen z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 in z družbenim planom razvoja SR Slovenije za obdobje 1976—1980, ter pripombami, predlog* in stališči razprave koncem leta 1976. Sprejetje predloga samoupravnega sporazuma se opravi sočasno in po enakem postopku, kot sprejetje samoupravnih sporazumov temeljnih samoupravnih interesnih skupnosti v občinah. RAZISKOVALNA SKUPNOST f ' x Z namenom, da bi v procesu nadaljnjega podružb-Jjanja oblikovanja in uresničevanja raziskovalne politike uveljavili ustavno vlogo in položaj delavcev in Opredelili izhodišča za usmerjanje raziskovalne dejavnosti v Sloveniji-ter na podlagi 2., 28. In 44. Člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja | sklepamo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delovni Uudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih načrta raziskovalne dejavnosti v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980. V__________________________J 1. člen Ta samoupravni sporazum ureja načine realizacije družbenega dogovora o temeljih načrta SR Slovenije, kolikor opredeljuje raziskovalno dejavnost, ter obveznosti posameznih udeležencev, predvsem pa: — cilje razvoja raziskovalne dejavnosti v tem obdobju in skupne obveznosti za njihovo realizacijo; —- sestavine in obseg skupnega raziskovalnega programa ter odgovornosti izvajalcev in uporabnikov za uresničevanje dogovorjenih nalog; pogoje in merila, na katerih bo v navedenem obdobju temeljila svobodna menjava dela na področju raziskovalne dejavnosti v Sloveniji; z •— materialne obveznosti udeležencev za izvedbo skupnega raziskovalnega programa; dolžnosti in pristojnosti skupščin SIS na področju raziskovalne dejavnosti v zvezi z vsebino in načinom izvajanja tega sporazuma. I- OBSEG IN USMERITEV RAZISKOVALNE DEJAVNOST! V SR SLOVENIJI 2. člen Udeleženci se zavezujemo, da bomo večali delež znanja v struk-turi dela in s tem uveljavljali raziskovalne dejavnosti kot: pogoj za samoupravni družbeni razvoj, humanizacijo odnosov in osvobajanje človeka v samoupravni socialistični družbi; *■“ neposredno proizvajalno silo in pomemben dejavnik pri razvoju upravljanja; *- integralni del slovenske nacionalne kulture in ustvarjalnih naporov vseh delovnih ljudi; obliko sodelovanja in povezovanja z drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije; p način vključevanja in uveljavljanja v mednarodni delitvi dela. ■ato bomo vsak na svojem področju in v medsebojnem sode-ovanju soustvarjali temu primerne programe za raziskovalno •javnost ter pogoje ip ustrezno družbeno ozračje za njihovo uresničevanje. tM s- člpn deleženci upoštevamo vključenost raziskovalne dejavnosti kot nega bistvenih razvojnih dejavnikov v združeno delo in potrebo ™ novem znanju in njegovi uporabi, opredeljene v razvojnih n^Uih temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skup-*n samoupravnih interesnih skupnosti, zato se zavezuje-r rla bomo usklajevali, medsebojno povezovali in dopolnjevali siskovalne procese, ne glede na to, kje potekajo. 4. člen V iskanju možnosti za nadaljnji družbeni razvoj SR Slovenije in v njegovem usmerjanju bomo ugotavljali celovito družbeno ceno uvoza tujega znanja. V prizadevanjih za lasten razvoj in neodvisnost bomo dajali prednost domačemu znanju in tehnologiji ter tistim področjem in načinom dela, ki v večji meri temeljijo na rezultatih raziskovalne dejavnosti. Podpisniki se obvezujemo, da bomo raziskovalno dejavnost kot bistveni pogoj za naš dolgoročni razvoj usmerjali tako, da bo s svojimi rezultati neposredno prispevala k uresničevanju plana razvoja SR Slovenije, zlasti: — k uveljavljanju socialističnega samoupravljanja; — k stabilnejšemu, dinamičnemu in učinkovitemu gospodarskemu razvoju predvsem skozi večjo storilnost na vseh področjih dela in razvoju kvalitativnih elementov gospodarjenja, izraženih v boljši organizaciji in večji udeležbi znanja v izdelkih in tehnoloških postopkih in procesih; — k hitrejšemu in doslednejšemu usklajevanju razvoja posameznih področij in k zagotavljanju surovinskega, prometnega, živilskega, ekološkega in drugih ravnovesij v nadaljnjem razvoju, kar naj zagotovi skladnejši družbeni razvoj SR Slovenije v celoti; <— k zagotavljanju zdravih pogojev za delo in življenje ljudi in ohranitev naravnih virov; — h krepitvi varnosti, družbene samozaščite in ljudske obrambe. Usmerjanje dejavnosti k tem ciljem bomo zagotovili z načrtovanjem in ustreznimi sistemi spodbujanja, izbire, organiziranja, financiranja in kreditiranja raziskovalnih projektov v delovnih organizacijah ter v raziskovalnih skupnostih. 5. člen Podpisniki sporazuma se zavezujemo, da bomo v skladu s svojimi razvoj nimf potrebami in možnostmi zagotavljali materialno podlago in druge potrebne elemente (kadre, opremo, programe) za uresničitev načrtovanega programa raziskovalne dejavnosti in prenosa raziskovalnih dosežkov v prakso. Sredstva za tekoče raziskovalno delo v okviru delovnega procesa se bodo oblikovala, v pretežnem delu, v okviru materialnih stroškov proizvodnje, sredstva za opremo in kadre pa iz amortizacije nematerialnih sredstev. Ta sredstva bodo uporabljena neposredno za raziskovalno delo v delovnih organizacijah, v okviru lastnih raziskovalnih zmogljivosti ali za naročila raziskav v drugih raziskovalnih organizacijah, bodisi neposredno ali v okviru menjave dela v občinski in področpi raziskovalni skupnosti. Sredstva za skupni raziskovalni program zagotavljajo TOZD iz svojega dohodka in jih v skladu z zakonom po enotni prispevni stopnji združujejo v Raziskovalni skupnosti Slovenije. 6. člen Obseg vlaganj v raziskovalne procese je na posameznih področjih dela različen in odvisen od potreb področja po novem znanju ter od mesta in vloge tega področja v razvojnih prizadevanjih slovenske družbe v celoti ali' posamezne regije. Potrebe po raziskovalnih rezultatih bodo v sedanji strukturi slovenskega gospodarstva ter na podlagi prednostnih opredelitev v petletnem razvojnem načrtu zahtevale naslednjo višino vlaganj v raziskovalno dejavnost na posameznem delovnem področju: % od DP kar znaša za petletno obdobje približno iz industrije in rudarstva 2,01 % 3846 mio iz kmetijstva 1,65 % 398 mio iz gozdarstva 1,30% 49 mio iz gradbeništva 1,40 % 786 mio iz prometa 1,52 % 468 mio iz trgovine 1,11 % 877 mio iz gostinstva in turizma 0,80 % 93 mio iz obrti 0,70 % 122 mio iz družb, dejav. in uprave 1,50 % 1061 mio iz drugih dejavnosti x 1,50 % 25 mio povprečje 1,59 % skupaj 7.725 mio (po cenah 1975) 7. člen , Načelo zasnavljanja razvojnih načrtov na rezultatih raziskovalne dejavnosti zahteva, da v pridobivanju ustreznih rezultatov vlagamo tako v okviru materialnih stroškov kot iz sredstev za preprosto in razširjeno reprodukcijo, zlasti pa kot vsakokrat posebej dogovorjeni delež investicij, ki so predvidene za naslednje obdobje. Določitev obsega teh investicij na glavnih razvojnih področjih v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—80 omogoča, da hkrati predvidimo nujno potrebna vlaganja v raziskovalne procese, ki naj zagotove ustrezno družbeno oceno in izbiro predvidenih ter kasneje učinkovitost realiziranih investicij. 8. člen V želji, da bi zagotovili neposredno usmerjanje raziskovalne dejavnosti na ključne potrebe delovnih področij, bomo v vseh samoupravnih sporazumih o temeljih načrtovanja oziroma v razvojnih načrtih teh področij, kakor tudi v načrtih razvoja TOZD oprfcdellli potrebo po raziskavah in raziskovalnih rezultatih, osnove za usmerjanje teh raziskav ali raziskovalne projekte in predvideni obseg vlaganj v raziskovalno dejavnost. Ta vlaganja bodo v posameznih letih načrtovanega petletnega obdobja v skladu z opredelitvami v srednjeročnem načrtu razvoja SR Slovenije dosegla' naslednja razmerja od družbenega proizvoda: 1976 — 1,18 % ali 1019 mio din po cenah 1975 1977 — 1,34 % ali 1227 mio din po cenah 1975 1978 — 1,53 % ali 1487 mio din po cenah 1975 1979 — 1,75 % ali 1804 mio din po cenah 1975 1980 — 2,00 % ali 2188 mio din po cenah 1975 oziroma v povprečju 1,59 % predvidenega družbenega proizvoda za celotno obdobje 1976—80, izračunano na podlagi stalnih cen iz leta 1975. 9. člen Sredstva za vlaganja v raziskovalne procese, opredeljena v 6. in 8. členu tega sporazuma, bomo združevali skladno s programi za uresničevanje skupnih nalog na podlagi pogodb in samoupravnih sporazumov v okviru sestavljenih organizacij združenega dela, njihovih asociacij, bančnih zavodov ter v občinskih in področnih raziskovalnih skupnostih, v Raziskovalni skupnosti Slovenije pa v ■ skladu z določili drugega poglavja tega sporazuma. II. SKUPNI RAZISKOVALNI PROGRAMI 10. člen Skupni raziskovalni program obsega predvsem tiste raziskave, ki imajo splošni družbeni pomen in ki jih je treba zastaviti in opredeliti na republiški ravni ter raziskave, ki so namenjene inovacijam v znanosti in izhajajo iz potrebe znanosti kot elementa nacionalne kulture in samobitnosti. Njegov najpomembnejši del predstavlja financiranje, sofinanciranje in kreditiranje raziskav usmerjenih k: 1. razvoju družbenopolitičnega in družbeno-ekonomskega samoupravnega sistema na marksističnih izhodiščih; za obvladovanje in usmerjanje družbeno ekonomskih odnosov v socialistični družbi; 2. racionalnem obvladovanju prostora kot enem najpomembnejših dejavnikov sodobnega razvoja slovenske družbe, posebej glede na problem zdravega okolja in na upoštevanje naravnih ravnovesij; 3. zagotavljanje energetskih in surovinskih virov za nemoten gospodarski razvoj in racionalnejši porabi teh virov, 4. hitrejšemu razvijanju novih proizvodov in proizvodnih procesov, predvsem: a) razvoju sodobnih transportnih, telekomunikacijskih in informacijskih sistemov v SR Sloveniji, ki imajo za cilj skladnejši družbeni razvoj in boljše gospodarske učinke; b) razvoju tistih industrijskih proizvodov, proizvodnih tehnologij in reprodukcijskega materiala, ki ustrezajo našim dejanskim potrebam in možnostim našega razvoja ter vključevanja v mednarodno menjavo; c) povečanju proizvodnje zdrave in kakovostne hrane; d) izboljšanju proizvodne organizacije ter uvajanju avtomatizacije; 5. preobrazbi vzgoje in izobraževanja, dvigu strokovne in samoupravne ravni delavcev v združenem delu in racionalizaciji zaposlovanja; 6. smotrnejšemu in intenzivnejšemu razvoju znanosti kot, elementa nacionalne samobitnosti in kulturne ter gospodarske neodvisnosti; 7. hitrejšemu razvoju medicinske znanosti, učinkovitosti dela na področju zdravstva in socialnega varstva ter zagotavljanju zdravstveno ustreznih pogojev dela In življenja nasploh; 8. smotrnejšemu in bolj poglobljenemu razvoju humanističnih in zgodovinskih strok s posebnim poudarkom na problematiki nacionalne kulture in zgodovine. V posameznih letih načrtovanega obdobja bodo imele prednost, tiste raziskave, ki bodo v večji meri zagotavljale uresničevanje splošnih razVojnih ciljev slovenske družbe. Programi in sredstva za njihovo uresničevanje bodo usklajeni z raziskovalnimi programi drugih delovnih organizacij in interesnih skupnosti in bodo dopolnjevali sredstva, ki jih le-te v skladu s svojimi obveznostmi In družbeno-ekonomsko odgovornostjo namenjajo za razvoj svojega področja. 11. člen V vsakoletnih programih dela, ki jih bo oblikovala Raziskovalna skupnost Slovenije v. sodelovanju z občinskimi in področnimi raziskovalnimi skupnostmi ter uporabniki, bodo opredeljeni tudi pogoji za učinkovito uresničevanje dogovorjenih nalog. Med njimi so najpomembnejše: 1. izpopolnjevanje sistema vzgoje in izobraževanja kadrov po diplomi za ustvarjanje, prenos in uporabo dosežkov raziskovalnega dela. posebej za potrebe razvoja in neposredne proizvodnje; 2. zagotavljanje sodelovanja ter vzpodbujanje medrepubliških raziskav; 3. zagotavljanje aktivnega vključevanja v me .arouno znanstveno dogajanje; 4. sistematično uvajanje raziskav o dogajanju, v raziskovalni dejavnosti ter o njenem mesty in vlogi v naši družbi; 5. pospeševanje raziskav, ki so nujno potrebne za celovit in stalen razvoj raziskovalne dejavnosti same; 6. razvoj, stabilizacija in večja obvladljivost celotnega sistema raziskovalne dejavnosti; 7. izpopolnjevanje dokumentacijsko-informacijskega sistema; 8. organiziranje in izpopolnjevanje služb za svetovanje pri iskanju, uporabi in prenosu znanja in tehnologije ter pri sprejemanju investicijskih in drugih posloimih in razvojnih odločitev; 9. zagotavljanje prostorskega in drugih infrastrukturnih' pogojev za uspešno raziskovalno delo. 12. člen Raziskovalna skupnost Slovenije sl bo v obdobju uresničevanja načrta še posebej prizadevala za še načrtnejše in stabilnejše delovanje raziskovalnih zmogljivosti, ki so potrebne za izvajanje skupnega programa. V skladu z rastjo deleža sredstev za raziskave v neposredni menjavi dela morajo dobiti v združenih sredstvih potrebno prednost raziskave, ki so pomembne za narodno kulturo ln zgodovino ter raziskave, ki so potrebne za smotrn razvoj raziskovalne dejavnosti same. 13. člen Pri uresničevanju nalog solidarnosti bomo v skupnem raziskovalnem programu dali poseben poudarek skladnejšemu regionalnemu razvoju SR Slovenije in s tem hitrejšemu razvoju na manj razvitih in obmejnih območjih. 14. Člen Finančna struktura skupnega raziskovalnega programa bo okvirno naslednja: programska usmeritev v mio din (po cenah 1975) 1. financiranje raziskav 972 2. kreditiranje raziskav 216 3. vlaganja v izobraževanje raziskovalcev . (štipendije, soinvesticije v domove, stažisti) 99 4. vlaganja v raziskovalno infrastrukutro 315 od tega: a) vlaganja v znanstveno publicistiko 54 b) vlaganja v znanstvena srečanja 18 c) vlaganja v informatiko in dokumentac. 81 d) vlaganja v specialno znanstveno opremo, ki obratuje pod posebnim, režimom 81 e) kreditiranje investicij v raziskovalno opremo 81 5. vlaganja v stimulacijo in popularizacijo RD (nagrade) ir 6. investicijska vlaganja 54 7. financiranje delovanja sistema raziskovalnih skupnosti in vlaganje v program raziskav znanstvene sfere in politike 72 8. ostalo M skupaj 1.800 mio din 15. Člen Vrednost skupnega raziskovainega programa, za katerega bomo združevali sredstva v RSS in ki bo izdelan v okviru Raziskovalne skupnosti Slovenije v sodelovanju z občinskimi in področnimi raziskovalnimi skupnostmi na podlagi globalne razvojne usmeritve Slovenije, v 4. členu tega sporazuma postavljenih ciljev in letnih resolucij republiške skupščine o prednostih razvoja, ne sme presegati tretjine celotne vrednosti v raziskovalno dejavnost vloženih sredstev. Z načrtovanimi ukrepi in gibanji v okvirih, navedenih v 6. in 8. členu tega sporazuma, bo relativna vrednost neposredne menjave naraščala, skupnega programa pa upadala. V letu 1976 so sredstva za skupni program predstavljala dobrih 30 odst. vrednosti vseh v raziskovalno dejavnost vloženih sredstev, v prihodnje pa naj bi se gibala vzporedno z gibanjem družbenega proizvoda, tako da bodo leta 1980 predstavljala manj kot 20 odst. vrednosti vseh sredstev. * Podpisniki se zavezujemo, da bomo po enotni prispevni stopnji združevati potrebna sredstva za uresničevanje skupnega programa v naslednji višini: leto % od vseh sredstev za RD v Sloveniji (čl.) «/o od DP vrednost v mio po cenah 1975 1976 31,1 d,37 316,6 1977 27,5 0,37 337,0 1978 24,1 0,37 358,7 1979 21,r 0,37 381,7 1980 18,6 0,37 406,0 23,3 % 0,37 1.800,0 mio din 16. člen V obdobju do leta 1980 so okvirno predvidena naslednja investicijska vlaganja (v cenah leta 1975): 1. Adaptacija starih in graditev novih prostorov SAZU 2. Začetne investicije v graditev stavbe Centralne tehniške knjižnice in knjižnice tehniške visoke šole v Mariboru 3. Investicijske raziskave in začetne investicije v raziskovalne objekte v prednostnih smereh 4. Ostalo do 40 mio do 10 mio do 14 mio do 2 mio skupaj do 66 mio 17. člen Uresničevanje skupnega raziskovalnega programa v letu 1977 bo potekalo v skladu z načrtom družbenega razvoja SR Slovenije in v obsegu, ki je tam opredeljen. Skupno vrednost tega uresničevanja sestavljajo naslednje postavke: 1. vrednost tekočega programa po cenah 1977 437,3 mio din 2. primanjkljaj združenih sredstev za program v letu 1976 64,2 mio din 3- dodatna sredstva za posebne naloge (posebno financiranje investicij za SAZU, sistemski prenos in ureditev mednarodnega sodelovanja itd.) 14,0 mio din 4- skupaj 515,5 mio din 18. člen Sredstva, ki so potrebna za uresničevanje programa v letu 1977, bomo udeleženci združevali po enotni prispevni stopnji 2,96 od spremenjene davčne osnove (16.477,9 mio din). Ta prispevna stopnja je veljavna za obdobje od 1. 1. 1977 do 31. 12. 1977. Morebitne razlike, ki bi nastale zaradi nepredvidenih gibanj korigirane davčne osnove ali družbenega produkta v letu 1977, bomo poračunavali najkasneje v opredelitvi združevanja sredstev za leto 1978. 19. člen S prehodom na nov sistem financiranja bomo udeleženci sporazuma združevali sredstva za uresničevanje skupnega programa v naslednjem obsegu (po cenah iz leta 1975): v letu 1978 358.7 mio v letu 1979 381,7 mio v letu 1980 406,0 mio Udeleženci sporazuma se zavezujemo, da .borno do 30. II. 1977 opredelili način (osnovo in prispevno stopnjo) združevanja teh sredstev v posebnem dodatku k temu sporazumu. 20. člen Odgovornost za oblikovani«1 in izvajanje skupnega raziskovalnega Programa v skladu z določili tega sporazuma prevzema Raziskovalna skupnost Slovenije. K realizaciji tega programa bo z letnim razpisom raziskovalnih projektov ln prednostnih usmeritev vabila vse raziskovalne organizacije in raziskovalce. Udeleženci smo se sporazumeli, da bomo naloge Izvajalcev skup-l1eea raziskovalnega programa določali s pogodbami med Raziskovalno skupnostjo Slovenije in izvajalci. 21. člen Te pogodbe bodo vsebovale zlasti naslednje sestavine: — programske naloge, ki jih bo izvajalec opravljal; ~ obseg nalog in dinamiko niihovega Izpolnjevanja; ~ cilj in kakovost opravljanja dogovorjenih nalog; ~~ ceno posameznih storitev: *~ oačin poročanja o izpolnjevanju pogodbenih nalog; ~~ nadzor nad izvajanjem vseh elementov pogodbe, vključno z načinom in namenskostjo porabe sredstev; določbe o sankcijah za primer kršitve netzvršitve ali neustreznega izpolnjevanja pogodbe; obveznosti izvajalcev glede prenosa dosežkov v prakso. Obvezni sestavni deli vsake pogodbe bodo veljavni tehnični, de-nvni in stroškovni normativi, ki jih sprejema .skupščina Razl-skovalne skupnosti Slovenije 22. člen **odpisniki tega sporazuma zagotavljajo vsem delavcem v raziskovalni dejavnosti načeloma enake pogoje glede zadovoljevanja Osebnih in skupnih potreb, kot Jih imajo drugi delavci v Slove- 23. člen -o-ajanje tega sporazuma In uporabo sredstev v skladu z dogo-'urjenim programom bo nadzoroval odbor za. samoupravni nad-,0r Iz 45. člema samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Razisko-'"8-lne skupnosti Slovenije. Pri tem so naloge tega odbora naslednje: — da spremlja Izvajanje skupnega raziskovalnega programa po vsebini, obsegu in kakovosti; — da preverja upoštevanje dogovorjenih tehničnih, delovnih ln stroškovnih normativov pri sklepanju pogodb z izvajalci; — da spremlja združevanje sredstev Iz prispevkov po tem sporazumu; — da poroča o svojih ugotovitvah najmanj enkrat letno skupščini Raziskovalne skupnosti Slovenije ter po potrebi republiškemu komiteju za raziskovalno dejavnost in udeležencem tega sporazuma. 24. člen Skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije mora ob polletnem periodičnem obračunu in zaključnem računu analizirati vsebinsko ln finančno realizacijo tega sporazuma ter po potrebi sprejeti ustrezne ukrepe. & 25. člen če se pri analizi iz prejšnjega člena pokaže, da se iz objek tivnih razlogov programa ne izvaja tako kot je določeno v tem sporazumu in v sklepih skupščine, ki temeljijo na tem sporazumu. ter- da skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije tega ne more popraviti v okviru svojih pristojnosti, mora o tem takoj obvestiti udeležence sporazuma In Skupščino SR Slovenije. Šteje se, da se programa ne izvaja tako kot je predvideno, kadar: 1. se ne izvaja dogovorjenega skupnega programa v predvidenem obsegu ln kakovosti: 2. nastopijo nepredvidene m izjemne okoliščine, ki bi zahtevale obsežnejšo spremembo programa. V primerih iz prejšnjega odstavka lahko skupščina RSS predlaga spremembo samoupravnega sporazuma ali pa družbeno političnim skupnostim predlaga sprejetje ustreznih ukrepov lil. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 26. člen Podpisovanje tega sporazuma poteka s pristopnimi izjavami, ki jih podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev. Sporazum je sklenjen, ko k njemu pristopi najmanj dve tretjini upravičenih udeležencev. To ugotovi skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije s posebnim sklepom. Ko Je samoupravni sporazum sprejet, ga je treba objaviti v Uradnem listu SR Slovenije. 27. člen Podpisani sporazum je mogoče spremeniti samo po postopku, po katerem je sprejet. Predlog za spremembo ali dopolnitev predloži v obravnavo organ oziroma skupnost, ki začne postopek. OBRAZLOŽITEV Družbeni načrt SR Slovenije (poglavje III., 66, 8. 7.) zavezuje Izvršni svet skupščine SR Slovenije, Raziskovalno skupnost Slovenije in Gospodarsko zbornico Slovenije k prizadevanju, da se v okviru družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in zakonodaje ustvari celovit sistem programiranja, povezovanja, usmerjanja in financiranja raziskovalne dejavnosti in s tem prispeva k uresničevanju splošnih ciljev razvoja. V tej zvezi načrt poudarja pomen raziskovalne dejavnosti’ in ji zato določa hitro rast, ki naj jo omogoča naglo naraščanje vlaganj. Ta so v letu 1975 predstavljala le dober odstotek od družbenega proizvoda, leta 1980 pa naj bi dosegla raven 2 odst. družbenega proizvoda. Tako rast pa bo mogoče doseči le z občutnimi premiki v strukturi celotnega gospodarstva. Samoupravni sporazum o temeljih načrta raziskovalne dejavnosti v Sloveniji v obdobju 1976—1980 (v nadaljnjem besedilu: sporazum) pomeni tako skupen dogovor delovnih ljudi o usmerjanju raziskovalne dejavnosti na ključna razvojna vprašanja, o zagotavljanju materialnih pogojev njenega razvoja v tem obdobju in posebej o oblikovanju skupnega raziskovalnega programa. V sporazumu so opredeljene tudi obveznosti posameznih nosilcev t» dejavnosti pri uresničevanju sporazuma In zastavljenih ciljev družbenega razvoja. V prvem delu sporazuma (do člena 10) je tako opredeljena tista vloga raziskovalne dejavnosti, ki izhaja iz potreb združenega dela in iz določil zakona o združenem delu. Sporazum zavezuje vse delovne ljudi, da bodo v svojih procesih dela večali deleč znanja (čl. 2) in dajali prednost domačemu znanju in tehnologiji, gledano strukturno pa tistim področjem in načinom dela, ki v večji meri temelje na rezultatih raziskovalne dejavnosti. V pogojih naše surovinske in energetske omejenosti in ob pomanjkanju delovne sile bo prav na teh področjih temeljila naša razvojna strategija. Sporazum poskuša te obveznosti konkretizirati in daje lestvico predvidenega vlaganja v raziskovalno dejavnost po panogah (6. člen). Seveda so številke globalne, kar pomeni, da bodo npr. propulzlvne Industrijske panoge vlagale 4 ali 6, mogoče celo 7 odstotkov In več svojega proizvoda v raziskave (npr. profesionalna . elektronika, farmacija, itd.), druge industrije, ki imajo počasnejši tehnološki razvoj, pa bistveno manj — mogoče celd okoli 1 odst. Hkrati pa to velja tudi za posamezne delovne organizacije: velike in tiste, ki na svojem področju nosijo določen tehnični razvoj, bodo vlagale nekajkrat več od majhnih in razvojno neambicioznih delovnih organizacij. Ker so ta vlaganja nar menjena različnim vidikom raziskovalne" dejavnosti, bodo izhajala iz različnih postavk: pretežni del sredstev za tekoče raziskovalno delo v okviru delovnega procesa bo oblikovan kot neposreden materialni strošek proizvodnje. Sredstva za raziskovalno opremo in kadre bodo oblikovana predvsem iz amortizacije znanja ip uporabljenih inovacij. Vsa ta sredstva, predvsem pa seveda nameni, za katere bodo uporabljena, bodo opredeljeni v razvojnih načrtih delovnih organizacij. Pri tem je treba upoštevati, da so sredstva, vložena v raziskovalno dejavnost, po ocenah Zavoda za statistiko.-že leta 1970 znašala skoraj 1,5 odst. družbenega proizvoda, v nMlndnjem obdobju pa so upadala. V tem sporazumu gre torej za to, da se to upadanje zaustavi oziroma da se vlaganja začnejo povečevati tako, da bi leta 1980 dosegla 2 odst. družbenega proizvoda, thko kot je opredeljeno v srednjeročnem načrtu razvoja SR Slovenije. Sredstva za skupni raziskovalni program, ki naj bi se po določilih sporazuma združevala v RSS, pa bodo zasnovana v dohodku TOZD. To pomeni, da je skrb za lasten razvoj, njegovo načrtovanje in v tem okviru tudi opredeljevanje potreb po rezultatih raziskovalne dejavnosti, kar določa tudi zakon o načrtovanju, in v tej zvezi določena vlaganja v raziskovalno dejavnost oziroma lasten razvoj, obveznost vseh TOZD, združevanje sredstev aa skupni raziskovalni program pa postaja obveznost tistih TOZD, ki ustvarjajo dohodek. (5. $len) V sporazumu je poudarjena tudi obveznost investitorjev, da del sredstev za investicije namenijo ustreznim raziskavam, Id naj zagotavljajo smotrnost in čim večjo rentabilnost predvidenih Investicij. (7. čl.). Po presoji potreb razvoja slovenskega gospodarstva ocenjujemo, da bo treba od predvidenih investicij vlagati v povprečju okrog 2 odst. sredstev v ustrezne raziskave in analize. Ker so investicije v naslednjem petletnem obdobju predvidene v vrednosti okrog 123.000 mio din, bodo investitorji v raziskovalno dejavnost v tem obdobju vložili približno 2.500 mio din. Ta sredstva bodo vlagali v raziskovalno dejavnost predvsem v neposredni menjavi med OZD in raziskovalnimi organizacijami, ki jih bo določil investitor. Namenjene so Intenzivnemu razvoju področja in so v celoti upoštevana že v prejšnjem členu. Seveda vsi ti členi ne pomenijo neposredne obveznosti, so pe izhodišča za usmeritev raziskovalne dejavnosti in zagotavljanje materialnih sredstev zanje in imajo zato mobilizacijski pomen ter predstavljajo moralno obveznost udeležencev. čeprav naj večji del teh sredstev (za celotno obdobje znaša povprečje 76,7 odst.) ostaja v TOZD ln se tam neposredno uporablja. daje 4. člen globalno usmeritev raziskovalne dejavnosti, ki naj bi jo v tem obdobju .dosegli: večjo storilnost dela na vseh področjih, uspešneje usklajevanje parcialnih teženj, stabilnejši gospodarski in dnižbcni razvoj v celoti, in s tem večjo stopnjo družbene samozaščite in zagotavljanje nacionalne neodvisnosti in enakopravnosti. V 8. čl. Je podana rekapitulacija celotnega programa, katerega vrednost za obdobje 1976—80 znaša 7725 mio din. Pri tem so za leto 1976 upoštevana predvidevanja v \'laganj!h v raziskovalno dejavnost na podlagi podatkov Zavoda SRS za statistiko, lestvica naraščajočih vlaganj pa je izračunana v skladu z določili družbenega načrta SR Slovenije. V drugem delu sporazuma" je opredeljen poseben skupni raziskovalni program. Njegova vrednost maša 23,3 odst. od vseh Vlaganj v raziskovalno dejavnost. (1.800 mio din), sredstva zanj pa naj bi se združevala v Raziskovalni skupnosti Slovenije, ki prevzema tudi odgovornost za njegovo opredelitev ln konkretizacijo (v letnih programih dela), predvsem pa za njegovo uresničevanje (20. čl.). V sporazumu (14. čl.) je podana podrobna finančna struktura tega programa, v 10., 11., 12. In 13. členu so opredeljene posamezne postavke tega programa: cilji raziskovalnega dela v naslednjem obdobju In nekatere prioritete raziskovalnega programa ter program investicij za naslednje obdobje (16. člen). Ciljev, h katerim naj teže raziskave skupnega raziskovalnega programa, v tem trenutku ni niti mogoče niti potrebno oziroma smotrno preveč razčlenjevati: po eni strani Je celoten proces planiranja šele v svojem začetnem obdobjti, po drugi strani pa razvojna strategi ja slovenske družbe v celoti še'ni izdelana do tiste stopnje, da bi ji lahko ustrezno prilagodili posamezne opredelitve iz skupnega raziskovalnega programa. Ta bo moral v dobršni meri upoštevati predvsem naloge ln prioritete iz letnih resolucij o dnižbeno-ckonomskem razvoju naše republike in se tako sproti prilagajati osrednji usmeritvi. Sredstva za ta skupni program naj bi se združevala po enotni stopnji. Dosedanje izkušnje so pokazale, da sedanji sistem, katerega bistvo je navezanost na en sam vir (ostanek dohodka) ne zagotavlja potrebne stabilnosti za zasnavljanje in uresničevanje srednjeročne raziskovalne usmeritve. Ta sistem bo mogoče s manjšimi popravki podaljšati za drugo polletje leta 1977, način In merila za združevanje sredstev v obdobju 1978—80 pa bo treba opredeliti v posebnem dodatku do 30. II. 1977 (19. člen). Seveda je treba upoštevati, da je v 17. členu podana vrednost raziskovalnega, programa v tekočih cenah, v 15. členu pa v stalnih cenah iz leta 1975; pri tem pa sredstva, ki naj bi se združila v letu 1977 za redni program, ostajajo v okVlrih, določenih v 15. čl. tega sporazma (0,37 odst. od DP), oziroma v družbenem načrtu razvoja SR Slovenije, ki določa, da naj sredstva, združena .v Raziskovalno skupnost Slovenije, rastejo vzporedno z rastjo družbenega proizvoda. Prispevna stopnja, določena v 18. členu, je izračunana na podlagi prvih podatkov SDK o popravljeni davčni osnovi. Pričakovati je, da bo ta osnova nekoliko višja, kar pomeni, da bo verjetno treba popraviti prispevno stopnjo (najkasneje ob proračunih v letu 1978). Tako bomo ohranili združevanje v mejah realne vrednosti skupnega raziskovalnega programa (0,37 odst. od DP). V sporazumu je predvideno, da bo Raziskovalna skupnost Slo-venije v sodelovanju z občinskimi In področnimi raziskovalnimi skupnostmi organizirala uresničevanje skupnega raziskovalnega programa tako, da bo v sodelovanju z vsemi uporabniki oblikovala leitne programe dela (11. čl.), k njihovemu izvajanju pa z Javnim razpisom (20. čl.) vabila izvajalce. Medsebojna razmerja ln obveznosti bo opredeljevala s pogodbami (20. čl.). Sporazum zaostruje obveznosti Raziskovalne skupnosti Slovenije pri kontroli namenske uporabnosti sredstev za raziskave, saj Je bil to doslej eden glavnih problemov v sistemu financiranja. V tem smislu ustrezno določa vsebino pogodb (21. člen). Zadnji del sporazuma določa, da bo uresničevanje tega sporazuma nadzoroval odbor za samoupravni nadzor, ki ga določa 45. čl. samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Raziskovalne skupnosti Slovenije ter primere, ko morajo skupščine raziskovalnih skupnosti sprožiti postopek posvetovanja s podpisniki sporazuma oziroma postopek za spremembo sporazuma. V njih členih je določen tudi način podpisovanja sporazuma. IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST Delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter združenjih, ki uresničujemo svobodno menjavo dela kot uporabniki ali izvajalci storitev usmerjenega izobraževanja v posebnih izobraževalnih skupnostih in Izobraževalni skupnosti Slovenije (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) sklepamo na podlagi 44. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) SAMOUPRAVNI SPORAZUM o osnovah plana vzgoje ln usmerjenega Izobraževanja v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 1. člen S tem samoupravnim sporazumom določamo za srednjeročno obdobje 1976—1980 temeljne smotre in naloge, ki jih bomo uresničili z usmerjenim izobraževanjem, p0' goje in merila, na katerih bo slonela svobodna menjava dela, sestavine in obseg programov izobraževanja in uspO" sabljanja za poklic ter programa skupnih nalog, obveznosti delavcev za izvedbo programov, ter pravice, obveznosti in odgovornosti skupščin posebnih izobraževalnih skupnosti in Izobraževalne skupnosti Slovenije. 2. člen Udeleženci se zavezujemo, da bomo v tem srednjeročnem obdobju razvijali usmerjeno izobraževanje tako, da bomo zadovoljevali kadrovsko-izobraževalne potrebe združenega dela. Ustvarjali bomo kadrovske, prostorske, ma' terialne in vsebinske pogoje za preosnovo srednjega i° visokega šolstva v celovito zasnovano usmerjeno izobraževanje in izenačevali možnosti mladih za usmerjeno izobraževanje. Vzgojnoizobraževalne organizacije združenega dela bodo povečevale učinkovitost svojega dela ter zato posodabljale učne programe in učno tehnologijo. 3. člen Obseg in vsebina planov usmerjenega izobraževanja se določata v mejah materialnih možnosti in potreb temeljnih organizacij združenega dela materialne proizvodnje in v mejah zmogljivosti temeljnih organizacij združenega dela usmerjenega izobraževanja. POGOJI IN MERILA SVOBODNE MENJAVE DELA V USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU 4. člen Podpisniki bomo pri vrednotenju nalog, dejavnosti in programov usmerjenega izobraževanja uporabljali: — enote storitev, — standarde in normative, — kalkulativne elemente cene. 5. člen V usmerjenem izobraževanju so enote storitev: — v srednjih šolah in šolah, organiziranih po zakonu 0 Poklicnem izobraževanju: oddelek; — v zavodih za usposabljanje otrok in mladostnikov z Motnjami v telesnem in duševnem razvoju: oddelek; v visokem šolstvu: Izobraževalni program; v domovih za učence: vzgojna skupina; ~~ v visokošolskih knjižnicah: program; ~~ v domovih za študente: program. 6. člen Standarde in normative za oblikovanje cen vzgojno ^obraževalnih storitev sprejemajo izobraževalne skupnosti skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije. Za tiste dejavnosti, kjer ni mogoče določiti enote sto-Ve. sprejmejo skupščine izobraževalnih skupnosti fi-ančne normative. 7. člen Za opravljanje storitev ali dejavnosti sklepajo izobra-Zevalne skupnosti in izvajalske organizacije pogodbe, ki Vsebujejo naslednje elemente: — vrsto in obseg nalog razčlenjenih po enotah storitve; ceno za enote storitev; kvaliteto storitev, ki jo je izvajalec dolžan zagotoviti okviru standardov in normativov; ~~ določbe o nagrajevanju boljše kvalitete opravljenih °ritev, kot je bilo določeno s pogodbo; Sl ~~ določbe o sankcijah za manjši opravljen obseg in a°šo kvaliteto storitev, kot je bilo določeno s pogodbo; j določbe o načinu poročanja o opravljenih storitvah ° Porabi sredstev ter o načinu izvajanja nadzora. „ /7a dejavnosti, kjer ni določena enota storitve, se v po-Er» določi višina povračila za opravljeno delo po pro-0111 in drugi elementi pogodbe. ^ 8. člen la*- Cen* za enoto storitve upoštevamo naslednje kalku-elemente: •Par rnatei"iaine stroške, ki se vračunajo na podlagi nor-lv°v o potroških materiala in obsega potrebnih sto- Utev fina xP? cenah iz decembra preteklega leta oziroma po z' boljšanje materialne osnove pa v ceni ni predvidenih sprememb. . S tem sporazumom planiramo začetek delovanja cel0-vito zasnovanega usmerjenega izobraževanja najkasneje v šolskem letu 1979/80. S tem se bo usmerjeno izobraževanj6 še bolj prilagodilo potrebam in zahtevam združenega dela-obenem pa omogočalo razvijati sposobnosti posameznik^ 100.000 učencem in študentom, ki se letno šolajo, bo omogočilo, da si na vseh vrstah šol pridobivajo poklic ozkeg3 ali širokega profila ter poklice profila tehnik, inženir >n diplomiram inženir. Do konca srednjeročnega obdobja s' bo pridobilo različne vrste poklicev 110.000 učencev 'n študentov, od tega nekaj že tudi po novi študijski poti, k' jo načrtujemo ž reformo usmerjenega izobraževanja. Vedno večje potrebe1 združenega dela po poklicno iz°* braženih delavcih ter vedno večji interes občanov za ustne1" jeno" izobraževanje, je razlog za povečanje števila učence v srednjih šolah. V prejšnjem planskem obdobju od l^7 do 1975 se je število učencev v srednjih šolah povečalo z 10.000, v tem srednjeročnem obdobju pa je planirano, dj* se bo povečalo še za dodatnih 9.000 učencev. Teh l9*0*j učencev je začelo obiskovati pouk v šolskih zgradbah, k so bile zgrajene za veliko manjše število učencev, in k tudi po- svoji opremi niso več kos novim učnim zahtevan1. Največja pozornost in večina sredstev je bila v prejšnjih dveh planskih obdobjih usmerjena v izboljšanje prostorskih pogojev osnovnih šol, ki so bile zgrajene pretežno z združevanjem sredstev s samoprispevki občanov. V srednjem šolstvu pa je bilo zgrajenih v preteklih srednjeročnih obdobjih učnih mest le za približno 4.000 učencev. Samoupravni sporazum v poglavju o programu skupnih naI°g izpostavlja naložbe kot najbolj prioritetno skupno nalogo. Za izgradnjo učnega prostora za 15.000 učencev bo Potrebno najmanj 2 milijardi din. Zato poleg že sprejetih investicijskih obveznosti predvidevamo tudi združevanje sredstev za soinvestiranje v centre usmerjenega izobra-ŽjVa”ja' to hila P°m(>č in vzpodbuda za začeto in novo združevanje sredstev delovnih ljudi in občanov v občini oziroma za združevanje sredstev v posebnih izobraževalnih skupnostih. Te skupnosti in Izobraževalna skupnost Slo-veni je pa bodo v letu 1977 pripravile mrežo centrov usmerjenega izobraževanja in s tem zagotovile racionalnost investiranja. Druge predvidene naložbe so: Izgradnja Pedagoškega centra v Ljubljani, ki je bila kot Prioritetna naloga predvidena že v prejšnjem planskem obdobju. Zaradi večjih potreb po pedagoških kadrih in večjega vpisa, mora biti nov Pedagoški center zgrajen do eta 1979; v investicijsko vsoto pa je vključena tudi izgradnja učnih prostorov za predmet splošna ljudska obramba. Izgradnja centra slepih in slabovidnih v Škofji Loki, Izobraževalna skupnost Slovenije sofinancira tisti el, ki je namenjen vzgoji in izobraževanju za poklic. Izgradnja tretjega zavoda za težje duševno prizadeto mladino je skupna investicija s Skupnostjo socialnega skrbstva. Izgradnja bo zaključena do konca srednjeročnega obdobja. Planirana je izgradnja univerzitetne knjižnice v Mariboru. Skupaj z raziskovalno skupnostjo, planira Izobraževana skupnost Slovenije izgradnjo Centralne tehniške knjižnice v Ljubljani. Za prioritetno področje proizvodno tehniških smeri Je planirana izgradnja II. faze Visoke tehniške šole v Ma-nboru. Programi izobraževanja in usposabljanja ter program sk3 v višini 9.053,9 tisoč din, kar v srednjeročnem upnih nalog so v sporazumu ovrednoteni po cenah iz udobju pomeni 1,86 %> planiranega družbenega produkta. ra sporazum in sredstva, ki so planirana za izvedbo v. .Programov, ne zagotavljajo uresničitev vseh prioritet, 1 J>h je usmerjenemu izobraževanju postavilo združeno 0 ° 'n so zapisane tudi v Družbenem planu SR Slovenije ^ °bdobje 1976—1980. Ker morajo biti prioritete dolo-ŽenC V s*c at*u s potrebami, interesi in zmogljivostmi zdru-I °ega dela, bodo posebne izobraževalne skupnosti pred-gale dodatne sporazume. Dodatni sporazumi posebnih izobraževalnih skupnosti P usmerjeni v določanje prioritet po posameznih pod-- 'Uh in v zagotavljanje pogojev za druge oblike izobra-Vanja, predvsem za že zaposlene delavce in v združeni6 sredstev za investicije. STANOVANJSKA SKUPNOST Na podlagi Družbenega plana SRS za obdobje 1976—1980 (Ur. 1. SRS, št. 20/76), Družbenega dogovora o nalogah podpisnikov pri združevanju sredstev za gradnjo domov za učence in študente v obdobju 1976—1980 (Ur. list SRS, št. 2/77), Zakona o financiranju in programiranju graditve stanovanj (Ur. list SRS, št. 5/72, 54/72, 24/73, 15/76) In Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti občine Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Cen-ter, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana-šiška in Ljubljana Vlč-Rudnik — Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana-Bežigrad — Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana-Center — Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste-Polje — Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana-šiška — Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik dogovorimo ANEKS k samoupravnemu sporazumu o izločevanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu \_________________________________________________J 1. člen Udeleženci sporazuma se dogovorimo, da bomo v letu 1977 združili sredstva za namene iz 3. člena tega sporazuma v naslednjih stopnjah od osnove bruto osebnega dohodka: a) najmanj 2,545 odstotka za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, zaposlenih pri udeležencih samoupravnega sporazuma, b) 1,696 odstotka sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, c) 1,414 odstotka za kreditiranje graditve in nakupa stanovanj, d) 0,345 odstotka za gradnjo domov za učence in študente. 2. člen Ta aneks stopi v veljavo z dnem podpisa, uporablja pa se od 1. 1. 1977 dalje. OBRAZLOŽITEV Aneksa k Samoupravnemu sporazumu o Izločanju In usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Družbeni plan razvoja Socialistične republike Slovenije za obdobje 1976—1980 predvideva, da bodo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela namensko Izločali v sklade skupne porabe sredstva v višini 6 o/o od bruto osebnih dohodkov za stanovanjsko graditev. Del teh sredstev (28,27 »/# — do sedaj 30 •/•) bodo združevali za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, del za financiranje izgradnje in nakupa stanovanj (23,56 •/» — do sedaj 25 »/«), del sredstev (42,42 •/# — do sedaj 45 */#) ostane organizacijam združenega dela za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri udeležencih samoupravnega sporazuma, 0,345«/« sredstev (do sedaj z zakonom predpisanih 0,360®/«) pa za Izgradnjo domov za učence in študente. V letu 1976 smo na podlagi zakona o zagotovitvi dela sredstev za gradnjo domov za učence ln Študente za leto 1976 (Ur. list SRS, St. 7/76) Izločali 0,36»/e sredstev za Izgradnjo domov za učence in študente, letos pa zagotavljamo obseg graditve s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana v tistih skupnostih, kjer je samoupravni sporazum o združevanju sredstev že potekel, oziroma z aneksom, kar velja tudi za Ljubljano glede na to, da veljavnost samoupravnega sporazuma o Izločanju ln usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev ln družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu poteče 31. XII. 1979. S 1. I. 1980 pa bomo obveznosti, ki izvirajo iz navedenega aneksa, na podlagi določil družbenega plana SRS za razdobje 1976—1980 in družbenega dogovora o nalogah podpisnikov pri združevanju sredstev za gradnjo domov za učence in študente v obdobju 1976—1980 uresničevali na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za stanovanjsko in komunalno Izgradnjo v obdobju 1978—1982. LETALIŠKE MREŽE O / X Na podlagi 143. člena Ustave SR Slovenije, 2. odst., 18., 28., 34. in 2. odstavka 39. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja (Uradni list SFRJ, št. 6/1976) ln dokumentov, s področja programiranja razvoja letališke mreže v SR Sloveniji (družbeni plan razvoja SR Slovenije za obdobje 1971—1975, družbeni plan razvoja SR Slovenije za obdobje 1976 do 1980 ln resolucije o družbenoekonomski politiki ln razvoju SR Slovenije v letu 1976) sklenejo uporabniki ln izvajalci letaliških storitev SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana razvoja letališke mreže v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 x__________'____________________J I. Splošne določbe 1. člen S tem samoupravnim sporazumom določajo udeleženci: — globalne temelje plana razvoja letališke mreže v SR Sloveniji kot celoti, — osnove dolgoročnega razvoja letališke infrastrukture do leta 1985 v okviru enotnega prometnega sistema v SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji, — razvoj primarne, sekundarne in terciarne mreže letališč, s katerimi se posamezna območja SR Slovenije povezujejo med seboj z drugimi območji v SFR Jugoslaviji in inozemstvu, — obseg investicijskih vlaganj in vire financiranja, — način zagotavljanja sredstev za odplačevanje kreditov za izvršena vlaganja v letališko infrastrukturo, — ukrepe za izvaj^je plana, — način usklajevanja samoupravnih planov in programov razvoja letališke mreže v SR Sloveniji, — organe za izvajanje tega samoupravnega sporazuma. 2. člen Udeleženci sporazuma ugotavljajo: — da je letalski prevoz potnikov, blaga in pošte najsodobnejša oblika prometa in kot taka potrebna gospodarstvu za uspešnejše vključevanje v mednarodno blagovno in turistično menjavo. — da je letališka mreža na območju SR Slovenije del gospodarske infrastrukture, obenem pa dejavnost posebnega družbenega pomena, — da dosežena stopnja razvoja letaliških zmogljivosti še ne ustreza potrebam uporabnikov v letalskem prometu, čeprav so bila v preteklem obdobju namenjena znatna finančna sredstva predvsem za izgradnjo letališča v Mariboru in dograjevanja letališča na Brniku, bo potrebno v naslednjem obdobju zagotoviti finančna sredstva za zboljšanje pogojev poslovanja teh letališč, kakor tudi za postopno gradnjo letališč v okviru programa razvoja letališkega omrežja v SR Sloveniji, — da je v interesu uporabnikov letaliških storitev in v interesu družbene skupnosti hitrejši razvoj letalskega prometa in prilagajanje zmogljivosti potrebam, ki jih pogojujejo splošna gospodarska in družbena gibanja, v okviru enotnega sistema primarne, sekundarne in terciarne mreže letališč, — da je treba doknčati izgradnjo letališke infrastrukture, ki se je začela graditi v letih 1971—1976, — da je treba usposobiti letališča v skladu s potrebami družbenega in gospodarskega razvoja gravitacijskega območja letališč v okviru dolgoročne prometne politike v SR Sloveniji, — da je v skupnem interesu potrebno načrtovati in usklajevati razvoj letališke mreže na območju SR Slovenije kot del sistema jugoslovanskega zračnega prometa in kot del celotnega prometnega sistema SR Slovenije, — da je v splošnem družbenem interesu, da se zagotovijo maksimalni pogoji varnosti zračnega prometa in optimalni pogoji za izkoriščanje letališke mreže. II. Osnovni cilji razvoja 3. člen Udeleženci se sporazumejo, da so osnovni cilji, ki jih je potrebno doseči v obdobju 1976—1980, zlasti naslednji: — pospešeno vključevanje slovenskega prostora v jugoslovanski in svetovni sistem zračnega prometa, — povečanje varnosti na letališčih, — modernizacija in dograditev primarne, sekundarne in terciarne mreže letališč na območju SR Slovenije, — povečanje potniškega prometa v domačem in mednarodnem letalskem prometu, s poudarkom in vključevanjem domačega in mednarodnega receptivnega in iniciativnega turizma, — povečanje vključevanja generalne male in srednje aviacije, domače in tuje, v celotni letalski promet, — povečanje udeležbe tovornega letalskega prometa v celotnem prometu blagovnih tokov, — pospešeni razvoj paletizacije in kontejnerizacije letalskega tovora z ureditvijo tarifne politike za prevoz tovora z letali po sistemu ULD — blagovne tarife za unifi' cirane nakladalne enote, palete ali kontejnerje, in po International Bulk unitezation programme — to je poenotenje tarife za masovne tovore ter vključevanje letališč v sodobne oblike integralnega transporta blaga, — zagotavljanje konkurenčnih pogojev za razvoj tranzitnega blagovnega prometa, — oblikovanje take politike cen letaliških storitev, ki bo zagotavljala vsaj sredstva za enostavno reprodukcijo. — nadalje izboljšanje kvalitete letaliških storitev z uvajanjem sodobne tehnologije v skladu z zahtevami in potrebami gospodarstva, — doseči v srednjeročnem obdobju 1976—1980 naslednji promet: potniki tovor ton 1. Letališče Ljubljana 1,180.000 21.500 2. Letališče Maribor 350.000 6.000 3. na letališčih Portorož, Slovenj Gradec, Novo mesto. Murska Sobota, Celje, Ajdovščina, Lesce-Bled, Ptuj, P°' stojna, Ljubijana-Brezovica in na ostalih športnih leta- liščih doseči maksimalno možni promet komercialno-tu-ristične' športne aviacije (mala in srednja generalna aviacija) in postopno uvajanje prometa s Stol — letali, odvisno od dinamike nabave teh letal. III. Obseg Investicijskih vlaganj ln zagotavljanja finančnih sredstev 4. člen . Udeleženci ugotavljajo, da bodo za doseganje dogovorjenih osnovnih ciljev razvoja letališke mreže in prometa na letališčih v SR Sloveniji v planskem obdobju 1976—1980 Potrebna naslednja sredstva: [■ za primarno letališče Ljubljana 146,000.000,00 din za sekundarno letališče Maribor 58,000.000,00 din • za1 terciarno mrežo letališč 46,000.000,00 din 250,000.000,00 din Udeleženci ugotavljajo, da so navedena sredstva potreb-na za naslednje investicijske naložbe oziroma za odplačilo anuitet za kredite v naložbe za izgradnjo letalske infrastrukture (cene iz leta 1975): 1 LETALIŠČE LJUBLJANA rekonstrukcija in prevleka vzletno pristajalne steze z zaščitnimi pasovi, osvetlitev kategorije II, , ~~ ureditev komunalnih naprav in vodov — električni ablovodi in transformatorji za napajanje letališča s para-•e n'm virom električne energije, ureditev preskrbe z vodo odvajanje odplak s čistilno napravo ter ostalo urejanje •ufrastrukturnih objektov in naprav. 2- LETALIŠČE MARIBOR odplačilo anuitet za kredite, naložene v izgradnjo, vzletno pristajalne steze z zaščitnimi pasovi, Ze osvetlitve in tehnične opreme vzletno pristajalne ste- r .~7 električnih kablovodov za napajanje letališča s pa-elnim virom električne energije, Platforme, spojnic in tehničnega trakta, telefonskih in telegrafskih instalacij t ~~ Preskrba z vodo in odplakovanja dpadnih in me-°roloških voda s čistilno napravo. 3- letališče Portorož vzletno pristajalna steza, platfc ma, zemeljska dela 4' letališče novo mesto n .7? asfaltiranje vzletno pristajalne steze in platforma s 'ključkom, komunalna ureditev, dostopna cesta in ostala ure- 5 Letališče murska sobota za letališke infrastrukturne objekte 6 letališče slovenj gradeč vzletno pristajalna steza, platforma, zemeljska dela 7' ^ETALISCE PTUJ ~~~ ureditev infrastrukture na manevrskih površinah 8' ^ETALISCE LJUBUANA-BREZOVICA dost Vz^etno pristajalna steza, platforma, zemeljska dela, °Pna cesta, komunalna ureditev 9‘ OSTALA LETALIŠČA ureditev infrastrukture na manevrskih površinah Ud 1 5. ^en Člena f c^enc' ugotavljajo, da bo potrebno sredstva ega sporazuma zagotoviti iz naslednjih virov: rec!vCna sredstva gospodarstva 200,000.000,1 °ntni krediti iz PH vlog 50,000.000,C od tega za posamezna letališča, kot sledi: združena sredstva gospodarstva reeskontni krediti iz HP vlog 1. primarno letališče Ljubljana 129,000.000 17,000.000 2. sekundarno letališče Maribor 38,000.000 20,000.000 3. terciarna letališča: Portorož, Slovenj Gradec, Ajdovščina, Celje, Murska Sobota, Novo mesto, Postojna, Ptuj Lesce-Bled, Ljubljana-Brezovica 33,000.000 13,000.000 200,000.000 50,000.000 6. člen Da bi se zagotovila potrebna sredstva za realizacijo programa investicij iz 4. člena sporazuma v višini ugotovljeni na podlagi dokumentacije o graditvi investicijskih objektov in v predvidenem razmerju virov financiranja, to je iz združenih sredstev gospodarstva in reeskontnih kreditov iz PH vlog (80% : 20) bodo udeleženci v obdobju 1976—1980 združevali brez obveznosti vračanja sredstva po povprečni stopnji 0,28% od osnove, od katere se plačuje davek iz dohodka TOZD. 7. člen Udeleženci se obvezujejo sredstva, ki jih združujejo po 6. členu tega sporazuma, vplačevati na račun Samoupravne interesne skupnosti za letališki promet z navedbo namena nakazila: »Združevanje sredstev gospodarstva za financiranje letališke infrastrukture«. 8. člen Udeleženci se zavezujejo, da bodo sredstva za financiranje letališke infrastrukture vplačevali ha račun Samoupravne interesne skupnosti za letališki promet hkrati z vplačili akontacije za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela. Udeleženci dajejo službi družbenega knjigovodstva poblastilo za preverjanje in obračun vplačil po tem sporazumu. 9. člen Samoupravna interesna skupnost za letališki promet bo prek svojih organov opravljala stalno nadzorstvo nad vlaganjem ter smotrnostjo uporabe združenih sredstev ter skrbela za to, da se združena sredstva vlagajo v skladu s sprejetim programom. Samoupravna interesna skupnost za letalski promet bo skrbela, da se udeležencem v okviru veljavnih predpisov zagotavljajo kvalitetne letališke storitve. 10. člen Da bi se uresničil plan razvoja letališke mreže bo samoupravna interesna skupnost za letališki promet tudi predlagala pristojnim organom družbenopolitičnih skupnosti, da sprejmejo naslednje ukrepe: — uvrstitev letališke primarne infrastrukture v prometno infrastrukturo, katera ima prioriteto v družbenem planu razvoja SR Slovenije, — zagotovitev možnosti za najemanje reeskontnih kreditov iz sredstev poštne hranilnice, — podaljšanje veljavnosti davčne olajšave pri plačevanju davka iz dohodka TOZD, z izločitvijo celotne obračunane amortizacije iz davčne osnove, — oprostitev plačevanja carinskih uvoznih dajatev za uvoz aerodromske opreme, katera se ne proizvaja v SFRJ, — usklajevanje cen za aerodromske storitve z gibanji cen na drugih področjih združenega dela, da bi bilo omogočeno uresničevanje ciljev in nalog po tem sporazumu, — priznanje izvoznega tretmana aerodromskih storitev v mednarodnem prometu enako kot se priznava za storitve turističnih agencij. IV. Usklajevanje planov 11. člen Izvajalci tega sporazuma se dogovorijo, da bodo medsebojno usklajevali plane razvoja letaliških in drugih kapacitet, v skladu z družbenimi plani razvoja. S plani razvoja letališke mreže je treba zaradi usklajevanja in prilagajanja planov seznanjati tudi: — Zvezno upravo za civilno zračno plovbo, — Zvezni hidrometeorološki zavod, — Zvezni sekretariat za narodno obrambo, KRV, — Zvezno carinsko upravo, — Republiški sekretariat za notranje zadeve, — prevoznike, — Letalsko zvezo Jugoslavije, — Zvezo letalskih organizacij Slovenije z namenom, da se zagotovi njihovo sodelovanje pri uresničevanju planov v okviru obstoječih predpisov in obveznosti. 12. člen Udeleženci tega sporazuma si bodo prizadevali, da bodo uporabniki letaliških storitev usklajevali svoja redna letenja tako, da se zagotavljajo ustrezni časi letenja, z ekonomsko utemeljenimi vrstami in tipi letal, glede na potrebe in možnosti gravitacijskega območja posameznega letališča. Udeleženci tega sporazuma si bodo prav tako prizadevali, da bodo posredniki letaliških storitev vključevali v svoje organizacijske plane možnosti izkoriščanja mreže letališča, v skladu s primerjalnimi ekonomskimi prednostmi vseh vrst letalskih storitev in geografskega položaja letališč. V. Osnove razvoja letališke mreže v SR Sloveniji do leta 1985 13. člen Udeleženci se sporazumejo, da bodo v okviru samoupravne interesne skupnosti sporazumno določili osnove razvoja letališke mreže'v SR Sloveniji za obdobje do leta 1985. Pri tem ugotavljajo, da bo treba tudi v tem obdobju doseči sporazum za združevanje sredstev gospodarstva za odplačilo zapadlih anuitet za kredite, najete za izgradnjo letališke infrastrukture. VI. Končne določbe 14. člen Ta samoupravni sporazum se spremeni in dopolni po postopku, kot je bil sprejet. Pri tem ima pravico pobude vsak udeleženec tega sporazuma. Osnutek spremembe ali dopolnitve sprejme in da v razpravo skupščina Samoupravne interesne skupnosti za letališki promet, ki po zaključni razpravi oblikuje dokončne predloge. 15. člen Ko skupščina samoupravne interesne skupnosti za letališki promet sprejme osnutek sprememb ali dopolnitev tega samoupravnega sporazuma, določi rok za javno razpravo, rok za usklajevanje pripomb in za oblikovanje sprememb oziroma dopolnitev ter za sprejem in podpis predlaganih sprememb in dopolnitev. 16. člen Pravice in obveznosti po tem samoupravnem sporazumu nastopijo za posameznega udeleženca z dnem, ko podpiše ta samoupravni sporazum. 17. člen Spore, ki izvirajo iz odnosov, ki jih ureja ta samoupravni sporazum rešuje arbitraža, ki jo oblikujejo udeleženci pri samoupravni interesni skupnosti za letališki promet na način, ki ga določajo samoupravni akti skupnosti, po postopku, določenem v samoupravnih aktih skupnosti. 18. člen Samoupravna interesna skupnost za letališki promet spremlja po svojih organih izvajanja določil tega sporazuma. 19. člen Ta samoupravni sporazum se uporablja od 1. 1. 1976 in velja do konca leta 1980. 20. člen Originalno besedilo samoupravnega sporazuma z vsemi sklepi o pristopu hrani v svojem arhivu Samoupravna interesna skupnost za letališki promet. PRORAČUN OBČINE f---------------------------------------------------------N Na podlagi 16. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. 1. SRS št. 39/74) ter 159. člena statuta Ljubljana Moste-Polje (Ur. 1. SRS št. 25/74) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na......skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne............sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1977 V_________________________________________________________/ 1. člen Za financiranje splošne porabe v občini Ljubljana Moste-Polje ir mesta se zbirajo prihodki kot jih določajo družbeni dogovor o splošni porabi in odloki skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. 2. člen Skupni predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Moste-Polje bodo v letu 1977 znašali 65.858.000 din, od tega: - za razporeditev v posebnem delu proračuna 65.344.000 din - za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 514.000 din Dovoljena poraba za Skupščino občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1977 znaša 57.402.000din. 3. člen Višina sredstev proračuna občine za leto 1977 temelji na skupni proračunski bilanci mesta Ljubljane za leto 1977 in na družbenem dogovoru o splošni porabi v Ljubljani za leto 1977. 4. člen Skupščini mesta Ljubljane odstopamo 13,55 % proračunskih prihodkov od davkov in taks, ki jih mesto v svojem proračunu združuje in razporeja za: - financiranje skupnih mestnih zadev, - solidarnostno prelivanje sredstev, - sofinanciranje programa ljudske obrambe, - poravnava obveznosti iz samoprispevka za izgradnjo osnovnih šol in vzgojno-varstvenili zavodov. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje pooblašča službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni p raz nit vi prihodkov nakazuje sredstva po tem členu odloka skupščini mesta Ljubljane. 5. člen Od prihodkov po 2. členu tega odloka, znižanih za odstopljene prihodke skupščini mesta Ljubljana (glavni namen 13) se vlaga 1 % prihodkov v rezervni sklad občine - izločena sredstva rezerv. 6. člen Iz razporejenih prihodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: - upravnim organom občine in mesta; - družbeno političnim organizacijam in društvom; - drugim državnim organ' >m, - krajevnim skupnostim ter - skladom in posebnim računom. Sredstva za redno dejavnost se nakazujejo mesečno, za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih sredstev. . 7. člen Vsi prihodki, ki jih upravni organi dosežejo s svojo dejavnostjo, 80 Prihodek občinskega proračuna. 8. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet. Nosilci sred-štev so: za dejavnost predsedstva in sekretariata skupščine sekretariat skupščine; za občinske upravne organe kolegij predstojnikov upravnih orga-za vse druge namene izvršni svet. 9. člen 0 razporeditvi oz. o uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoča P oračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih 1 Premalo predvidenih potreb, odloča izvršni svet. 10. člen /S _ il~e se med letom ugotovi, da posamezne postavke razporejenih ost10 l °V ne b°d° porabljene v celoti, se pooblašča izvršni svet, da anek sredstev prenese v proračunsko rezervo. 11. člen sredTŠn' -vet Je pooblaščen, da sme spreminjati namen in višino ru d Cv\ 50 v proračunu razporejena za posebne namene, v okvi-Proračunskih namenov in v proračunu razporejenih sredstev. . , 12. člen Izvršni svet lahko začasno zmanjša zneske sredstev, Id so v proračunu razporejeni za posebne namene, vendar največ do 5 %, ali pa začasno zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. 13. člen Izvršni svet je pooblaščen, da razpojaga s sredstvi rezervnega sklada po 2. točki 1. odstavka 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih, za namene po 1. odstavku 39. člerna zakona pa do višine 200.000 din. 14. člen . Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračuna skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v prvem polletju 1977 (Ur. 1. SRS št. 8/77) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo.po določbah tega odloka in v okviru odobrenih sredstev proračuna. 15. člen Pregled in razpored prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni deli tega odloka. Pregled in razpored prihodkov proračuna po glavnih namenili se objavi hkrati s tem odlokom v uradnem listu SRS. 16. člen vrsta Prihodka- 1 2 3 5 6 7' PRIHODKI Davki iz osebnega prihod, in na prihodek Prometni davek, davek na premoženje in na prihodek od premoženja Takse Prihodki po posebnih predpisih Prihodki uprav, organov in drugi prihodki Prihodki od drugih družbenopolitičnih skupnosti Skupaj Štev.-gl. namena 27,513.000 01 02 33377.000 03 1,497.000 04 614.000 08 09 2,745.000 10 11 112.000- 13 16 17 18 SKUPAJ PRIHODKI 65,858.000 ^EDV, °ENI PRORAČUNSKI PRIHODKI ZA LETO 1977 Siika'FlKACIJA Prih. 13 14 podobi. prih. VRSTA PRIHODKOV 1. Dayek na prihodek in davek iz osebnih prihodkov - davek iz kmetijske dej. • — davek iz sam. opravljanja obrtnih dejavnosti - davek iz sam. opravljanja Negospodarskih dejavnosti - davek iz avtorskih pravic - davek iz skiipnega • prihodka občanov SKUPAJ VRSTA 1 Realizacija 1976 Predlog načrta za leto 1977 Indeks 1,002.000 1,000.000 • • 400 18,606.000 20,466X100 110 3,178.000 . 3,337.000 105 2,621.000 2,35-8.000 90 4,660.000 352-.000 14 30,067.000 27,513.000 ’ 97 .V I Z li Ta odlok začne veljati osmi dan pp objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 197 7. le ta dalje. . ^EGLED in RAZPORED PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1*977 t > RAZPOREDITEV PRIHODKOV Skupaj Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti *21,828.000 Ljudska obramba 2,601.000 Dejavnost družbenopolit. organizacij in društev 4,983.000 Negospodarske investicije 1*2,782.000 • Socialno skrbstvo 2,161.000 Zdravstveno varstvo 160.000 Komunalna dejavnost 7,030.000 Dejavnost krajevnih skup. 4,096.000 Odstopljeni prihodki in dopol. sredstva 8,456.000 Intervencije v gospodarstvu " 652.000 Tekoča proračunska rezerva , in obveznosti iz prejšnjih let 534.000 •Krediti, vezana in izločena sred. 575.000 SKUPAJ RAZPORED PRIHODKOV 65,858.000 o u <1 ■n 23 a b c 24 25 a b c d 31 a 31 b 32 33 51 61 62 2. Prometni davek in davek od premoženja — od prom. blaga na drobno 9,098.000 10,463.000 115 - od alkoholnih pijač 10,999.000 12,649.000 115 — od plačil za storitve 1,762.000 2,026.000 115 — na promet nepremičnin 2,419.000 2,661.000 110 - na prihodek od premoženja 2,131.000 2,131.000 100 — davek od stavb 2,053.000 1,737.000 70 — na dediščine in darila 201.000 402.000 200 - na cestna tovorna vozila 1,189.000 1,308.000 110 SKUPAJ VRSTA 2 29,852.000 33,377.000 111 3. Takse - upravne takse 340.000 340.000 100 - takse na promet parki, in kopit. 21.000 21.000 100 — komunalne takse 5.000 5.000 100 — sodne takse 1,131.000 1,131.000 100 SKUPAJ VRSTA 3 1,497.000 1,497.000 100 5. Prihodki po posebnih predpisih — denarne kazni 614.000 614.000 100 6. Prihodki upravnih organov in drugi prihodki — prihodki upravnih organov - drugi prihodki 2,320.000 2,320.000 100 425.000 425.000 100 VRSTA 6 SKUPAJ 2,745.000 2,745.000 100 7. Prihodki od drugih družbenopolit. skupnosti - namenska dopolnilna 100 sredstva republike 112.000 112.000 SKUPAJ PRIHODKI 64,887.000 65,858.000 102 PREDLOG PRORAČUNSKE PORABE V LETU 1977 01 DEJAVNOST DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI A - PREDSEDSTVO IN SEKRETARIAT - stroški sej skupščine in njenih teles - tisk, objave in oglasi - reprezentanca - občinski praznik - me dpbč inske zveze - potni stroški - nadomestila osebnih dohodkov voljenim in imenovanim funkcionarjem in predsednikom komisij - stroški volitev - vzgoja in varnost v prometu - nagrade občine Lj. Moste-Polje - proslave, tekmovanja in domic. enote - delegatska tribuna - zbornik občine SKUPAJ 01 - A realizacija 1976 31.316 32.193 45.365 73.447 36.170 5.881 590.300 78.019 10.610 108.315 195.933 1,207.549 B - IZVRŠNI SVET 52.648 - izdatki za SIS 59.384 - tisk, objave in oglasi 44.956 - reprezentanca 4.781 - potni stroški - nadomestila OD voljenim in imenovanim funkcionarjem 1,197.034 - bančna provizija 65.184 - komisija za tehnični pregled 11.528 - članarine, študije, cenitve in drugo 106.847 - INDOK - inform. dok. služba 44.400 SKUPAJ 01 - B 1,586.762 predlog 1977 Indeks 40.000 120.000 50.000 90.000 50.000 7.000 128 373 110 123 138 119 654.000 30.000 16.000 110.000 250.000 280.000 100.000 1,797.000 149 66.000 50.000 5.000 1,550.000 70.000 110.000 50.000 1,901.000 01 - c OBČINSKI UPRAVNI IN DRUGI DRŽAVNI ORGANI ~ upravni organi skup. občine ~ upravni organ — nezasedena del. mesta ~ upravni organ - sofin. spl. družb, potreb ~ sodišče združenega dela " pravobranilec samoupravljanja ~ Postaja milice Moste ~ skupnost občin ljubljanske regije ~ sklad skupne porabe upr. org. skup. ~ sklad skupne porabe PM Moste - izdatki za LO SKUPAJ 01 -c SKUPAJ 01 02 ~ LJUDSKA obramba -DEJAVNOST DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV občinska konferenca SZDL Lj. Moste-Polje ~ NOV 00 Lj. Moste-Polje ~ ^RVS 00 Lj. Moste-Polje ~ °ožinska konferenca ZSMS Lj. Moste-Polje ~ občinski odbor RK Lj. M. P. " °bčinska zveza prijateljev mladine " °bčinska gasilska zveza Lj. M. P. ' občinsko glasilo NAŠA SKUPNOST ~ oom občinskih družb. org. __ skupnost slov. občin ~ p dr že vanje spomenikov NOB ljubljanska turist, zveza _ ,R.adio Ljubljana _ , °unik po partizanskih poteh ruge družbene organizacije in društva skupaj oj 04 ~ NEGOSPODARSKE investicije _ spomeniškega kompleksa URH " J*0#** vzdrževanje poč. doma borcev v Pacugu " Z1yest'cijska vlaganja v 3 varnostne pisarne Postaje ljudske milice _ ^up stanovanjske enote v poč. centru borcev v Banjolah °tacija skladu za gradnjo šol in VVZ pri TIS Ljubljana _ “Prema za PM Moste - Jj, °Preme upravnega organa . ^Plačilo anuitet in aPtac'ja doma v Zambratiji - Sopest‘c>jski izdatki za šole in VVZ - n„,lnanc'ranje spomenika rev. . "^up stanovanj - Sofest‘cysk° vzdrževanje dvorane Kodeljevo - ‘hiranje poti spominov in tovarištva Pravob ^Cir^C Prostorov s°dišča združenega dela in samouprav. SKUPaj 04 drnSClALN0 SKRBSTVO Dornb«ne denarne pomoči Dom°* P” šolanju otrok borcev NOV SSK1 kmetom-borcem ^'.oe dename^pomoči ZB NOV ka^^^orcem za severno mejo in dobrovoljcem finsko varstvo kmetov Pnost socialnega skrbstva SKUPAJ 08 08 ZdrZa?^AVSTVENO VARSTVO VStVenO 7Q\/ IrmatAii 0 otografska akcija SlClJRAj 09 11,723.000 15,520.000 132 — 680.000 — — 100.000 — 311.000 374.000 120 177.000 283.000 16 448.000 606.000 135 21.000 35.000 167 563.000 520.000 92 — 12.000 — 30.449 - - 13,273.449 18,130.000 136 16,067.760 21,828.000 136 2,601.000 872.000 300.000 330.000 417.000 120.000 270.000 229.000 1,040.000 194.000 127.000 170.000 50.000 100.000 4.000 4,223.000 22.000 2.985.000 141.000 1.812.000 2,861.901 2,658.961 130.000 2,068.400 20.000 19.262 12,718.524 678.835 60.550 23.400 219.200 288.298 27.200 183.113 122.016 150.000 1,752.612 130.429 7.243 207.284 344.956 1.107.000 375.000 412.000 542.000 240.000 350.000 250.000 960.000 189.000 142.000 150.000 147.400 118.600 4.983.000 300.000 100.000 3,000.000 300.000 3.308.000 281.000 250.000 981.000 100.000 3.102.000 900.000 160.000 12,782.000 1,131.000 67.000 26.000 244.000 320.000 31.000 202.000 140.000 2,161.000 140.000 20.000 160.000 127 125 125 130 200 130 109 92 97 112 88 147 118 455 111 199 14 34 117 44 100 167 111 111 111 111 114 110 115 123 107 276 46 10 - KOMUNALNA DEJAVNOST — vzdrževanje kom. objektov in zimska služba — javna razsvetljava na izvenmestnem območju — urbanistično načrtovanje — geodetska dela — vzdrževanje zelenic — krajevni vodovodi in kanal. — elektrifikacija vasi in telef. govorilnice — služba za varstvo okolja — vodno gospodarstvo — pokopališča SKUPAJ 10 11 - DEJAVNOST KRAJEVNIH SKUPNOSTI — funkcionalni izdatki KS in delovanje delegatskega sistema — adaptacije in vzdrževanje družbenih prostorov v KS SKUPAJ 11 13 - ODSTOPLJENI PRIHODKI SML 16 - INTERVENCIJE V GOSPODARSTVU — skupnost za pospeševanje kmet. občine Lj. Moste-Polje — stroški veter, zaščitne službe — sredstva za zatiranje živalskih kužnih bolezni — dotacija cestnemu skladu občine Lj. Moste-Polje — obv. po dani garanciji za Yulon SKUPAJ 16 17 - TEKOČA PRORAČUNSKA REZERVA - tekoča prorač. rezerva - obveznosti iz prejšnjih let SKUPAJ 17 18- REZERVNI SKLAD - odvod pror. doh. v rezervni sklad SKUPAJ 18 SKUPAJ 4,011.087 3,488.000 87 82.619 80.000 97 303.183 390.000 129 263.676 930.000 353 639.126 — - 150.000 970.900 647 250.000 440.000 176 30.000 30.000 100 — 400.000 - - 301.100 — 5,729.691 7,030.000 123 2,584.000 3,113.000 120 932.300 983.000 105 3,516.300 4,096.000 116 7,795.901 8,456.000 48 440.000 600.000 136 23.983 28.000 117 20.583 24.000 117 221.000 - 500.000 - - 1,205.566 652.000 54 209.567 514.000 245 86.336 20.000 23 295.903 534.000 180 463.200 575.000 124 463.200 575.000 124 ,113.413 65,858.000 103 IZRAČUN OBSEGA PRORAČUNSKE PORABE ZA LETO 1977 Realizacija prorač. izdatkov v letu 1976 44,639.000 Realizirana poraba za LO občine, kije bila financirana iz mestnega proračuna 2,347.000 Skupaj dovoljena poraba leta 1976 46,986.000 Povečanje dovoljene porabe za 10,8 % 5,075.000 Takse na promet parklarjev in kopitarjev 21.000 Lastni dohodki upravnega organa 2,320.000 Investicijska vlaganja v 3 varnostne pisarne postaje ljudske milice 3,000.000 SKUPAJ PRORAČUNSKA PORABA V LETU 1977 57,402.000 Prenos sredstev skupščini mesta Ljubljane 8,456.000 SKUPAJ 65,858.000 OBRAZLOŽITEV Pri oblikovanju splošne porabe v letu 1977 izhajamo tako v občinah kot v republiki iz načel, ki jih določata ustava in zakon o združenem delu. V ospredju pa so predvsem naslednja izhodišča: — Vse vrste porabe - osebna, skupna in splošna poraba se obrav- navajo v temeljni družbeno-politični skupnosti kot celota tako, da se zagotovi neposreden vpliv delavcev v OZD in v krajevnih skupnostih na njih skladen obseg in strukturo ter gibanje. — Oblikovanje splošne porabe v okviru celotne porabe temelji na zagotovitvi izvajanja ustavnih funkcij temeljne družbeno-politič' ne skupnosti, kakor tudi na zagotovitvi nalog, ki za temelju6 družbeno-politične skupnosti izhajajo iz zakonov ter iz družbe-nih planov. — Uveljavljanje načela o samofinanciranju temeljnih družbeno-p0-litičnih skupnosti, odvisno od materialne osnove občine, venda* pa je za izvrševanje temeljnih nalog družbeno-političnih skup-nostih treba zagotoviti sredstva vsem občinam. — Proces nadaljnjega oblikovanja splošne porabe v smislu izločanj11 iz splošne porabe vse dejavnosti, ki po svoji vsebini ne sodij0 vanjo, sočasno pa je potrebno ustvaijati pogoje za njihovo dm-gačno organiziranost, ki je v interesu delovnih ljudi in občanov-Pri oblikovanju sredstev za splošno porabo izhajamo tudi iz11 a' čela, da morajo vse vrste porabe - osebna, skupna in splošna p®' raba rasti počasneje od rasti družbenega proizvoda, skladno z fe' solucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za let° 1977. Izpeljava temeljnih načel pri financiranju splošne porabe p®* meni delno spremembo dosedanjega načina financiranja. Vse predvidenih sprememb v letošnjem prehodnem letu še ne bo ni® no realizirati, zato bodo ostale v proračunu v prihodnjih dveh let še nekatere dejavnosti, ki ne sodijo v splošno porabo. V letu 1" ,. se v proračunu zagotavljajo sredstva zlasti za dejavnost uprav® organov, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, priznavalnine borcev NOV, Ljudsko obrambo. Prehodno v letu 1977 se bodo v okviru splošne porabe še zagotavljala sredstva za komunalno dejavnost, za pospeševanje kmetijstva, za obveznosti do sklada za izgradnjo šol in vzgojnovarstvenih zavodov ljubljanskih občin. Vsekakor pa proračuni naj ne bi prevzemali novih obveznosti za področja, ki so že samoupravno organizirana. Upravni in drugi državni organi ter družbeno-politične organizacije bodo v okviru stabilizacijskih prizadevanj racionalizirali stroške svojega poslovanja, povečali delovno storilnost in kvaliteto dela ter racionalno zaposljevali nove delavce. Merila so izoblikovana v Družbenem dogovoru o enotnih osnovah in merilih za izoblikovanje sredstev za delo državnih organov in dohodka delavcev delovnih skupnosti teh organov v SR Sloveniji. Dovoljena proračunska poraba bo predvidoma višja kot v predhodnem letu povprečno za 10,8 %. Nad tem globalom so sredstva za Ljudsko obrambo, ker je financiranje ljudske obrambe prešlo iz mesta na občine, prav tako pa tudi sredstva za financiranje 3 varnostnih pisarn za ljudsko milico. Takse na promet parklaijev in . “Pilarjev ter lastni dohodki upravnih organov se predvidevajo v Btl višini kot v preteklem letu. PRIHODKI PRORAČUNA not^'kC *n vrs*e prihodkov za financiranje splošnih družbenih Jt reb v družbenopolitičnih skupnostih določa zakon o financirali splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih uradni list SRS. št. 39/74) Davek na dohodek in davek Realizacija 1976 Predlog 1977 Indeks iz osebnih dohodkov Prometni davek in davek 30,067.000 27,513.000 97 od premoženja 29,852.000 33,377.000 111 Takse Dohodki po posebnih 1,497.000 1,497.000 100 predpisih 614.000 614.000 100 Dohodki upravnih organov in drugi dohodki2,745.000 2.745.000 100 Dohodki od drugih organov 112.000 112.000 100 Skupaj 64,887.000 65,858.000 102 ob^ S*<*ac*u z ustavnim načelom vsaka občina z odlokom uvaja veznost plačevanja davkov, ki je po zakonu njen prihodek, in ostojno določa njihovo višino. Ob podpisovanju davčnih sto-davk zahon izrecno zavezuje občine, da pri določanju višine se P32'-)0’ da viSi*13 davkov ne bi ogrožala dejavnosti iz katere ^Prihudek ustvaija. Višina diy'atev naj bo določena tako, da za-obč^3 s!*mulira na nadaljnjem razvoju, dejavnosti, za katere so nih *?C zah'teresirane, kajti ni dvoma, da preostra progresija davč-stopenj negativno deluje. Zarad" -nC 80 s'cer samostojne pri določanju davčnih stopenj toda Slov * .lzenačevanja pogojev gospodarjenja, skladnega razvoja SR SgL 1?nJJe> ter zagotovitve enakopravnega položaja občana z med-Jnimi dogovori usklajujejo davčne obveznosti občanov, davč CtU so sIovchsLc občine sprejele dogovor o usklajevanju d;,,-nc P°ioIagj tako zastavljene davčne politike predvidevamo, da ričet; Pn* proračunski prihodki znašali 65,858.000 dinaijev in Prihodki proračuna občine se v primeijavi z realizacijo v letu 1976 povečujejo le za 971.000 dinaijev ali za slaba 2 %„ V strukturi proračunskih prihodkov predstavlja največji delež prometni davek in davek od premoženja, ki znaša 50,7 % in se v primeijavi z realizacijo v letu 1976 povečuje za 3,525.000 dinaijev ali za 11%. Najbolj se povečujejo davki od prometa blaga na drobno, od alkoholnih pijač in od plačil za storitve, ki se povečujejo za 15%. Do izpada prihodkov bi prišlo pri davku na dohodek in davku iz osebnih dohodkov, ki se bo predvidoma v primeijavi z realizacijo v letu 1977 znižal za 2,554.000 dinaijev ali za 3 %. Glaven izpad predstavlja davek iz skupnega dohodka občanov, to je republiški davek, toda republika ga bo v letu 1977 v višini 500 % odstopala občinam, v letu 1976 ga je odstopala v celoti, kije bil v letu 1976 realiziran v višini 4,660.000 dinajrev, za leto 1977 pa je zaradi spremenjenega cenzusa neobdavčljivega osebnega dohodka predviden le v višini 352.000 dinaijev. Ostali davčni viri se sicer povečujejo in sicer davek iz obrtnih dejavnosti za 10 %, in davek iz intelektualnih storitev za 5 %, ki pa ne pokrijejo izpada na davku iz skupnega dohodka občanov. Prihodki iz ostalih davčnih namenov ne predstavljajo večjega oziroma bistvenega zneska in so predvideni v višini lanskoletne realizacije. PRORAČUNSKA PORABA V glavnem namenu 01 Dejavnost organov družbeno-političnih skupnosti se zagotavljajo sredstva za delovanje skupščine, izvršnega sveta in upravnih organov. Izračun sredstev za osebne dohodke voljenim in imenovanim funkcionaijem je izdelan na osnovi družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih povračil in stroškov delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionaijem iz dogovoijenih kriterijev, ki izhajajo iz resolucije o družbeno-eko-nomski politiki za leto 1977. Za redno dejavnost občinske uprave se sredstva povečujejo za 32 %. Izračunana so na osnovi predloga aneksa k družbenemu dogovoru o enotnih osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo državnih organov in dohodka delavcev v delovni skupnosti teh organov v Sloveniji. Aneks določa vrednost indeksa 100 za pogojno nekvalificiranega delavca v znesku 1.940 din, razen za prvo najnižjo skupino 2.241 din. Ta izhodiščna vrednost je skupno s sredstvi za minulo delo enaka doseženemu 60-odstotnemu povprečnemu osebnemu dohodku na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu 1975 in pomeni polno uresničitev samoupravnega sporazuma dejavnosti v letu 1976. V aneksu določena izhodiščna vrednost, vključno z minulim delom pa dosega le 86 % s sindikalno listo za leto 1977 opredeljenega najnižjega osebnega dohodka. Procent povečanja sredstev za upravne organe je razmeroma visok. Večji del porasta sredstev v letu 1977 za upravne organe gre predvsem na račun zasedbe delovnih mest v drugi polovici lanskega leta kakor tudi valorizaciji osebnih dohodkov v istem obdobju lanskega leta. Porast materialnih izdatkov je predviden po stopnji 10,8 % v skladu z omenjenim aneksom. Posamezne postavke, predvsem tisk, objave in oglasi, občinske zveze in še nekatere odstopajo od povp Črtih stopenj porasta, vendar je vezano na večje izdatke za inform: o dejavnost v zvezi s sejami skupščin. V glavnem namenu 02 Narodna obramba so predvidena sredstva za financiranje ljudske obrambe povečana glede na predhodnje leto za 10,8 %. Do sedaj se je ljudska obramba financirala iz proračuna Mesta Ljubljane. Merila za financiranje dejavnosti ljudske obrambe v občinah je izdelal republiški sekretariat za ljudsko obrambo na podlagi srednjeročnega plana in zakona o ljudski obrambi. Minimalni program za to področje dejavnosti v okviru splošne porabe v občini je pripravljen z upoštevanjem angažiranja subjektov, ki so po zakonu o ljudski obrambi dolžni sofinancirati programe, to pa so poleg skupščine občine tudi temeljne organizacije združenega dela ter samoupravne organizacije ter skupnosti v občini. V glavnem namenu 03 se zagotavljajo sredstva za dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev. Razporeditev sredstev usklajuje občinska konferenca SZDL na osnovi programov dela. Glede na precej obsežnejše programe dejavnosti družbeno-politič-nih organizacij v letu 1977 so indeksi porasta sredstev v povprečju nekoliko večji kot je porast proračunskih sredstev v globalu. V glavnem namenu 04 se zagotavljajo sredstva za negospodarske investicije. Večji del sredstev je predviden za financiranje objektov iz samoprispevka I, del je dotacija skladu za izgradnjo šol in VVZ pri TIS Ljubljana, drugi del pa je predviden za krilje stroškov zunanje ureditve, priključkov, zemljišč in zagonskih stroškov. Nova večja postavka je nadalje financiranje 3 varnostnih pisarn za postajo Ljudske milice v Štepanjskem naselju, Zalogu in v novih Jaršah, sanacija spomeniškega kompleksa Urh, nakup stanovanjske enote v počitniškem centru borcev v Banjolah, sofinanciranje poti spominov in tovarištva in še nekatere. Znatno pa so se zmanjšale v primeru z lanskim letom nekatere negospodarske investicije kot so sklad opreme upravnega organa, odplačilo anuitet in nakup stanovanj. V glavnem namenu 08 — socialno skrbstvo — se zagotavljajo sredstva za varstvo borcev NOV. Zgradi enotnega reševanja varstva borcev NOV v Sloveniji je bil v letp 1977 sprejet „Družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencev NOV in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi". Za realizacijo tega dogovora, katerega je naša občinska skupščina že sprejela 27. 1. 1977, pa bo zaradi večjega števila upravičencev potrebno zagotoviti več sredstev. Od dosedanjih 144 upravičencev, Ki prejemajo priznavalnine po veljavnem občinskem „Odloku o družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane, borce za severno mejo v letu 1918/19 ter slovenske dobrovoljce iz vojn 1912/18, se bo ob upoštevanju osnov in meril družbenega dogovora, zvišalo število upravičencev v občini na cca 300. To povečanje omogoča višja osnova dohodka na družinskega člana (cenzus), ki je vsakokratni mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Družbeni dogovor oz. z njim določena merila bodo v Sloveniji realizirana v treh letih, vsako leto za eno tretjino, saj v sredstvih splošne porabe ni mogoče takoj zagotoviti celotna sredstva. Zato se v letu 1977 povečujejo sredstva za varstvo borcev za približno eno tretjino glede na lansko realizacijo, kar ustreza obveznosti za postopno triletno uveljavitev družbenega dogovora. Stanovanjska problematika borcev NOV se rešuje v okviru sredstev sblidarnostnega sklada in obstoječega stanovanjskega fonda. V okviru namena 09 — zdravstveno varstvo — se zagotavljajo sredstva za pokrivanje 40 % obveznosti zdravstvenega varstva kmetov. Namenjena so za pokrivanje obveznosti 155 kmečkih zavarovancev, ki opravljajo svojo dejavnost v hribovitih predelih naše občine — v krajevnih skupnostih Besnica, Lipoglav, Klopce in Dolsko — del. V tem namenu se še zagotavljajo sredstva za mrliško ogledno službo, za katero so občine dolžne skrbeti na svojem območju. V namenu 10 so predvidena sredstva za komunalno dejavnost. Iz splošne porabe se bodo še naprej financirali urbanistična in geodetska dejavnost, naloge za izvedbo novega izračuna katastrskega dohodka ter vzdrževanje železniških prehodov. Vse ostale komunalne dejavnosti bodo prešle na komunalno samoupravno interesno skupnost. Ker bo ustanovljena predvidoma šele do konca letošnjega leta, se v proračunu zagotavljajo sredstva kot doslej. Za komunalno dejavnost se planirana sredstva povečujejo z indeksom 123 v pri-metjavi s predhodnim letom. Za vzdrževanje komunalnih objektov in zimsko službo ter javno razsvetljavo na izven mestnem območju so predvidena relativno nižja sredstva, ker je financiranje vzdrževanja lokabiih cest predvideno iz cestnega sklada v skupnem znesku 2,542.900, ker ni dovolj proračunskih sredstev. Izpadlo je tudi vzdržen ije zelenic, vzdrževanje mestnih ulic, ki se bo financiralo :v prispevka za mestno zemljišče. Precejšen porast prora-či. sKiii sredstev pa je na postavkah urbanistično načrtovanje, geo-riv iska dela, krajevni vodovodi, in kanalizacija ter elektrifikacija vasi in telefonske govorilnice. Pri urbanističnem načrtovanju gre predvsem za izdelavo urbanističnih podlog in zazidalnih načrtov ter razčiščevanje črnih gradenj, pri geodetskih delili za izdelavo delilnih načrtov, izdelavo kartografskega gradiva in novih izmer, v ostalih primerih pa za pospešeno izgradnjo nujnih komunalnih naprav v nekaterih manj razvitih krajevnih skupnostih. Na novo se zagotavljajo sredstva za sofinanciranje regulacije Bizoviškega potoka in za vzdrževalna dela na pokopališčih Sostro, Polje, Štepanj-ska vas in Bizovik. Glavni namen 11 V okviru sredstev splošne porabe se v letu 1977 zagotovijo sredstva za funkcioniranje krajevnih skupnosti ter njenih samoupravnih in družbenopolitičnih mehanizmov. Ta sredstva so za 20 % večja od lanske realizacije. O kriterijih in merilih za delitev sredstev krajevnim skupnostim, se bodo le-te same dogovorile, vendar tako, da bodo vsaki KS zagotovljena nujna funkcionalna sredstva. Namenska sredstva za realizacijo programov dejavnosti krajevnih skupnosti se zagotavljajo preko interesnih skupnosti, samoupravnega sporazuma za financiranje krajevnih skupnosti, 50 % sredstev iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča in druga sredstva, kijih občani namenijo za realizacijo programov v krajevni skupnosti. Sredstva za komunalno dejavnost bo KS v bodoče zagotavljala interesna skupnost za komunalo. V letu 1977 pa bo del sredstev še vedno zagotavljal proračun občine (vzdrževanje cest in poti krajevnega pomena ter sanitarni nadzor nad krajevnimi vodovodi), ker interesna komunalna skupnost še ni ustanovljena. Nekatere krajevne skupnosti nimajo ustreznih poslovnih prostorov, zato bi bilo potrebno v naslednjih letih ta problem na ustrezen način rešiti. Vsekakor je potrebno v ta namen zagotoviti večja denarna sredstva kot doslej, tako, da se v nekaj letih zagotovijo poslovni prostori tistim krajevnim skupnostim, ki le-teh nimajo oz. delujejo v neprimernih prostorskih pogojih. V glavnem namenu 13 — odstopljeni prihodki Skupščini Mesta Ljubljane se zagotavljajo sredstva za skupne naloge v mestu Ljubljana. Odstopljeni prihodki predstavljajo razliko med skupnimi proračunskimi prihodki in, dogovoijeno porabo v občini. Indeks odstopljenih prihodkov v primerjavi z lanskim letom je samo 48. V glavnem namenu 16 se zagotavljajo sredstva za intervencije v gospodarstvu. Indeks porasta sredstev je nekoliko večji samo pri Skupnosti za pospeševanje kmetijske proizvodnje občine Ljubljana Moste-Polje glede na to, da so bila lansko leto sredstva zelo pičlo odmerjena. Sklad se bo v letošnjem letu preoblikoval v skladu z zakonodajo v Skupnost za pospeševanje kmetijstva. Postopek je že v zaključni fazi. V glavnem namenu 17 se zagotavljajo sredstva za tekočo proračunsko rezervo in obveznosti iz prejšnjih let. Tekoča proračunska rezerva je namenjena za nepredvidene proračunske izdatke in lahko znaša po zakonu o financiranju splošnih družbenih potreb v druž-beno-političnih skupnostih do 1 % v proračunu predvidenih prihodkov. V glavnem namenu 18 se zagotavljajo sredstva za rezervni sklad. Sredstva v rezervni sklad se odvajajo vsako leto najmanj v višini 1 % od skupnih letnih prihodkov, ki pripadajo družbeno-politični skupnosti po zakonu. * 01 02 03 PREDLOG FINANČNEGA NAČRTA SKLADA ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSKE PROIZVODNJE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1977 DOHODKI Zap. Štev. rač. VRSTA SREDSTEV Znesek st. iz evidence podpostavka postavka I 5 7 12 14 01- 4 02- 1 03-1 03-3 I. SREDSTVA, PRENESENA IZ PREJŠNJEGA LETA Saldo žiro računa na ^ začetku leta II. SREDSTVA, DOSEŽENA V TEKOČEM LETU 01 Neposredni dohodki Drugi neposredni dohodki 02 Drugi dohodki od org. zdr. dela in občanov Od org. zdr. dela iz gospodarstva 03 Dohodki iz proračunov, skladov in samoupravnih interesnih skupnosti Iz proračunov družbeno političnih skupnosti Od samoupravnih interesnih skupnosti VSEGA 03 110.554 27.608 80.000 600.000 300.000 900.000 SKUPAJ RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA 1,118.162 IZDATKI £aP- št. rač. st. iz ev. 3301 3302 3303 3304 3305 3306 3307 3308 So, ow 35 02 09-1 42 09-2 4201 4202 4203 4204 4205 43 09-2 09-2 09-2 09-2 09-2 09-3 VRSTA IZDATKOV Znesek podpostavka postavka II. FUNKCIONALNI IZDATKI 07 Nepo' Jni funkcionalni izdatki Izdatki .aatcrialnega značaja Strokovno izobraževanje kmetov Razširitev proizv. jagod Str. analize zemlje in krme Stroški popisa živine Regres, umetnega osemenj. Regres, umet. gnojil za hribovite predele Org. tekmovanja traktor. Drugi stroški VSEGA 07 08 Prenešena sredstva in krediti drugim uporabnikom Sred. prenešena org. zdr. dela Sofinanc. posp. in poroč. + A kontrole Prispevek lovskim društvom VSEGA 08 Ul. INVEST. IZDATKI, VEZANA IN IZLOČENA SREDSTVA 09 Investicijski izdatki Neposred. izpl. za investicije -Nabava plemenjakov za naravni pripust in ostali stroški Sredstva, prenešena drugim uporabnikom za investicije Regresiranje obrestne mere Stroški izdelave načrtov Rer '>s. nabave plemen, živine Rt s. grad. les. silosov Re es. stroj, in proizv. skup. Krt dani za invest. VSEGA 09 55.000 20.000 5.000 40.600 70.000 110.000 21.000 12.562 110.000 3.000 104.000 55.000 55.000 32.000 13U.000 334.162 334.162 113.000 113.000 55.000 376.000 240.000 671.000 SKUPAJ IZDATKI 1,118.162 37 08-3 Sredstva, prenesena samoupravnim interesnim skupnostim 40.000 3701 08-3 Vzdrževanje stare Zasavske ceste 40.000 VSEGA 40.000 41 09-1 4101 42 09-2 4201 III. INVESTICIJSKI IZDATKI, VEZANA IN IZLOČENA SREDSTVA 09 Investicijski izdatki Neposredna izplačila za investicije Od tega: Investicijsko-tehnična dokumentacija za Šmartinsko cesto 1.500.000 Sredstva, prenesena drugim uporabnikom za investicije Od tega: Sofinanciranje 10-letnega programa izgradnje cestnega omrežja v mestu Ljubljani . - obveznost 1976 252.000 -obveznost 1977 4.581.000 1.500.000 4.833.000 VSEGA 6.333.000 10 Vezana in izločena sredstva 49 10-4 Izločena sredstva rezerv 200.000 VSEGA 200.000 SKUPAJ SREDSTVA ZA UPORABO 10.128.000 PREDSEDNIK UPRAVNEGA ODBORA Leopold GORŠE CESTNI SKLAD PREDSEDNIK UPRAVNEGA ODBORA Marko LOKAR ffiANCNl NAČRT OBČINSKEGA CESTNEGA SKLADA LJUBKA MOSTE-POLJE ZA LETO 1977 |ap' St. rač. OPIS Znesek ,z ev. podpostavke postavke Cestni sklad občine Ljubljana Moste-Polje je za leto 1977 planiral razpoložljivih sredstev v višini 10,128.000 din. Od teh sredstev se skoraj 50 % odvaja za sofinanciranje 10-letnega programa izgradnje cestnega omrežja v mestu Ljubljani. V letu 1977 se prvič financira vzdrževanje lokalnih cest iz sredstev cestnega sklada, ostala sredstva pa bomo porabili za večja popravila na mostu čez potok Gostinca ter odvodnjavanje na cesti Pance-Dole, katera dela sofinancira tudi občina Grosuplje. Istočasno smo pričeli s pripravo del na rekonstrukciji Šmartin-ske ceste na odseku Kajuhova cesta do bodoče obvoznice. Cesta bo štiripasovna, v delu pa je dokumentacija za pridobitev lokacijske in gradbene dokumentacije. 1 401 402 DOHODKI L SREDSTVA.PRENEŠENA IZ PREJŠNJEGA LETA Saldo na žiro računu na začetku leta 827.000 II. SREDSTVA, DOSEŽENA V TEKOČEM LETU 01 Neposredni dohodki Dohodki po posebnih predpisih 9.161.000 od tega: 15 % od prodanega bencina na drobno in prenesena sredstva republiškega cestnega sklada 800.000 50 % pristojbin za cestna motorna vozila 8.361.000 Drugi neposredni dohodki 140.000 VSEGA 9.301.000 SKUPAJ RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA 10.128.000 33 33°! 3302 3303 07-3 3 304 IZDATKI II. FUNKCIONALNI IZDATKI 07 Neposredni funkcionalni izdatki Izdatki materialnega značaja od tega: Vzdrževanje Zaloške ceste Vzdrževanje lokalnih cest Popravilo mostu na Zaloški cesti čez potok Gostinca Odvodnjavanje na cesti Pance-Dole Drugi izdatki 3.555.000 391.000 2.543.000 400.000 190.000 31.000 VSEGA 3.555.000 08 Prenesena sredstva in krediti drugim uporabnikom PREDLOG FINANČNEGA NAČRTA SREDSTEV ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJIŠČA ZA LETO 1977 DOHODKI: 1. Saldo iz leta 1976 2,106.600 2. Prispevek za leto 1977 9,700.000 3. Drugi dohodki 150.000 SKUPAJ 11,956.600 IZDATKI: 1. VRNJENA SREDSTVA KRAJEVNIM SKUPNOSTIM - Moste 374.790 - Zelena jama 258.634 — Jarše 308.922 - Kodeljevo 340.802 — Štepanjsko naselje 104.847 - Hrušica-Fužine 49.677 - Bizovik 41.765 - Polje 256.505 — Vevče-Zg. Kašelj 176.637 - Zalog 129.604 - Zadobrova-Sneberje 176.829 - Šmartno ob Savi 51.020 - Zadvor 100.181 2,370.213 2. SOFINANCIRANJE KOMUNALNIH INVESTICIJ MESTNE- GA POMENA — obračun za leto 1976 983.000 - 50 % za leto 1977 4,850.000 3. VZDRŽEVANJE MESTNIH ULIC 1,979.000 4. VZDRŽEVANJE ZELENIC 844.000 5. SEMAFORIZACIJA KRIŽIŠČA ZADOBROVSKA-ZALOŠKA 700.000 6. DRUGI IZDATKI 30.000 7. NERAZPOREJENA-REZERVA 200.387 SKUPAJ IZDATKI 11,956.600 SREDSTVA PRISPEVKA ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJIŠČA Po predvidevanjih bomo v letu 1977 zbrali 11,956.000 din iz naslova prispevka za uporabo mestnega zemljišča. 50 % zbranih sredstev odvajamo kot sofinanciranje 10-letnega programa izgradnje cestnega omrežja v mestu Ljubljani. Sredstva v višini 2,370.213 din bomo vrnili krajevnim skupnostim, s preostalimi sredstvi pa financiramo vzdrževanje mestnih ulic in kategoriziranih zelenic ter napravo novega semafoija na križišču Zadobrovška cesta — Zaloška cesta. SPLOŠNA PORABA V LJUBLJANI V preteklem letu smo za redne in dodatne obveznosti v Ljubljani zbrali 542,343.0000 dinaijev, od tega zneska smo prispevali za vzajemno prelivanje 22.933.000 dinaijev tako, da je ostalo za financiranje nalog proračunov občin in mesta 519.410.000 dinaijev. Od tega zneska je mestni proračun v imenu vseh proračunov plačal za obveznost do Sklada za gradnjo šol in VVZ 39,858.000 dinaijev. Sredstva za ta namen smo v Ljubljani zbrali z višjimi davčnimi obremenitvami in skrbnejšo davčno izteijavo. Prihodki in razhodki v letu 1976: v 000 din 1. davki po avtomatizmu 277.272 2. davki od občanov 251.340 3. lastni prihodki upravnih organov 13.731 skupaj prihodki 542.343 Od tega: a) za skupne mestne potrebe 184.726 b) za vzajemnost 22.933 c) Skladu za gradnjo šol in VVZ 39.858 d) splošna poraba v občinah - skupaj 294.826 - Ljubljana Bežigrad 44.637 - Ljubljana Center 54.678 — Ljubljana Moste-Polje 46.980 - Ljubljana Šiška 74.600 - Ljubljana Vič-Rudnik 73.931 r BELEŽKE: Za leto 1977 predvidevamo, da bodo prihodki znašali 560.125.000 dinaijev, kar predstavlja 3,3 % več kot v letu 1976. Prihodki proračunov se v letu 1977 znižujejo na račun vskladitve davčnih obremenitev ter izpada preseženega dela davka iz skupnega dohodka občanov, kjer republika ponovno p n. :ema polovico prihodka, druga polovica je zaradi dviga neobdavčenega dela tega davka znatno nižja (v letu 1976 plačilo celotnega davka 37.708.000 din, ocena 1977 6.002.000 din). Ce od lanskoletne porabe odštejemo sredstva, ki smo jih prispevali za vzajemnost in od ocene prihodkov v letu 1977 odštejemo dolg do vzajemnosti v višini 6.517,000 dinaijev, ki ga poravnavamo iz letošnjih prihodkov, ugotavljamo, da se splošna poraba v letu 1977 povečuje za 6,6 %. Ker se iz proračunov občin in mesta izločajo vse tiste obveznosti, ki ne sodijo v splošno porabo, se za očiščeno splošno porabo namenja le 553.608.000 dinaijev, morebitna presežena sredstva pa bi uporabili za poravnavo obveznosti do programa I. samoprispevka. Glede na predvideno rast družbenega proizvoda, ki ga v Ljubljani ocenjujemo 4—5 % in prenos cen, ta v povprečju znaša 4,2 %, ugotavljamo, da so v splošni porabi izpolnjeni pogoji, sprejeti z resolucijo in družbenim planom ter, da splošna poraba zaostaja s povečanjem za rastjo družbenega proizvoda. Sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb se v Ljubljani zbirajo od davkov občanov ter taks, ki jih plačujejo občani Ljubljane in davkov od prometa proizvodov in storitev, teh prihodkov ne vplačujejo samo delavni ljudje in občani Ljubljane, temveč tudi občani ostalih občin. Skupščine ljubljanskih občin in Skupščina mesta so pristopile k dogovoru o usklajevanju davčne politike, zato o d 'včnih obremenitvah občanov letos ni več mogoče razpravljati. , i prihodke, ki pritekajo po avtomatizmu, pa neposredno občani ■ krajevni skupnosti in delavci v združenem delu ne morejo vplivati, zato lahko teče razprava le o vsebini proračuna ter o stabilizacijskem in dovolj racionalnem izvajanju nalog na področju splošne porabe. Prihodki in razhodki v letu 1977: 1. davki po avtomatizmu 2. davki od občanov 3. lastni dohodki upravnih organov skupaj prihodki v 000 din 302.399 234.104 23.622 560.125 Od tega: a) za skupne mestne potrebe b) za vzajemnost c) Skladu za gradnjo šol in VVZ d) splošna poraba v občinah - skupaj — Ljubljana Bežigrad - Ljubljana Center - Ljubljana Moste-Polje - Ljubljana Šiška - Ljubljana Vič-Rudnik 205.384 6.517 348.224 57.341 62.908 57.401 86.136 84.438 J