Janez Mulec ïUÜje-ve¯g٪¤½ t½-t½Ug UÜ٪jO L(n, k) = n 1 n! k 1 k! ( ) Janez Mulec ŽIVLJENJSKA POT MATEMATIKA IVA LAHA L(n, k) = ( ) n 1 n! k 1 k! 1 Življenjska pot matematika Iva Laha Janez Mulec Izdala in založila ・ Založba Univerze na Primorskem Titov trg 4, 6000 Koper ・ www.hippocampus.si Glavna urednica ・ Simona Kustec Vodja založbe ・ Alen Ježovnik Koper, 2026 © 2026 Viktorija Mulec Brezplačna elektronska izdaja https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-293-506-1.pdf https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-293-507-8/index.html https://doi.org/10.26493/978-961-293-506-1 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 248523011 ISBN 978-961-293-506-1 (PDF) ISBN 978-961-293-507-8 (HTML) Kazalo 1 Zakaj elektronska knjiga? 4 Pogled v knjigo 5 Uvodne misli 6 Odkritje Lahovih števil 8 Zakaj je bil Lah toliko časa prezrt in zamolčan? 10 Lahov rod 14 Izobraževanje 27 Vojaško obdobje 32 Vojaško življenje skozi fotografije v predfrontnem zatišju 38 Lahove matematične, enigmatične in numerološke igrice iz osebnih vojaških notesov in alarmnega dnevnika 44 Literarni spisi 44 Zagovarjanje – resnična zgodba 45 Moja zadnja slovenska domača naloga: Meni je hudo, ker vidim, da slovenski narod ne bo imel velikih mož … 47 Zgodovina oslov – De historia asinorum 48 Prvič v Trstu 50 Izpit 55 Listnica uredništva 56 Zgodovina stenografije (predaval pri govornih vajah) 56 Einsteinov relativni vek (novinarska reportaža iz godine 2000) 59 Strokovno obdobje 63 Geneza »Računskih osnov življenjskega zavarovanja« 66 Primeri objavljenih Lahovih del, strokovnih navedkov in odmevi na njegova dela 74 Pokojninsko obdobje 74 Upravičenost za dostojno pokojnino 78 Poročilo o stanju v socialnem zavarovanju in aktuarstvu 79 Ožigosan na poti Avnojske Jugoslavije 84 Po stezah čudí in poteh neštetih talentov 92 Zaokrožene povedi 93 Zahvala 94 Viri in literatura 95 Razlaga besed in kratic 98 Kratek življenjepis Iva Laha 101 Ivo Lah's Short Biography 104 O avtorju Priloge – prepisi originalnih Lahovih dokumentov 106 Literarni prispevki 106 Priloga 1: Zagovarjanje (resnična zgodba) 112 Priloga 2: Moja zadnja slovenska domača naloga (»Meni je hudo, ker vidim, da slovenski narod ne bo imel velikih mož …«) 115 Priloga 3: Zgodovina oslov (De historia asinorum) 117 Priloga 4: Prvič v Trstu (dogodivščina) 121 Priloga 5: Listnica uredništva 121 Priloga 6: Zgodovina stenografije (predaval pri govorilnih vajah) 124 Priloga 7: Einsteinov relativni vek (novinarska reportaža iz godine 2000) 128 Strokovno obdobje 128 Priloga 8: Biografski list 132 Priloga 9: Dragi druže generalni … 134 Priloga 10: Autobiografija 135 Priloga 11: Ivo Lah – službenik saveznog zavoda za statistiku i evidenciju 137 Priloga 12: Poštovani druže sekretaru … (Ljubča Arsov, sekretar za rad SIV Beograd) 139 Pokojninsko obdobje 139 Priloga 13: Izveštaj za Mihajla Sibinovića, načelnika političkog odelenja DSIP-a 147 Priloga 14: Republiška komisija za socijalno zavarovanje umetnikov Ljubljana 153 Priloga 15: Poštovani druže načelniče … (V. Kangrga, SZSO) 154 Politični dokumenti 154 Priloga 16: Okrajno narodno sodišče Ljubljana 156 Priloga 17: Odločba okrajnega sodišča v Ljubljani … 157 Priloga 18: Okrajno narodno sodišče Ljubljana 157 Priloga 19: Javni tožilec za okrožje Ljubljana 161 Priloga 20: Izveštaj o funcionisanju našeg sistema socijalnog osiguranja i zdrastvene zaštite 175 Priloga 21: Aktuarski izveštaj o predlogu »Odluke o načinu na koji se utvrdjuje prosećno trajanje koriščenja invalidske penzije odnosno porodičnih penzija« 3 Zakaj elektronska knjiga? Zavedni slovenski razumnik Ivo Lah, aktuar, statistik, demograf in matematik, sodi v tisto nesrečno generacijo Slovencev, ki so se rodili v avstro-ogrski monarhiji, umrli pa v socialistični Jugoslaviji in ob tem kot odrasli preživeli grozote dveh svetovnih vojn, ki sta divjali po svetu in sta temeljito preoblikovali Evropo, še posebej pa našo domovino. Ivo je prvo svetovno vojno preživel v vojaški uniformi. Še po njenem koncu se je pridružil borcem za severno mejo. Zato je tudi ob vpisu na Univerzo v Zagrebu v njegovem indeksu slika vojaka. Vojna mu je vzela štiri leta, ki so običajno namenjena študiju. Posledice druge svetovne vojne so pustile v njegovem življenju globoko rano, ki se ni zacelila do smrti. Namesto da bi bil kot borec za severno mejo s svojimi kasnejšimi znanstvenimi in strokovnimi dosežki zgled mlajšim generacijam, so ga pahnili v anonimnost, ki se je še dandanes ne more povsem otresti. Ko je oseminpetdestletni Ivo Lah, takrat uslužbenec Zavoda za statistiko Jugoslavije v Beogradu, leta 1954 v glasilu Portugalskega aktuarskega društva (takrat Boletim do Instituto dos Actuários Portugueses) objavil članek z naslovom »A New Kind of Numbers and Its Application in the Actuarial Mathematics«, se ni zgodilo nič. Ko pa je leto kasneje, leta 1955, objavil zelo podoben članek v nemščini z naslovom »Eine neue Art von Zahlen, ihre Eigenschaften und Anwendung in der mathematischen Statistik« v statistični reviji Mitteilungsblatt für Matematische Statistik, je njegov prispevek za revijo Mathematical Reviews pozitivno ocenil John Riordan. Ker je ravno urejal rokopis svoje knjige Combinatorial Analysis, ki je izšla leta 1956, je uspel v poglavju o rodovnih funkcijah kot nalogo vključiti ta nova števila, ki jih je poimenoval »Lah numbers« – Lahova števila. Izkušeni Riordan je namreč spoznal, da so Lahova števila ravno tisti pomemben manjkajoči kamenček v mozaiku teorije polinomov, ki skupaj s Stirlingovimi števili prve in druge vrste v trikotniku vežejo padajoče, naraščajoče in navadne potence. In od tedaj Lahova števila obravnavajo vsi visokošolski učbeniki kombinatorike po vsem svetu. Lahova števila in njihove izpeljanke pa so predmet intenzivnega matematičnega raziskovanja. V zadnjem desetletju v povprečju več kot deset znanstvenih člankov na leto navaja Lahova števila – doma pa o Lahu nismo vedeli nič. Deset let po osamosvojitvi Slovenije me je moj pokojni kolega in prijatelj Marko Petkovšek opozoril, da bi Ivo Lah lahko izviral iz naših krajev. Še isti dan sva razrešila dilemo in ugotovila, da Lah resnično izhaja iz Štrukljeve vasi nad Cerknico, ter poskušala strokovno in širšo javnost opozoriti, da imamo Slovenci vrhunskega matematika – kombinatorika, ki je ostal pol stoletja od odkritja svojih števil popolnoma spregledan. Jezil sem se nase, saj sem Riordanovo knjigo prebiral v Matematični knjižnici in jo imam v domači knjižnici že vsaj od leta 1987. Na Lahova števila sem naletel že večkrat poprej, 1 pa se nikoli nisem spraševal po avtorju. Prepričan sem bil, da je nemogoče spregledati tako pomembnega matematika. Če bi kateri od mojih profesorjev vedel, da je avtor teh števil Slovenec, bi nas na predavanjih zagotovo opozoril na to dejstvo. Ivo Lah je bil predvsem aktuar, torej strokovnjak, običajno matematik, ki se ukvarja s tveganji. Tveganja so navadno tesno povezana s financami, torej z bankami in zavarovalnicami. Včasih aktuarjem pravimo tudi zavarovalniški matematik. Tipični aktuarski problem je tale: moški, star 43 let, bi za rad zavaroval za dobo 20 let. Če v tem času umre, naj upravičenec dobi izplačano vsoto 100.000 EUR. Koliko mora vplačevati vsako leto? Seveda mora zavarovalnica v povprečju poslovati z dobičkom, ki pa ne sme biti prevelik, saj bi konkurenca lahko postavila ugodnejše pogoje. Naloga aktuarja je, da pripravi predlog na osnovi statističnih in demografskih podatkov ter na osnovi najnovejših aktuarskih teorij. Včasih so bile za to potrebne različne tabele, npr. tabele umrljivosti, dandanes se v ta namen uporabljajo računalniški programi in baze podatkov. Pomembno področje aktuarstva so socialna zavarovanja. Tam je npr. treba določiti višino pravične pokojnine ob upoštevanju višine vplačanih prispevkov med delovno dobo ter pričakovane preostale življenjske dobe ob upokojitvi, tako da zavarovalnica ne bankrotira. V sodobnih družbah se problem še zakomplicira, saj se iz zbranih sredstev solidarnostno izplačujejo tudi take pokojnine, ki nimajo podlage v vplačanih sredstvih. Dodatno pa izračune komplicirajo inflacija in pa različni pogoji upokojevanja itd. Ivo Lah je deloval na vseh ravneh aktuarstva, od izračunov, zbiranja in priprave podatkov – izdelave tabel do raziskovalnega dela. V tujini je objavljal svoja spoznanja v mednarodnih znanstvenih revijah in jih predstavljal na mednarodnih aktuarskih srečanjih. Pred vojno je sodeloval na treh svetovnih aktuarskih kongresih: leta 1934, 1937 in 1940. Njegovo prvo znanstveno delo, ki je bilo ocenjeno leta 1941 v Zentralblatt für Mathematik (zbMATH Open), je bil prav njegov prispevek na 12. svetovnem aktuarskem kongresu leta 1940. Iz ocene razberemo, da je osnova za to delo njegov prejšnji članek, ki ga je že leta 1937 objavil v prvem letniku Glasnika Udruženja Aktuara Kraljevine Jugoslavije, znanstvene revije, ki je izhajala v letih 1937–1940, urejal pa jo je prav Ivo Lah in je imela sedež na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Glasnik je objavljal prispevke v slovenskem, hrvaškem in srbskem jeziku. Bil je prva strokovna in znanstvena revija pri nas, ki je objavljala tudi prispevke iz matematike. Z njim se je predvojna Jugoslavija uvrstila med redke države po svetu, ki so premogle svojo aktuarsko revijo. Čeprav je Glasnik začel izhajati dobrih deset let pred Obzornikom za matematiko in fiziko, pa še vedno ne najde jasne omembe v zgodovinskih virih. Zato je med širšo populacijo popolnoma neznan. Društvo aktuarjev s sedežem v Zagrebu je imelo ob svoji ustanovitvi leta 1933 oz. ob izidu prve številke Glasnika leta 1937 25 članov. Kot urednik in sodelavec revije je imel Ivo Lah pomembno vlogo. Je edini član društva z odmevnimi matematičnimi objavami, povezanimi z aktuarstvom. Kasneje se je društvu pridružil srbski matematik Jovan 2 Karamata, ki je bil za razliko od Laha v prvi vrsti matematik in ne najdem kakšnih njegovih aktuarskih objav. Lahova mednarodna znanstvena dela niso številna. Med objavami, ki jih navaja zbMath, izstopata objavi v dveh prestižnih izvenevropskih revijah. Eno je objavil leta 1953 v indijski statistični reviji Sankhya, drugo pa leta 1956 v Journal of the American Statistical Association. V reviji Sankhya so objavljali vodilni indijski statistiki in kombinatoriki, npr. R.C. Rao, C.R. Bose in Shrikhande, ki so objavljali dela, povezana z latinskimi kvadrati in načrtovanjem eksperimentov. Ker je bil Lah med obema vojnama vodilni aktuar pri nas, ne le v Sloveniji ampak v celotni Jugoslaviji, je bilo njegovo znanje pomembno tudi po revoluciji za socialistično Jugoslavijo. Z diplomatskim potnim listom je kot član jugoslovanske delegacije odpotoval v Rim na pogajanja o povojnih reparacijah. Pomembno vlogo je igral tudi pri pogajanjih z drugimi okupatorskimi državami, predvsem s svojo trijezično knjigo Računske osnovice životnog osiguranja (Zagreb, 1947). Kasneje ugotavlja, da bi se dalo iztržiti bistveno več, če se ljudje ne bi bali, da bi jih obdolžili kolaboracije, ker so bili med vojno zaposleni. Hkrati pa so kopneli tudi arhivski viri, saj so jih ponekod navdušeno reciklirali kot star papir. Fizik Stanislav Južnič, zgodovinar z močno avtorsko žilico, je leta 2005 o Lahu pripravil monografijo, posejano z več kot tisoč opombami, ki jo je izdal v samozaložbi in jo preprosto natisnil s tiskalnikom ter liste spel s spenjačem. Decembra 2023 pa je izšla v tiskani izdaji, prav tako v samozaložbi, v 100 izvodih knjiga Življenjska pot matematika Iva Laha, ki predstavlja nekakšen kontrapunkt Južničevi monografiji. Njen avtor Janez Mulec st., ki je Iva Laha osebno poznal, je svoje delo osnoval na ohranjenih dokumentih Lahovega osebnega arhiva in večji pomen namenja njegovemu življenju ter primarnim virom pred sekundarnimi. V knjigi najdemo tudi več z Lahom povezanih pomembnih dokumentov ter njegovih neobjavljenih besedil. Izdaja knjige v elektronski obliki v odprtem dostopu ima več namenov: razširiti krog bralcev, prikazati Iva Laha strokovni in širši javnosti, narediti dokumente, fotografije itd., povezane z Lahom, dostopne vsakomur doma in po svetu, razkriti dogajanja, ki so usodno zaznamovala njegovo življenjsko pot skozi njegove lastne oči, spodbuditi strokovnjake, da preverijo, dopolnijo in popravijo morebitne napake v Lahovem življenjepisu. Nenazadnje je elektronska izdaja te knjige le eden od dogodkov, s katerim obeležujemo 130-letnico rojstva tega pomembnega matematika. prof. dr. Tomaž Pisanski Delo avtorja predgovora k elektronski izdaji knjige Janeza Mulca Življenjska pot matematika Iva Laha je sofinanciral Aris (program P1-0294 in projekti J1-4351, J5-4596 ter BI-HR/23-24-012). 3 Pogled v knjigo Dandanes se pogosto zdi, da ni težko izdati knjige. Zagotovo pa ni preprosto izdati ozi-roma napisati monografije, ki ima izjemno vrednost; knjige z opisom neponovljivih do-godkov, ki se jih ne najde na svetovnem spletu, ki niso predstavljeni v nobeni od knjig na policah knjižnic naše dežele Slovenije in tudi širom te. In prav takšna je pričujoča monografija z naslovom Življenjska pot Ivana Laha. V njej je življenje Iva Laha, sloven-skega matematika, statistika, demografa in aktuarja, rojenega v Štrukljevi vasi v občini Cerknica, opisano skozi oči Janeza Mulca. V monografiji podaja svoje spomine; opisuje trenutke, ki jih je sam doživel v povezavi z izjemnim matematikom, njegovo hčerko ozi-roma celotno Lahovo družino; predstavlja spomine svojega brata Stanislava Štente, ki je pogosto opravljal vlogo osebnega šoferja Iva Laha in bil z njim tesneje povezan. Sta-nislav Štenta in Janez Mulec sta namreč kljub različnima priimkoma prava brata in ju druži sorodstveno razmerje tudi z Ivom Lahom; prav zato so zapisi še bolj avtentični in resnični. Kar bralca preseneti, so zagotovo Lahovi literarni spisi, do tega mesta ne tako poznani. Knjiga je sestavljena iz dveh delov; prvi del je v celoti nastal pod peresom Janeza Mulca. Začne se z uvodnimi avtorjevimi mislimi, ki jim sledi vprašanje, zakaj je bil Ivo Lah toliko časa prezrt in zamolčan. Besedilo se nato nadaljuje s predstavitvijo Lahovega roda in izobraževanja Iva Laha. Opisu vojaškega obdobja sledijo literarni spisi, ki jih avtor pov-zame. Celotna literarna besedila lahko bralec najde v drugem delu knjige. Literarnim spisom sledi opis strokovnega in pokojninskega obdobja, ki je bilo za Iva Laha zelo te-žavno. Pisec knjige predstavi težave, s katerimi se je Ivo Lah srečeval pred in po upo-kojitvi. Nadaljuje s poglavjem Poročilo o stanju v socialnem zavarovanju in aktuarstvu. Sledi opis Lahovega življenja na poti Avnojske Jugoslavije in Po stezah čudí in poteh neštetih talentov. Slovarju neznanih, narečnih besed sledita življenjepis Iva Laha (tudi v angleščini) in življenjepis avtorja. Drugi del knjige zajema prepise številnih dokumentov, ki so bili last Iva Laha. Bralec se ob branju prilog lahko postavi v čase njihovega nastanka in si ustvari svojo sliko takra-tnih dogodkov. Prispevek k monografiji je zagotovo tudi raznovrstno slikovno gradivo, ki besedilo pove-že z značilnostmi tistega časa. Prijetno branje vam želim. Izvedeli boste marsikaj novega. Polona Otoničar Pajk (univ. dipl. ped. in prof. slov.) 4 Uvodne misli Lotiti se življenjepisa matematika Iva Laha je, z ozirom na njegove visoke umske spo-sobnosti in intelektualno širino, zahtevno, zlasti z vidika po stvarnejšem prepoznavanju in predočanju njegovih shranjenih dokumentov, listin, spisov ter slikovnih in drugih spo-minov. Življenjska krivulja Iva Laha se začne z otroštvom (1896) v njegovi rojstni Štrukljevi vasi na Notranjskem in se vzpenja čez ljubljanska leta šolanja ter skozi vojaško izkušnjo so-ške fronte prve svetovne vojne (1915) potuje do domovinskih bojev za severno slovensko mejo. Po okrevanju za tifusom se je vpisal na visokošolski študij matematike in fizike na dunaj-ski univerzi (1918) in študije dokončal na zagrebškem vseučilišču (1925). S koncem svetovne vojne je v še precej umirjenih razmerah v novi državi SHS, nastopil svojo matematičnim vedam, statistiki in socialnemu zavarovanju posvečeno pot. Z vidika matematike pisec vnaprej priznavam, da si niti v sanjah ne morem privoščiti soditi o čevljih njegove velikosti. Dovoljeno naj mi bo prikazati njegovo manjšo prozno zapuščino narave. Iz zbira njegovih dostopnih proznih del izstopata povedna, političnokritična Moja zadnja slovenska domača naloga in satirična reportaža Einsteinov relativni vek od poročeval-ca Dreisteina, v kateri si kot antagonista stojita nasproti utopični Einstein in razum-ski Dreistein. Spisa v ironični prispodobi kažeta na ideološko-politično konotacijo, ki se komplementira z najizvirnejšima stvaritvama Lahovega opusa – z Lahovimi števili in njegovimi Računskimi osnovami socialnega zavarovanja. Obe deli, tako Računske osnove … kot izumljena Lah numbers, pa naj bi škodljivo vplivali na delavski razred in šolajočo mladino FLRJ, je presodila politična oblast. Velike spremembe v življenju Iva Laha so nastopile po osvoboditvi (1945) in njegovi zapo-slitvi na zveznih institucijah države. Aktualna oblast ga je držala na nizki socialni ravni, v senci sumničenj o medvojni izdaji slovenskega naroda ter pod budnim očesom politike, posebno ko je odhajal na pogajanja za izterjavo vojnih odškodnin. Kljub vsemu je na svo-jem strokovnem področju ostajal čvrsto motiviran. Ob koncu, ko je že prestopil iz profesionalnih aktivnosti med upokojen(c)e (1965–1967), je Ivo Lah podal kritično poročilo o delovanju socialnega zavarovanja in aktuarstva v državi ter pokazal na napake in neracionalnosti v vodenju omenjenih disciplin. Iva Laha je krasila tudi velika ljubezen do hčerke Marije, s katero sta prebrodila težke življenjske preizkušnje v obstoječi socialistični ureditvi. Hčerka je posredovala veliko spominov na svojega očka, delček jih je dodal tudi Lahov daljni sorodnik Stanislav Šten-ta, ki se je z njim pogosteje srečeval, ga vozil in se z njim pogovarjal; zato so njuni spo-mini v dobršni meri vneseni v pričujočo monografijo. 5 Odkritje Lahovih števil Vznemirljiv prispevek Alenke Puhar z naslovom Verjetnostna kvadratura krožne slave, objavljen 30. 12. 2002 v Znanosti, štirinajstdnevni prilogi časnika Delo, in predstavljen na septembrskih dnevih Jurija Vege, je postregel z osupljivo vestjo in pozornostjo Marka Petkovška ter Tomaža Pisanskega na spregledanega matematika Iva Laha, ki bi ga lahko posadili v sam vrh matematikov slovenskih korenin, k Juriju Vegi in Josipu Plemlju. Maja 2002 sta omenjena avtorja naenkrat ugotovila, da bi bila po številskem zaporedju v kombinatoriki znana »Lah numbers« lahko povezana s Slovenijo. Ker se tako imenovana »Lah numbers« pogosto pojavljajo v zvezi s slovitimi »Stirling numbers« in ker nista še nikoli slišala za kakšnega slovenskega matematika, ki bi se pisal Lah, si nista mog-la misliti, da bi zgodovina slovenske matematike lahko spregledala tako pomembnega matematika, čigar delo je v svetovni strokovni javnosti dobro znano. Bilo je ravno tako! Slovenec Ivo Lah, rojen 5. 9. 1896 v Štrukljevi vasi pri Begunjah nad Cerknico na Notranj-skem, je ta mož! Ivo Lah, 1934 6 Rojstna hiša Iva Laha, Štrukljeva vas 4, 2005 (foto: Ljubo Vukelič) Matematik, ki je poimenoval števila »Lah numbers« po slovenskem matematiku Ivu Lahu, je kombinatorik John Riordan, ki je Lahova števila opisal in objavil v angleščini leta 1954 na Portugalskem, naslednje leto pa svoje delo dopolnil še v nemščini. Gre za števila, ki med drugim povezujejo naraščajoče potence s padajočimi in imajo poleg tega še zelo preprosto in zanimivo kombinatorično interpretacijo. L n k ( , ) = n 1 ! n ( ) 1 ! k k Zapisana enačba predstavlja Lahova števila – »Lah numbers« – svetovno znano števil-sko zaporedje v kombinatoriki, ki ga je predstavil imenovani kombinatorik. Lahovo šte-vilo L(n, k) pove tudi, na koliko načinov lahko »n« skavtov razporedimo v »k« čet. To so samo nekateri od Lahovih dosežkov. Iskanje pisca tega besedila po dveh vodilnih strokovnih virih, nemškem in ameriškem, je obrodilo rezultate: Zentralblatt Math je objavil 19 recenzij znanstvenih člankov Iva Laha; trinajst prispevkov je bilo v nemškem in šest v angleškem jeziku. Ameriški Math Sci Net, ki prinaša ocene American Mathematical Society, pa je objavil deset recenzij Lahovih del. Že to kaže, da je mož, po katerem so v šestdesetih letih imenovali števila, užival spoštljiv ugled, ki je temeljil na večjem številu redno objavljenih del. Gre za znanstvena dognanja, objavljena v specializiranih tujih in domačih publikacijah, v širokem razponu – od strogo znanstvenih do poljudnih in informativnih poročil. 7 Ivo Lah je bleščeč primer praktičnega in v kombinatoriko usmerjenega matematika, ki so ga okupirale matematične ideje s področja socialnega zavarovanja statistike, po-kojninskega zavarovanja, demografije in podobno. Zanimivih je več njegovih člankov iz tridesetih let: Nova praktična lastnost Gomperts-Makehamovega zakona umrljivosti, Najlepše poglavje zavarovalne matematike, Statistično-verjetnostna kvadratura kroga s pomočjo … šahovske deske in šivanke … Spominska plošča velikemu matematiku ob 50. obletnici objave Lahovih števil 23. 9. 2005, Štrukljeva vas 4 (foto: Ljubo Vukelič) Zakaj je bil Lah toliko časa prezrt in zamolčan? Zamolčanost in spregledanost Laha izhajata iz ideološkonazorskih in političnih razlogov na diktaturi proletariata temelječe družbene ureditve. Matematika niso navduševale revolucionarne ideje, ne pridobitve in delovanje povojne socialistične oblasti. Zanj so veljali v eksaktnih vedah veljavni zakoni, jasni matematični računi in ne na ideologijah sloneče iluzije, ki jih ni mogoče vnesti v nikakršen logičen in resničen odnos. 8 Med vojno, v času italijansko-nemške okupacije dežele, je ostal Ivo Lah zaposlen v Ura-du socialnega zavarovanja Ljubljanske pokrajine in tako navidezno služil okupatorjema, a ostajal do njih nelojalen. Prikrito je podpiral osvobodilno gibanje (OF) in pomagal šte-vilnim ljudem v stiski. Nesprejemljiva sta mu bila med- in povojno izvajanje revolucionarnega komunističnega nasilja nad nazorsko drugače mislečimi ljudmi ter pobijanje v kraške jame. V njegovi rojstni Štrukljevi vasi je bilo med odraslimi moškimi od skupno štirinajstih žrtev v vasi likvidiranih trinajst iz Vetrinja na Koroškem v taborišče Teharje vrnjenih do-mobrancev, med njimi njegov brat in nečak, ena njegovih sestra je končala v Krimski jami leta 1942; en interniranec pa je umrl v italijanskem taborišču na otoku Rabu. Po osvoboditvi leta 1945 sta bila Ivo Lah in njegova žena Marija proglašena za sovražnika slovenskega naroda in izbrisana iz volilnega imenika; družina pa izpostavljena sosed-skemu sramotenju in klevetanju. Leta 1949 je aktuar Ivo Lah odhajal z diplomatsko delegacijo FNRJ na pogajanja za vojne odškodnine v inozemstvo, za izračunavanje katerih so služile njegove Računske osnove socialnega zavarovanja, a socialistična oblast … jih je razglasila za protimarksistične. Osnovna šola Notranjski odred Cerknica je v prostorih Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica 20. 3. 2019 z ekipo učenk Majo Škrlj, Gajo Marolt in mentorico Miro Širaj ob 40. obletnici smrti matematika Iva Laha organizirala prireditev v počastitev spomina na velikega matematika s predstavitvijo posameznih njegovih strokovnih del, predmetov, razlag in spominov, ki so jih podali strokovni in rodbinski pova-bljenci. 9 Lahov rod Lahov rod izvira iz zaselka Krajnče v občini Cerknica blizu razvalin nekdanjega gradiča Nadlišek pri Pajkovem, ki je bil nekdaj v posesti turjaških grofov Auerspergov. Ime Anton Lah je prvo znano datirano ime na ime Lah v kupnopravni listini grofa Marija Jožefa Auersperga, l. r., od 5. 7. 1803. Anton Lah (*12. 5. 1786), Krajnče 4, poročen s Heleno Štrukelj, trije otroci: Jurij (Georg) Lah (*7. 4. 1814); Margareta Lah (*1815), poročena Makovec; Marija Lah (*1816), poročena Krašovec, Ulaka. Jurij Lah (*7. 4. 1814), Krajnče 4, poročen z Marijo Zalar (*1. 7. 1822), pet otrok: Marija Lah (*21. 4. 1848), poročena Strle, Osredek, babica teologa dr. Antona Strleta (kandidat za beatifikacijo); Janez Lah (*19. 12. 1852); Matevž Lah (*6. 10. 1856), Krajnče 4; Marjeta (*24. 4. 1859); Jože (*1862). Janez Lah (*19. 12. 1852), Štrukljeva vas, poročen z Marijo Štrukelj (*5. 12. 1859), osem otrok: Marija (Mica), (*4. 7. 1879), Cleveland, ZDA; Frančiška (*5. 10. 1882), Kremenca; Ana (*2. 6. 1885), Rakitna (†1942, Krimska jama); Marijana (*11. 2. 1888), Rakitna (Štrukljeva vas); Ivana (*3. 9. 1890), Rakitna, ZDA; Elizabeta (*1892), Štrukljeva vas; Janez (Ivo) Lah (*5. 9. 1896, †23. 3. 1979); Jože (*29. 7. 1900), Štrukljeva vas, (†1945, taborišče Teharje). Janez (Ivan) Ivo Lah (*5. 9. 1896, †23. 3. 1979), poročen z Marijo Orehek (*3. 9. 1885, †1964), hčerka: Marija Iva Alojzija Lah (*29. 7. 1930, †24. 9. 2007). Oče Janez Lah in mati Marija, zadaj sin Jože (Ivov brat) z ženo, okrog 1923 10 Rojstni in krstni list, Janez (Ivo) Lah, 1908 11 Poročni list Ivana in Marije Lah, rojene Orehek, 1924 12 Ivo Lah z ženo Marijo in gostiteljem, okrog 1931 Družinska knjižica, Stolni župni urad Sv. Nikolaja, Ljubljana, 1930 Potni list Iva Laha, Kraljevina Jugoslavija, 1934 13 Izobraževanje Janez (Ivo) Lah se je rodil 5. 9. 1896 v Štrukljevi vasi pri Begunjah nad Cerknico na Notranjskem kot sedmi od osmih otrok. Za mamo je bil vedno Janez, za očeta pa Jane-zek. Pozneje si je nadel ljubo in kratko ime Ivo. Po dveh razredih ljudske šole pri Sv. Vidu nad Cerknico (1903–1906) je petrazredno šolo končal v ljubljanskem Marijanišču (1906–1908) in nadaljeval na I. (klasični) državni gim-naziji v Ljubljani ter jo s formalno maturo zaradi začetka prve svetovne vojne predčasno zaključil (1908–1915). Spričevalo o cepljenih kozah, Žilce (Sv. Vid), 1904 14 Obiskovalno izpričevalo, Petrazredna ljudska šola, Marijanišče, Ljubljana, 1908 15 Letni izkaz, I. državna gimnazija Ljubljana, Ljubljana, 1909 16 Zrelostni izkaz, I. državna gimnazija Ljubljana, Ljubljana, 1915 Ob začetku prve svetovne vojne (15. 4. 1915) je lvo Lah kot mobiliziranec z velikim navdu-šenjem vstopil v avstrijsko vojsko in bil nato poslan v oficirsko šolo v Neumarktu. 17 Pepi, Ivu Lahu v spomin, Neumarkt, 1916 Kadeti z dekleti pred odhodom na fronto, Ivo Lah drugi z desne, Neumarkt, 1916 Marca 1916 je bil Ivo Lah kot podporočnik poslan na položaje soške fronte in po nekaj mesecih je že prisegel zvestobo avstrijskemu cesarju Karolu. 18 Po nepolnem letu zadrževanja na fronti je zbolel za tifusom in bil poslan na zdravljenje. A tudi v bolnišnici mu matematična žilica ni dala miru, vseskozi se je zabaval in igral z računskimi ter geometrijskimi operacijami, problemi, integrali, numerogrami, šahi-ranjem in podobnim. Po okrevanju se je srečno znašel na Dunaju in se leta 1918 vpisal na fakulteto za matematiko in fiziko tamkajšnje univerze. Prijavna knjižica, Univerza na Dunaju, Dunaj, 1918 19 Kolokvijski izkaz, Filozofska fakulteta, Dunaj, 1918 20 Spričevalo o lepem vedenju Iva Laha z dne 24. 12. 1918 oz. 22. 8. 1921, Županstvo Sv. Vid nad Cerknico 21 Indeks predavanj, Kr. visoka šola za trgovino in promet, Zagreb, 1921 22 Izkaz o prvem državnem izpitu, Kr. visoka šola za trgovino in promet v Zagrebu, Zagreb, 1923 23 24 Izpitno potrdilo, Kr(aljevo) povjerenstvo za ispitivanje kandidata srednjoškolskog učiteljstva u Zagrebu, Zagreb, 1925 25 Ivu Lahu v spomin Študij je po končanih bojih za Koroško, severno slovensko mejo in Maribor, ki se jih je z velikim navdušenjem in domoljubjem udeležil, nadaljeval na Modroslovni fakulteti za-grebškega vseučilišča ter ga z diplomo »profesor matematike in fizike« leta 1925 do-končal. Ivo Lah je vzporedno študiral tudi na Kr. visoki šoli za trgovino in promet v Zagrebu. Študij je zaključil leta 1923 z opravljenim državnim izpitom. Nato je bil približno pol leta asistent na Gozdarski fakulteti v Zagrebu. V letih od 1927 do 1928 je na Dunaju opravljal štirimesečne študije iz zasebnega zavaro-valništva pri zavarovalniškem društvu Riunione Adriatica di Sicurtà Wien. Sprva mu je šlo vse na roko tudi v pogledu nagnjenosti do eksaktne matematične vede, ki omogoča samostojno reševanje problemov ter absolutno kontrolo pravilnosti doblje-nih rezultatov. To je odslej kot aktuar in statistik uspešno uporabljal na področju soci-alnega, pokojninskega, invalidskega zavarovanja in v drugih dejavnostih na vseh mestih in v obdobjih svojega delovanja. Stike z aktuarskimi institucijami doma in po svetu je vzdrževal tudi kot upokojenec. Aktuar je v slovenskem knjižnem jeziku zavarovalniški ali gospodarski matematik, ki po verjetnostnem računu preračunava rentabilnost zavarovanj in premij na področju zava-rovanja, pokojnin, vrste demografskih skupin ter je vešč matematične kombinatorike, statistike in drugih informacijskih načinov. 26 Vojaško obdobje Lahova gimnazijska leta so segla prav v začetek prve svetovne vojne v Evropi. Tik pred maturo, 15. 4. 1915, je bil mobiliziran v vojsko in napoten v oficirsko šolo ter bil kot pod-poročnik poslan na soško fronto. Dobro se je počutil v narodnostno pisanem jugoslo-vanskem moštvu. Z vojaki je delil pristno tovarištvo in jim bil v pomoč tudi v popolnoma osebnih zadevah; ob tem je navdušeno izkazoval svoj patriotizem in ljubezen do domo-vine. V dnevnik alarmnih predpisov, Alarmforschriften Feldpost 608 R – 20. 4. IV. 1916, in v osebna notesa je pisal v nemškem, predvsem v slovenskem jeziku, z drobno in natančno pisavo ter precizno skiciral, brez najmanjše napake ali popravka. Podporočnik s cofom Ivo Lah pred Nikoli odposlana vojaška sporočilna dopisnica iz osebnega odhodom na fronto, osebni vojaški arhiva Iva Laha, 1916 notes, 1916 27 Alarmforschriften Feldpost 608 R – 20. 4. 1916 (prvi dve strani iz zvezka alarmnih predpisov) 28 29 Alarmni predpisi Vojna pošta 608 – 20. IV. 1916 (slovenski prevod) 1.) Prisluškovalna straža. Prisluškovalni stražar mora s svojega stražarskega položaja pozorno in natančno opazovati teren pred sabo. Če vidi ali sliši kaj sumljivega, mora na signalno piščal, ki je nameščena na stražarskem položaju, dvakrat zažvižgati (poltakt!). Če pa vidi večje oddelke, ki se premikajo, ali če sliši streljanje, mora takoj odpreti ogenj in trikrat zažvižgati. Žvižganje je treba nadaljevati tako dolgo, dokler njegova dva sose-dnja stražarja ne oddata signala naprej. Vsi stražarji morajo ostati na svojih položajih, dokler je sovražnik pri žičnih ovirah ali dokler jih komandant straže ne razreši. 2.) Napovedni stražar. Napovedni stražar hodi sem in tja med dvema prisluškovalnima stražarjema. On mora prisluškovalno stražo stalno opazovati in vsak signal, ki ga oddajo, takoj ponoviti. Takoj obvesti komandanta in skrbi za to, da je moštvo njegovega obmo-čja takoj obveščeno. Če nima piščalke, sporoči z glasnim klicanjem, teče od kritja do kritja, in tako obvesti moštvo. Na signal »mirno« še naprej ostane na svojem položaju, na signal »alarm« pa potem, ko je obvestil svoje območje, odhiti k svoji strelni lini ali, če je čas, do svojega voda. 3.) Komandant straže. Komandant straže, ki je hkrati tudi vodja, se mora med opra-vljanjem svoje službe zadrževati na prostem na območju, ki mu je dodeljeno. Njegova naloga je tudi, da vsako stražarsko mesto pouči o nadzorovanju in kontroliranju. Koman-dant straže mora vsako jutro najmanj enkrat kontrolirati vsa stražarska mesta svojega območja in je odgovoren za brezhibno izvajanje službe. Če pride do izpada delovanja signalnih piščali itd., mora takoj obvestiti službujočega oficirja, navedena pa morajo biti tista stražarska mesta, ki svojo službo popolnoma obvladajo. Če iz katerekoli strani sliši signal, mora to takoj večkrat ponoviti in takoj oditi do naslednjega stražarskega položa-ja (oziroma do položaja, ki je oddal signal) in povprašati, kaj je razlog za oddajo signala. Če je straža opazila ali slišala kaj sumljivega, se mora komandant straže z majhno patru-ljo takoj prepričati o vzroku za vznemirjenje. V tem primeru lahko na lastno pest odpre ogenj. Ob alarmu mora stražo, ki je na položaju, takoj poklicati k strelnim linam. Straže, ki se nahajajo pred položajem, mora z nekaj možmi tako dolgo podpirati, dokler … (oficir) ne doseže žične ovire, nakar se mora on povleči na položaj. Temeljno načelo je, da je tre-ba nasprotnika s hitrim ognjem karseda dolgo zadrževati in ga prisiliti k predčasnemu umiku. V vsakem primeru je treba karseda hitro poskrbeti, da je službujoči oficir obveš-čen. Po poizvedbi te akcije se mora komandant straže vrniti k svoji enoti. 4.) Dnevni oficirji in inšpekcije se morajo v času svoje službe zadrževati na prostem pri vodu. Oni so odgovorni za brezhiben red v začasnih bivališčih in tudi v celotnem vodu. V primeru signala imajo nalogo, da takoj obvestijo komandanta voda in komandanta čete. V primeru signala »mirno« ostanejo na položaju, v primeru alarma odhitijo k svo-jim strelskim linam (stotnik: njegova naloga je v prvi vrsti red in šele nato obveščanje). 5.) Službeni oficir vodi in nadzira vsa dela v vodu. On nadzoruje podoficirje voda, inšpek-cije in komandante straže in večkrat kontrolira straže (podnevi tri- do štirikrat, ponoči 30 vsaki dve uri enkrat). On je odgovoren za popoln red na celotnem službenem območju. Službujoči oficir se mora med opravljanjem svoje službe zadrževati pri vodu in dnevni vodi in komandanti straže morajo v vsakem trenutku vedeti, kje se zadržuje. V primeru signala »mirno« se hitro informira o vzroku vznemirjenja in sprejme ukaze. V primeru alarma odredi najnujnejše in vodi vod, dokler ne pridejo drugi ukazi. V vsakem primeru mora skrbeti za to, da je četni komandant natančno obveščen o vseh dogodkih v vodu. 6.) Splošno. Moštvo, ki ni na položaju, mora ostati v svojih kritjih. Z nepotrebnim spreha-janjem sem in tja izdaja svoj položaj in je prepovedano. Vsak … komandant mora skrbeti za to, da v začasnih bivališčih vlada brezhiben red. Podnevi se ne sme kuriti. Osvetlitev na poteh je dovoljena le v najbolj nujnih primerih in nikoli ne sme biti prosta razsvetljava, ampak mora biti proti sovražniku zasenčena. Moštvo je lahko vsak trenutek alarmirano. Vedno mora imeti v bližini torbe s hrano, pakete s patroni in orožje. Slačenje in sezuva-nje čevljev sta dovoljena le, če o tem ve komandant … In še to je lahko le takrat, ko se mora preobleči. Na signal »mirno« se vsak vojak opremi za bitko in ostane v kritju. Na signal »alarm« vsakdo odhiti do svoje strelne line in tam popolnoma pripravljen na stre-ljanje čaka na ukaz streljanje. Streljanje brez ukaza je prepovedano. Ukaz za napad lahko da le komandant … Na signal »konec« gredo vsi razen službujočega v kritje. Prislušku-joča straža je spet vzpostavljena in normalne zadolžitve se nadaljujejo. Rezerva ostane med alarmom popolnoma oborožena pred svojimi začasnimi bivališči in tam pričakuje nadaljnje ukaze sektorskega komandanta. 7.) Služba je urejena takole. III. vod: 1 oficir podnevi in ponoči 4 prisluškovalna straža 3 napovedana straža 1 nadzorni komandant za prvi in drugi … 1 nadzorni komandant za tretji in četrti … 1 dnevni podoficir 1 inšpekcija Podnevi opravlja službo stražarjev rezervni vod (v času od 5h do 7h). Ponoči ima stražarsko službo izmenoma od 7h do 12h in od 12h do 7h po ena cela … Vsi, ki opravljajo službo, se morajo javiti pri vsakem oficirju in inšpekcijskem organu v njihovem območju. 31 Vojaško življenje skozi fotografije v predfrontnem zatišju Spomin z visokogorja, alarmni dnevnik, Feldpost 608/R, 1916 Marškompanija I. /XXXX/ Ma. K., alarmni dnevnik, poveljnik Ivo Lah v sredini, drugi za tablo oz. sedmi v drugi vrsti, gledano z leve, 1916 32 Marškompanija med postankom, Ivo Lah drugi desno od vojaka v beli srajci, alarmni dnevnik, 1916 Vojaki pred transportom, Ivo Lah v desnem oknu, Neumarkt, 1916 33 Italijanska frontna linija, skica oficirja Iva Laha Lahov portret stražarja, ki napenja uho, pogled in možgane. 34 Brezskrbno, se gremo za vojake, 1916 Častnik Ivo Lah, sproščeno v uniformi, 1916 Zdravica ob prekomandi vojnega tovariša, alarmni dnevnik, 1916 35 Častniki v predfrontnem zatišju, alarmni dnevnik, 1916 Skupina vojakov po ogledu terena, alarmni dnevnik, Ivo Lah skrajno desno, 1916 36 Ogledniki na zasneženem terenu, 1916 Oficir Ivo Lah s sabljo, alarmni dnevnik, 1916 Brezskrbna trojka vojakov, 1916 37 Lahove matematične, enigmatične in numerološke igrice iz osebnih vojaških notesov in alarmnega dnevnika Številčne kombinatorne igre, osebni notes Matematične in geometrijske rešitve, zlati sek, krogova kvadratura 38 Problem z uganko, pismo nekega vojaka, alarmni dnevnik Po slabem letu življenja na fronti je bil Ivo Lah zaradi obolelosti za trebušnim tifusom poslan s fronte na sanacijo v zaledje. V beležkah opisuje krajšanje časa med bolnišnič-nim zdravljenjem z zanj zabavnimi matematičnimi in geometrijskimi problemi, igranjem šaha ter igrami številk. Njegovi »numerogrami« so prave čarovnije, kdo bi vedel za njih smisel in razvozlavanje!? 39 Zvezdast »numerogram« in ugankarski problem, alarmni dnevnik Sledili so še drugi dogodki, tudi judenburški, in udeležba v osvobodilnih bojih za severno slovensko mejo 1918. Še preden je maja prišlo do upora slovenskih vojakov v Judenbur-gu, je Ivo svaril tovariše: »Fantje, Austrija je še močna.« Upor je bil res zadušen. V svoj notes je zapisal: štirje ustreljeni in pripisal: »Rosen blühen auf der Heiden.« (»Rože cvetó na planjavi.«) V naslednjem obdobju je s prekinitvami šest mesecev služil kot rezervni pešadijski ka-petan I. klase v legiji koroških dobrovoljcev (pod nadporočnikom Franjem Maglajem). Krajši čas tudi v jurišnih in mitraljeznih enotah v osvobodilnih bojih za severno sloven-sko mejo. Prejel je spominsko kolajno za osvobajanje Koroške 1918–1919 (izgubljena?) in druga priznanja. 40 Članska izkaznica, Ljubljana Članska legitimacija, Ljubljana, 1939 41 Vozovnica s stoodstotnim popustom v mestnem prometu, Zveza prostovoljcev – borcev za severno mejo 1918–1919, Ljubljana 1973 42 V spomin na vzpon na Mangart, alarmni zvezek, 1962 Ivu je ostalo v spominu tudi služenje v vojski Kraljevine Jugoslavije. Malo pred vdorom Wehrmachta, nemške nacistične vojske, na ozemlje Kraljevine SHS je država začela preverjati nacionalne blagovne rezerve in častnik Ivo Lah je dobil nalogo popisovati vole v Halozah na Štajerskem. »Za volove i otačbinu,« se je rad pozneje ponorčeval. 43 Literarni spisi Lahova prozna zapuščina je bila nekako prepuščena času, saj je teh nekaj spisov, ki se kažejo v bogastvu ljudskega izrazja in čutenju narave, z izjemo Izpita, ostalo v tipkani obliki in so v prvem zajemku knjige predstavljeni v povzetkih. Spisi so različnih vsebin – od resničnih zgodb, dogodivščin, predavanj, spisa o uredni-kovanju Plamenu do novinarske reportaže iz namišljenega leta 2000 – in si nekako kro-nološko sledijo: • Zagovarjanje – resnična zgodba • Moja zadnja slovenska domača naloga: Meni je hudo, ker vidim, da slovenski narod ne bo imel velikih mož … • Zgodovina oslov – De historia asinorum • Prvič v Trstu • Izpit • Listnica uredništva • Zgodovina stenografije (predaval pri govornih vajah) • Einsteinov relativni vek (novinarska reportaža iz godine 2000) Reportaža Einsteinov relativni vek je napisana v srbohrvaškem jeziku – kot skoraj večina njegovih uradnih listin, poročil in drugih zapisov z njegovega službovanja v Zagrebu in Beogradu, ki odraža duha političnih razmer in ideologije tistega časa. Vsak spis nosi neko na avtorja vezano poanto in kaže na njegov bistri spomin ter čustve-no vživetost v čas, s kritično vizionarskim in retrogeno, do najstniških dni segajočim pogledom. Zagovarjanje – resnična zgodba »Moj oče, kmečki človek, je bil moder in iznajdljiv, marsikaj je znal narediti sam.« To so bili spomini sina Janezka na očeta, ki se je pozneje iz Janeza oziroma Ivana preimeno-val v Iva. Oče se je dobro znašel tudi v podžupanski vlogi in v različnih živinozdravniških spretnostih, kot je rezanje prašičkov, teličkov, ter v zagovarjanju (zoper uroke) proti ra-znim živinskim boleznim, kačjemu piku, napenjanju krav, jalovosti telic, prašičjim gar-jam in podobno, se ve, za določeno ceno. Zagovarjanje je bilo posebno misteriozno početje, zdravljenje bolezni s pomočjo čaro-dejnih besed in molitvic. V zaklenjenem štibeljcu je oče ob raznih svetih predmetih iz cerkvene skrinjice kleče bral iz bukvic za zagovarjanje, ki so bile pisane v bohoričici. 44 Početja zagovarjanja pa so prišla v javnost, tudi na ušesa vidovskega gospoda župnika Janeza Jereba (od Sv. Vida), ki je s prižnice ostro, pod težko smrtno pregreho, obsodil taka početja in zahteval, da grešnik te pregrešne bukvice nemudoma odnese v župnišče. Ta grožnja je očeta skoraj potolkla in se je odločil bukvice predati. Težko se je ločil od pridobitne knjižice, pa jo je prek noči prepisal in prepis skril v špampetu. Gospod župnik je za tako početje očeta trdo prijel, da je ta dal za več svetih maš in pobožna berila. Sina Janezka je peklenska pretnja očetu silno mučila; da bi ga rešil najhujšega, mu je tisti prepis naskrivaj zažgal. Oče je pogrešal bukvice, saj po njihovem izginotju kar ni bilo več prave sreče in ne denarja pri hiši. Ob neki priliki so gospod župnik priporočili očetu, naj sina pošljejo naprej v ljubljanske šole, ker je zelo dobro učljiv. Janezka pa je še v dijaških letih peklilo, ker je očetu uničil tisti prepis, zato se je nekoč podal v poizvedovanje za drugimi bukvicami, a brez pravega uspeha; niti z uporabo ste-nografske (čarovniške) pisave ni vžgalo pri nezaupljivem imetniku bukvic (Priloga 1). Oče Lah je znal dobro z računi in kunštjo, vsega tega je veliko, za veliko žlico, podedoval tudi sin Janezek. Moja zadnja slovenska domača naloga: Meni je hudo, ker vidim, da slovenski narod ne bo imel velikih mož … Nekega popoldneva v februarju 1909 je razrednik 1. a-razreda prve državne gimnazije v Ljubljani pripeljal v razred na predstavitev mladega profesorja latinščine. Ob tem pa je razpredal z vsemogočimi pripovedmi, kar pa Lahovemu šolarju ni bilo všeč. Čeprav je učenega profesorja visoko cenil, si nista bila prav blizu, počasi se je v njem začel dvigati uporniški duh. Že od mladih nog je čutil odpor in strah do učiteljev, duhovnikov, orožni-kov, sedaj pa še do profesorjev v Marijanišču. Ti poklici namreč nekako grenijo življenje poštenim kristjanom, je menil šolar. Večina profesorjev in perfektov je visoko cenila pisateljevanje, pesnikovanje, deklami-ranje in podobne vrline, za katere pa sam ni imel posebnega smisla. Ležali so mu mate-matika, geometrija, fizika, astronomija, navtika in podobne vede. V uteho mu je bilo, da Oni njemu ljube predmete manj poznajo kot on sam. 45 Kongregacija Marije in sv. Alojzija, Marijanišče, 1912, Ljubljana Nekega decembrskega dne 1910 je prišel v razred njihov razrednik s korigiranimi do-mačimi slovenskimi nalogami. Posamično je delil zvezke in izražal več graje kot hvale. Naenkrat je namrščil obraz in dodal: »Lah zadostno …, meni je hudo, ker vidim, da slo-venski narod ne bo imel Velikih mož …« Nato je zvezek grobo vrgel predenj na klop. Karikirana slika razreda, C.(esarsko) kr.(aljeve) I. drž.(avne) gim.(nazije), 1912, Ljubljana 46 Ta opazka je učenca katastrofalno prizadela. Počutil se je slabiča, duševni kreten ... »Ali naj se vrnem nazaj v Štrukljevo vas past krave, kidat gnoj, s cepcem mlatit snope, faliran študent?« se je spraševal. »Ne, to nikakor! Zavzel se bom, nič več ne bom pohajkoval,« se je odločil. Posledice niso izostale. 6. 7. 1911 je profesor v fraku in s cilindrom na glavi razdeljeval letna spričevala in po dalj-šem nagovoru dodal: »Lah, vi ste bili pridni …« Iz spričevala se je blesketalo deset »zehr gut« po vrsti. V mislih je želel vprašati profesorja: »Ali sedaj bo slovenski narod imel kaj Velikih mož?« Pa si ni upal. Menda je imel najboljše spričevalo od več kot 500 dijakov v vsem zavodu. A veselje je kmalu začelo plahneti. Kdo je pravzaprav Veliki mož? Ivan Cankar je brez dvoma največji slovenski mož! Ulice, spomeniki, muzeji se imenujejo po njem, še njegova filozofija nekako pristaja k novim bolj socialističnim pogledom. Zakaj? Izkonstruiral je Hlapca Jerneja, ki si v štiridesetih letih ni prav nič prihranil, ni si izgovoril niti kot-a, ne košte, kar si vsak kmet, ko daje grunt čez. Spraševal se je, kdo so Veliki možje …, vojskovodje … Kot otrok se je pogosto oziral v nebo, kaj se skriva za oblaki, na drugi strani neba …, pot k zvezdam, v mikro-, makrokozmos, kako izkoriščati sile prirode v korist človeka. Usoda ga ni hotela vključiti med Velike može, moral se je zadovoljiti z drobtinicami, kot so na primer v znanstveni literaturi »Lah numbers«, »Lah-sche Zahlen« (Lahova šte-vila). A njegova dela so proglasili za antimarksistična in škodljiva delavskemu razredu socialistične Jugoslavije. »Moja sestra Mica (Marija) je tudi štiri leta služila za deklo, ki se enači s hlapcem, nikoli ni hodila v šolo; imenovali so jo grmovnica, ker je živela v romantični Zali, v zaselku ob potoku Iške. V štirih letih si je prihranila 250 goldinarjev in s tem odšla v Ameriko. Imela je šest hčera; vsaka ima svoj house, car, ranch (hišo, avtomobil, posestvo), pa ni intere-santna za ›veliko‹,« je prostodušno pametoval (Priloga 2). »Meni je hudo, ker vidim, da slovenski narod ne bo imel velikih mož,« je Ivu vztrajno od-zvanjalo v glavi. Zgodovina oslov – De historia asinorum V antični zgodovini se je bogastvo določalo po številu oslov. Že Homer je vedel, da se osel in lenoba skladata. Veljalo je tudi: človek, ki nima smisla za umetnost, je osel. Po-zneje so bila oslovska ušesa zelo modna na klobuku grofinj. 47 V srednjeveških francoskih časih so praznovali tudi praznik oslov. V Jeruzalemu je cve-tno nedeljo tudi osel imel pomembno vlogo. Znamenita iznajdba je tudi oslovski most. Neki mož je šel k učenemu dohtarju in mu potožil, kakšne križe in težave ima z ženo, ter ga vprašal, kako naj se jih reši. »Pojdi čez oslovski most,« je bil odgovor. Čezenj so ravno gnali otovorjenega osla in še s težko pa-lico jih je dobival. Doma se je zgodilo, da je šla žena zopet nadenj. Tedaj pa je on začel udrihati po njej in tako prestopil svoj oslovski most. Kdor ne prekorači mostu, ostane osel, prenaša tovor in batine …, je veljalo nekoč. Vsakršne raznolikosti oslovstva moremo asociirati tudi na nas – primate (Priloga 3). Veliki slovenski mož je, tudi ob genialnih Lah numbers in Računskih osnovicah …, v soci-alizmu ljudske oblasti ostajal pri drobtinicah, prezrt in izkoriščen »sivček«. Prvič v Trstu Z vlakom sem dospel do Občin, s pogledom sem zaobjel pokrajino, kamenje krog in krog, kraški griči ter majhne vasice. Na Tržaški cesti je videti nekaj avtomobilov in vozov. Na eni hiši je napis Ostaria dal Musolino in živžav v njej ter kvartopirci s svojo druščino. Na-ročil in dobil sem kozarec krščenega vina; zunaj se je slišal ropot tramvaja (kot ljubljan-ski), in se podal proti Trstu čakajoč, da zagledam morsko gladino. Nič prijazno vreme, nekaj parnikov in morje hiš na obali Trsta. Burja je plesala po ulicah. Blizu obale sem se spotaknil ob neko vrv in poljubil mater zemljo; če bi bilo le malo bliže, bi pljusnil v morje. V dalji so plavale velike ladje, iz katerih dimnikov se je črno kadilo; pa vrvenje mornarjev in tekanje ljudi ter čolni in jadrnice, vse pomešano. Burja je pihala, da sem klobuk raje stisnil v žep, da je ostal pri meni. Došel me je velik Italijan in vprašal: E il capello nel mare caduto? Zagledal sem velik parnik Martha Wasingtone, s prerivajočo množico; po treh piskih je ladja dvignila sidro in začela obračati. S krova se je oglasila godba, robčki so plapolali v slovo, morda komu v zadnji pozdrav in slovo. Ladja se je začela manjšati, vse do male zvezdice. Kmalu se je stemnilo, postalo je tiho in prazno, na jugu se je prižgal tržaški svetilnik. Začel sem iskati prenočišče. Mož postave: »Prenocisce …, das verstehe in nicht.« »Wo ich übernachten möchte?« in pokazal na neko gostilno. Tam sem naročil golaž in pristno krajnsko klobaso, z nekaj božje kapljice; s prenočiščem pa nič. 48 Na cesti sem zopet poizkušal srečo z mimoidočim, ki je kratko odgovoril: »Non capi-sco,« tudi po nemško je bil enak odgovor. Poskusil sem pri naslednjem, ki je pokazal cesto navkreber, in sem šel do hiše z napisom Allogi popolari. V družbi z dvema hrešče-čima pevcema v spalnici, ki sem jo komaj našel. Jutro se je naredilo v lepo – pomladansko in sem krenil v mesto. Sončni žarki so se zasvetili v morju. Pesem hitečih in pesem stoječih valov. Pesem srebrnih in pesem zla-tih valov. Nadaljeval sem proti svetilniku, hotel sem splezati nanj, pa sem zagledal napis: Non e permesso di entare. Zaželel sem si kavarno Caffe dela stazione, komaj sem se usedel, že me je prileten mož vprašal: »Che cosa desidere lei?« Un caffe. Bianco? Si. Mi je že šlo. Na koncu je zahteval conto. Nedaleč stran je stala v morju precej velika ladja. Še nikoli nisem bil na parniku, zato sem se potrudil nanj. Srečal me je nek mornar in vprašal po laško, če si hočem ogledati ladjo: »Si signore,« pa je začel razlagati, a je kmalu spoznal, da ga malo razumem, in je vprašal: »Sprechen Sie vielleicht deutsch?« »Ja wohl brate,« sem odgovoril in že mi je razkazal slabo in neurejeno ladjo. Nato sem krenil v mesto, na kastel in na golaž. Še sem nekaj taval po mestu in se zvečer znašel na kolodvoru ter daleč za seboj puščal morje. Sopenje lokomotive in ropotanje koles sta me vedno bolj oddaljevala od krasne Adrije. Na vsej poti v Trst in nazaj ni bilo slišati niti ene same slovenske besede in ne videti na-pisa v materinščini (Priloga 4). Smo se bojevali za onemelo in amputirano naroda »Slave« zemljo? Čezoceanska ladja President Grand, izdelana 1907, dolžina 190 metrov, ki je vozila med ZDA in Evropo. 49 Izpit Bilo je popoldne nekega jesenskega dne leta 1919. V matematičnem seminarju na vseu-čilišču sem se ravno pripravljal za profesorski izpit, ko nenadoma pristopi kolega, znan kot nenadarjen študent, a izredno nadarjen ženski kavalir, in me vpraša, ali ne bi hotel napraviti sprejemnega izpita iz matematike na trgovski akademiji za nekoga, ki čaka v avli. Vprašanje ni bilo zame prav nič novo. Podobnih izpitov sem napravil za svoje tovariše do tedaj že celih devet (k čemur je vojna precej pripomogla), da o raznih šolskih in doma-čih nalogah sploh ne govorim. Poseben užitek sem imel v tem, da sem za druge vedno napravil vse izpite z odliko, dočim sem sam dobil v najboljšem primeru samo dobro kva-lifikacijo. Življenjska ironija me je privedla do tega, da sem sam namenoma delal tako. Vrh tega sem imel takoj pripravljen izgovor, ako bi prišla kdaj moja podjetnost na dan, češ da ni mogoče, da bi za druge bolje odgovarjal kakor sam zase, saj je celo naš dobri Bog najprej in najbolje sam sebi brado ustvaril. Ponudba se mi je zdela celo laskava, ker sem imel izgled za nagrado in vrh tega sem hotel proslaviti jubilej z desetim in zadnjim psevdoiz-pitom. Kot profesor bom moral s takim poslom prenehati. Neznani kandidat se mi je predstavil kot Molček Simon. Pojasnil mi je, da rabi izpit le radi neke formalnosti, in sicer zato, da odloži kadrovski rok za nekaj let. Resno pa ne name-rava študirati. Podrobnosti mi ni mogel naštevati, ker je izpraševalna komisija že čakala na kandidata. Med potjo mi je v naglici povedal, kdaj in kje je rojen, kam je pristojen ter da je absolviral štiri leta gimnazije v Kranju. Za plačilo takse mi je izročil bankovec za 1000 kron. Že sem potrkal na vrata ravnateljske trgovske akademije, ko sem se spomnil, da ne vem več, kako se pišem. V naglici sem se obrnil na svojega dvojnika, ki mi je izročil neko vo-jaško legitimacijo brez slike, kar mi je prav posebno konvertiralo radi velikih kontrastov v fizionomiji. V sobi sta bila dva gospoda. Starejšega s častitljivo belo brado sem smat-ral za direktorja. Predstavil sem se mu korajžno kot Molček Simon, ki želi polagati spre-jemni izpit iz matematike. Gospod ravnatelj poišče akt in reče v suhoparnem uradnem tonu svojemu sosedu: Gospod doktor, izvolite začeti! Gospod doktor mi ponudi stol za majhno zeleno mizo, sede vis-à-vis mene, pogleda me srepo v oči, da komaj vzdržim njegov pogled, in začne v hrvaščini: Od kod ste doma? Iz Črnomlja, odgovorim komaj skrivajoč svoje začudenje nad tem nepričakovanim vpra-šanjem. Tako se vendar ne začenja izpit iz matematike. Resnost situacije tudi ne do- 50 pušča možnosti familijarnih vprašanj take vrste. Edina možna pojasnitev tega vprašanja ostane sum gospoda doktorja v identičnost moje osebe. Opišite mi Črnomelj, se oglasi nadalje imperativno vprašanje gospoda doktorja. Na tihem sem grdo zaklel. Kaj takega pa še ne. Kako naj opišem Črnomelj, ko nisem bil nikdar tam, ko nisem v vsem svojem življenju skoraj ničesar slišal o njem, če sem pa kaj slišal, sem pa že davno pozabil. Kakšna matematika pa je to? Kri mi je udarila v glavo in začutil sem rdečico po vsem obrazu, kot devica, ki pride prvič v skušnjavo. Hotel sem že vzeti klobuk in z nepričakovanim skokom skozi vrata izginiti, pa naj gospod doktor koga drugega izprašuje, kako je v Črnomlju – radi mene lahko tudi tistega, ki me zunaj na hodniku čaka. No za take stvari je še vedno čas. Rešimo, kar se rešiti da! Začnem mlatiti prazno slamo v hrvaščini: Črnomelj je majhno provincialno mesto v Beli krajini in blizu hrvaške meje. Ima približno 2000 prebivalcev … Moje znanje o Črnomlju je bilo s tem do dna izčrpano. Celo v številko 2000 sem precej dvomil in čakal, da jo gospod doktor korigira. Ko ni šlo dalje, mi začne gospod doktor pomagati z naslednjimi vprašanji: Ali leži Črnomelj ob cesti? Seveda, ob cesti, ki pelje iz Novega mesta v Karlovac! Kako se imenuje ta cesta? Zame pretežko vprašanje! Kako naj vem ime ceste, ko nisem niti prepričan, da Črnomelj sploh leži ob cesti iz Novega mesta v Karlovac? Ko bi bil vsaj zemljevid v bližini! Molčim in čakam na katastrofo. Za božjo voljo, to je vendar Karlovška cesta. Da, gospod doktor, ali mi imenujemo doma to cesto kratkomalo »cesta«, ker ni nobene večje ceste v bližini in možnost zamenjave odpade. Zakaj me pa, gospod doktor, izprašujete geografijo, ko pa sem prišel delat izpit iz mate-matike? Kot Slovenec morate napraviti izpit tudi iz hrvaščine, da vemo, ali boste mogli razumeti hrvaška predavanja. No, ta je pa lepa! Prišel sem k izpitu iz matematike. Namesto matematike sem vprašan geografijo in pri tem se pa niti ne zavedam, da delam izpit iz hrvaščine. Ta izpit je sko-raj moderna umetnost, ker umetnik sam ne ve, kaj dela, in ker nihče na svetu ne ve, kaj njegov umotvor, njegova slika, predstavlja: ali matematiko ali geografijo ali hrvaščino ali metafiziko. Zakaj mi pa ta butec, ki zunaj pri vratih čaka, ni povedal, da moram delati tudi 51 izpit iz hrvaščine? Gospod doktor vendar ni sumil v mojo poštenost, da bi bil sposoben delati izpit za …, ime pravega kandidata sem bil radi prestanega strahu že zopet pozabil. Take misli so mi rojile po glavi. Hrvaščine pa znam toliko, da se lahko razgovarjam s Hr-vati in da lahko čitam hrvaške knjige, akoravno ne obvladam perfektno hrvaške slovnice, sem dejal, vesel svoje odrešitve, v eni sapi. Bo dovolj, reče gospod doktor, vstane in gre k ravnatelju, ki je med tem na papirju sesta-vil matematične naloge za kandidata Molček Simona. Ta čas, ko je gospod doktor napravil par korakov, sem namreč že pogledal legitimacijo v žepu in ponovil v naglici rojstni datum. Previdnost je bila umestna, ker me že naslednji hip pokliče ravnatelj k sebi: »Gospod … kako se že pišete?« Molček Simon, gospod ravnatelj. Želite? Napravite mi te naloge! Izroči mi polo papirja, na kateri so bile štiri naloge. Prve tri so se nanašale na sešteva-nje, množenje in deljenje najnavadnejših ulomkov. Zadnja naloga pa je zahtevala izraču-navanje prostornine stožca iz danega radiusa osnovnega kroga in iz dane višine. V eni minuti bi bile gotove na pamet in popolnoma pravilno vse štiri naloge in Molček Simon bi se proslavil z matematično odliko, in sicer celo z jubilejno odliko, ker je on že deseti. Prestani strah pa mi je svetoval previdnost. Morda bo tudi gospod ravnatelj pri ustnem delu izpita hotel vedeti kakšne neumnosti iz Črnomlja in nadalje ni izključeno, da bom moral delati izpit morda še iz cele vrste drugih predmetov, o katerih mi ni tisti zunaj pri vratih nič omenil. Računal sem počasi s fingiranim trudom cele pol ure. Počečkal sem vso polo. Pri kuba-turi stožca sem napravil napako, ker sem osnovno ploskev pomnožil z 1/2 višine names-to z 1/3. Končno pride gospod ravnatelj in pogleda moje čačke – v začetku dvomljivo, končno pa zadovoljno prikima: Matematike pa še nekaj znate! Seveda, sem si mislil, morda bom prihodnje leto že pri tebi študente tako mrcvaril, kakor je ravnokar tale tvoj doktor mene. Kako se boš čudil, ako ne boš pozabil moje fizionomije … Eeeh, pri stožcu ste napravili napako! Mesto 1/2 pride 1/3. Protestiral sem, češ, da ploskev na dnu stožca znaša cel krog, na vrhu pa nič. Pravilen rezultat dobimo torej tako, da vzamemo sredino med 0 in 1 in to je ravno 1/2. Začuden nad mojim »logičnim« dokazovanjem mi reče ravnatelj: Zadnja naloga je sicer pogrešna, vendar vam bom dal glede na vaše matematično miš- 52 ljenje in izvajanje in na pravilen rezultat prvih treh nalog – odlično. Hudiča, ali je danes vse zacoprano? Zopet odlika in celo jubilejna odlika proti moji volji povrh geografskega izpita iz hrvaščine. Take smole nisem še nikdar imel. Razočaran sedim za zeleno mizo in čakam novih presenečenj. Gospod ravnatelj lista nekaj časa po aktih in me vpraša: Kje ste študirali? Končal sem štiri gimnazije v Kranju. Tako – štiri gimnazije ste napravili? Da, gospod ravnatelj! Zakaj ste pa potem prišli delat izpit iz matematike? Zaprlo mi je sapo. Zakaj sem prišel delat izpit – kako naj to vem, saj mi ni nihče povedal. Pojdi raje vprašat onega tam zunaj pri vratih. On ti bo že znal razložiti. Postal sem kon-fuzen in rdeč kot rak. Ali naj sedaj pograbim klobuk in zbežim skozi vrata, ko sem ravno zaslužil jubilejno odliko za deset pseudoizpitov iz matematike? V prepričanju, da iz tega položaja ni nobene rešitve, sem povesil oči in Bogu vdano čakal katastrofo. Ta je pa lepa, je nadaljeval ravnatelj, takega kandidata pa še nisem imel, ki bi napravil izpit z odliko, pri tem pa ne bi vedel, zakaj je sploh prišel k izpitu. In listal po aktih … Aha, sedaj pa že vemo, kaj je bilo z vami! Zganil sem se, da bi zbežal – toda prehitel me je gospod ravnatelj: Vi ste dobili v četrtem razredu gimnazije v matematiki nezadostno in radi tega ste mo-rali delati sprejemni izpit iz matematike. Globoko sem se oddahnil. Gospod ravnatelj, slabih redov se dijaki ženirajo – sem takoj pripomnil in postrani pogledal v akt, ali je kakšno nezadostno v spričevalu. Obenem me je obšla nova skrb, kaj si bo mislil gospod ravnatelj o mojem matematičnem mišljenju in izvajanju, ker nezadostno in ravnokar zaslužena jubilejna odlika proti lastni volji, to ven-dar ne gre skupaj. Zato sem takoj pripomnil, da sem v gimnaziji profesorjem zelo nagajal in da sem tako radi slabega vedenja po krivici prišel do reda nezadostno v matematiki. Podkrepil sem svojo trditev z dejstvom, da sem imel v vedenju takrat dobro, kar sem bil v izpričevalu opazil v zadnjem hipu. Izpit je končan, je ugotovil gospod ravnatelj. Izpolniti morate še nacionale. In dal mi je polo papirja, polno rubrik. Vprašanja v rubrikah so bila še mnogo težja od vprašanj: Kako je v Črnomlju? Zakaj sem prišel delat izpit iz matematike? Itd. Navesti je bilo treba po-datke o višini davkov, o dekliškem imenu matere itd. Hišnih številk tudi ne smem pisati, ker ima ravnatelj akt pred seboj in je vrhu tega o mo- 53 jih generalijah splošno bolje orientiran od mene samega. Kako bi jaz drugače zvedel, da sem imel v četrti gimnaziji nezadostno v matematiki, ako mi ne bi on tega razložil? Spomnil sem se, da bi on, ki tam zunaj pri vratih čaka, lahko pomagal izpolniti rubrike. Prosil sem ravnatelja, naj me pusti na stran. Radi prestanega strahu mi je bilo to nujno potrebno. Ravnatelj mi je blagohotno dovolil in izpit je tako v celoti kljub vsem težavam povoljno potekel. Plačati sem moral samo še takso 100 kron. Gospodu ravnatelju sem ponudil bankovec za 1000 kron. Pri tem je vzel iz žepa svojo listnico in poiskal v njej nežigosan bankovec za 50 kron. Nekoliko nerodno je prijel za štampiljko trgovske akademije in jo pritisnil na bankovec in pri tem jo je nekoliko zavrtel, da bi bil žig manj čitljiv. Ta kretnja gospoda ravnatelja me je opogumila. Nič več se nisem sramoval svojega nepoštenega početja, da delam izpite za druge. Ko mi je gospod ravnatelj odštel med drugim drobižem tudi ravnokar žigosani bankovec za 50 kron, sem postal celo nepremišljen in predrzen, saj s falsificiranjem denarja se pa še ne pečam. Ko sem preštel, me je vprašal ravnatelj: Ali je v redu, gospod Molček? Gospod, ravnatelj, jaz nisem Molček. Molček čaka zunaj pri vratih in ga lahko pokličete. Jaz sem samo mesto njega prišel k izpitu. Ravnatelj je ostrmel. Debelo je gledal moje prste, med katerimi sem stiskal ponarejen bankovec za 50 kron. Ustrašil sem se, da bi ga utegnila zadeti kap, in že sem videl v fan-taziji, kako se bo začela zanimati policija za moj pseudoizpit. Toda gospod ravnatelj si je kmalu opomogel in čez nekaj časa mi je rekel z rafinirano ljubeznivostjo: Sedaj po končanem izpitu mi ni treba tega pripovedovati. Moral bi sestaviti protokol. Toda danes nimam časa. Sicer pa sprejemni izpit je samo formalnost. Glavno bo vaš bodoči študij na našem zavodu … Zunaj na hodniku mi je poklonil g. Molček ponarejeni bankovec kot honorar za odlično ponarejeni izpit. Obenem je napravil dobrohotno opazko, da bi bilo najprimernejše, ako bi falzifikat od 50 kron potrošil pri deklicah v znameniti Kožarski ulici. Njegovo zapeljivo ponudbo sem pa odločno odklonil. Ako je že vse na svetu ponarejeno in falzificirano: denar, izpiti itd. itd., mora vsaj ono, kar smatramo v življenju za najlepše in najnežnejše, ostati pristno in nepotvorjeno. Sla prekipevajočega matematičnega genija je Iva od nekdaj zapeljevala k številkam, ra-čunom in zneskom. 54 Izpit, ponatis resnične zgodbe iz povojnih časov, Ljubljana, 1942 Listnica uredništva Zapis Listnica uredništva zgovorno razkrije, da urednikovanje glasilu Plamen (dijaško literarno glasilo) Lahu ni bilo deveta vas, saj je kot urednik sam spodbujal sošolce, na primer Radovana, h korajžnemu pisanju. Če zapis obstaja v njegovi zapuščini, pomeni, da je bil gonilna sila glasilu in ne neki ob-časni »plamenovec«. Je bila njegova zagnanost za Plamen morda odziv leposlovnim profesorjem na slabo ocenjeno slovensko nalogo, da on sam pisateljsko le ni od muh (Priloga 5)? Kjer je plamen, bo za njim tudi dim. 55 Zgodovina stenografije (predaval pri govornih vajah) Stenografija ni iznajdba novejšega časa, ampak starega veka. Že Egipčani in Hebrejci, stare civilizacije, so uporabljali skrajšane besede. Tudi stari Grki so iskali način pisati hitreje, enako Rimljani. Stenografija – skrajševanje besed – rabi tudi za prikrivanje, česar so se zavedali tudi v srednjem veku in so stenografsko pisavo imeli kar za coprnijo. V novem veku pa je stenografija dobila nov zagon. Evropejce so začeli posnemati tudi Kitajci in Japonci. Kmalu je bila razširjena po vsem svetu. Dobri stenografi so govorca kar dohajali. Stenografija je pomenila prihranek na času in papirju, danes pa predstavlja le senco zgodovine (Priloga 6). Coprnija skrajševanja besed, hitrost zapisovanja in prenos informacij pa so dandanes že pošastno brezmejni. Einsteinov relativni vek (novinarska reportaža iz godine 2000) Dopisnik Dreistein je zadnjega decembra 1999 sporočil, da je prišla iz vesolja depeša, ki je naravnost zelektrizirala ves na zagrebškem aerodromu zbran človeški rod, ob priča-kovani vrnitvi dveh vesoljcev, izmed trojčkov starejših bratov, Danila (D) in Djura (Dj), z zvezde α (alfa) Centauri. Balkanska znanstvenika – vesoljca sta priletela iz oddaljenosti 100 bilijonov kilometrov ravno v trenutku, ko se je pričel Einsteinov Novi vek. Oba sta univerzitetna profesorja matematike in strokovnjaka za Einsteinovo teorijo v Zagrebu. Osvajalca vesolja sta potovala po principih njegove teorije, ki ima za posledico pomlaje-vanje človeka; ki pa je odvisno od spreminjajoče brzine in dolžine zavojev okrog nebe-snih teles. O tem sta ob obisku seznanila tudi najmlajšega od njih trojčkov – brata – Jova (J), ma-tičarja in statistika v Zagrebu (poosebljeni Ivo Lah). Jovo pa je o pomlajevanju slišal le ob transplantacijah spolnih žlez opice na moškega. Po vrnitvi iz vesolja sta namreč postala Djuro za 3, Danilo pa za 5 let mlajša, ker sta se pač različno dolgo zadrževala na α Centauri. Za toliko sta sedaj mlajša in od brata mati-čarja pričakujeta, da to uredi v matični knjigi. Jovo: »Ampak jaz, nepooblaščen, ne morem menjati datuma rojstva, saj sta istočasno 56 odšla in se vrnila iz vesolja.« »Jovo, preberi si študije ekspertov raznih strok v Matematično-fizičnem in astronom-skem glasniku iz 1948. leta, kjer je vse točno objasnjeno, z dovršenimi matematičnimi formulami, pa boš vse razumel,« sta mu svetovala. Pravni svet pa naj uredi ta problem, sta ga podučila. Mati nas je rodila trojčke 1. januarja 1960: Danila, Djura in Jova ter naslednji dan umrla. Oče pa je umrl 1. julija 1959 ob eksploziji atomskega aviona nad Atlantikom, ko se je vračal iz Amerike s službenega obiska pri Einsteinu na poti v Evropo, in se spremenil v kvante, ki so le čisto malo večji od nič. D in Dj sta že v mladosti kazala izredne talente in študirala Einsteinovo teorijo in geome-trijo. Sedaj zahtevata, da z rojstnimi datumi pobrkljam našo vzorno demografsko statistiko, tabele rodnosti in smrtnosti ter prevzemam odgovornost za to. Predsednik Pravnega sveta je ugotovil še, da piše na papirju, da sta Danilo 4,8 in ne 5 let, Djuro pa 2,6 in ne 3 leta mlajša in: »Kaj na to odgovarjata?« Da nismo vedno potovali v smeri, da smo obšli razne planete v različno velikem loku, zato pomlajevalna razlika. Moralo se bo spremeniti rodnostne in umrljivostne tabele, sicer bi mati rodila trojčke v večletnih razmikih. Predsednik komisije: »Tudi jaz sem potoval po svetu z atomskim avionom na razne prav-niške kongrese v Lake Success, New Delhi, Džakarto, Peking itd., pa se nisem zato nič po-mladil.« S potovanji po vesolju bi si mladina prirejala starost po mili volji, vojaški obvezniki bi si slu-ženje odlašali v nedogled; to bi bil džumbus, da se ga ne bi rešili. D in Dj teorijo pomlajevanja pojasnjujeta tudi s tem, da so se zaradi velike brzine skozi veso-lje pokvarile tudi ure, kar bi se lahko popravilo s premikom urinega kazalca, so jima pojasnili prebivalci iz α Centaurija; tam so prebivalci inteligentnejši in naprednejši od Zemljanov. Oni klasične fizike in geometrije sploh ne poznajo, rabijo izključno Einsteinovo fiziko in ge-ometrijo. Na zemlji je smer ravna, tam je ukrivljena; kvadrat ima 4 kote po 90°, na α Centauri pa po 0°. Na neki zvezdi sta odkrila še bolj čudno ukrivljenost smeri kotov. Vse vedenje in spoznanja bi se jima, na poti iz vesolja v Zagreb od brzine, lahko pokvarili. Znanstveni delavci na Centauri se bavijo z visoko znanostjo, govorijo rusko in esperan-α to. Jezika so se naučili z opazovanjem preko optično in akustično dovršenih radarjev; 57 vse vidijo in slišijo, kar se dogaja na zemlji, tudi mlada dekleta opazujejo; seveda s štiri-letno zakasnitvijo, toliko časa namreč potrebuje svetloba, da pride do njih. Rusko se uče in govorijo iz oportunizma zaradi možne agresije in eventualne okupacije zemlje; esperanto pa je tako in tako svetovni jezik. Predsednik komisije presodi, da so pripombe matičarjev, statistikov, zdravnikov in pravnikov umestne, zato naj rojstni datum, prvi januar 1960, ostane za vse tri, D, Dj in J, nespremenjen. Zaradi neprecenljivih znanstvenih zaslug pa naj se Danilu in Djuru po zaslugi Einsteinove teorije in skoraj ustvarjeni Relativni matematiki priznava osebno pravico do priznanja, da sta mlajša, čeravno Einsteinova teorija še ni toliko napredovala, da bi mogli računati 2000 minus 1960 = 35, odnosno 37. Bo pa skoraj mogoče! Z vrnitvijo Kolumba iz Amerike je bil zaključen srednji vek, s povratkom D in Dj z zvezde α Centauri se je začel novi vek, s 1. januarjem 2000 pa začenja Einsteinov relativni vek, ki bo dal znanstvenikom vse možnosti, da v duhu genialnih idej nesmrtnih mojstrov, kot Einstein, Lebačevski, Rieman ..., ustvarijo novo Relativno matematiko, ki bo navduševa-la znanstvenike z novo računico, za lažje pomlajevanje ljudi in druge, sedaj še nerešene probleme Einsteinove teorije (Priloga 7). Zagreb, 13. 1. 2000 Dopisnik: Dreistein Pojasnilo. Dreisteinu, ki pooseblja Jova oziroma Iva (Laha), ne gresta v račun Einsteino-va teorija in matematika bratov, univerzitetnih profesorjev matematike, ki sta se vrnila iz vesolja in se med tem pomladila. Jovo pa naj bi po preučitvi matematičnofizičnega in astronomskega Glasnika (1948) vnesel njuna nova rojstna datuma v matično knjigo? Kako pa potem rešiti porušeno, zgledno urejeno statistiko? Einstein (En-kamen), tvorec »Relativne teorije«, je absolutno premalo karaten za doje-manje stvarnega Dreisteina (Tri-trojnega-kamna). 58 Strokovno obdobje Matematik Ivo Lah je bil predan aktuarstvu, kombinatoriki, statistiki, socialnemu zava-rovanju, demografiji in drugim disciplinam. Kot vodja Statističnega odseka matematič-nih Zavodov socialnega zavarovanja v Zagrebu je uvedel več novih statistik v Sloveniji (1921), v Kraljevini SHS (1932) in po 1945 tudi v FNRJ. Potrdilo o prvi redni zaposlitvi lva Laha od 1. 4. 1920 do 31. 7. 1921 kot asistenta na Znanstveno-profesorski stolici za matematiko, Gospodarsko-šumarska fakulteta Sveučilišta kr. SHS. u Zagrebu, Zagreb, 1923 Prvi njegovi objavljeni pomembnejši deli v Jugoslaviji sta bili: Tablica za izračun kapi-talnega kritja nezgodnega zavarovanja (1927) in Iz statistike našega delavskega zavaro-vanja (1929). Od 1933 dalje je bil član in odbornik Združenja aktuarjev, leta 1935 pa postal urednik Glas-nika združenja aktuarjev Jugoslavije in to ostal do 1941. Od 1935 dalje je bil član združenja aktuarjev Švice, udeleženec kongresov aktuarjev v Rimu (1934), Parizu (1937), Luzernu (1940) in dopisnik mednarodnega komiteja aktuarjev v Bruxellesu (1934–1938). Navezal je veliko stikov z aktuarskimi inštituti po Evropi, Severni, Južni Ameriki in Aziji. 59 Globus sveta na Lahovi pisalni mizi, Kolarjeva 3, Ljubljana, 2021 Ivo Lah je govoril šest jezikov, njegova dela so bila prevedena v več evropskih jezikov, nemščino, francoščino, angleščino, italijanščino in delno v ruščino. Njegove pokojnin-ske formule pro rata temporis so prišle v meddržavne konvencije. Redakcijski odbori inozemskih aktuarskih revij so Laha večkrat pozivali k sodelovanju (Bruselj, Lizbona). Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je leta 1932 vodil vrsto tečajev, seminarjev in predavanj za študente iz statistike, socialnega zavarovanja ter aktuarstva. Njegova strokovna dela je več študentov uporabilo pri izdelavi doktorskih disertacij tako doma kot v tujini (Dunaj, Frankfurt, Amsterdam). Velik del njegovega publicističnega dela vpada v čas naraščajoče svetovne gospodar-ske krize v štiridesetih letih 20. stoletja. Med okupacijo Slovenije, v času Ljubljanske pokrajine, je služboval v Uradu Zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani, kjer je med drugim pripravljal Prvo slovensko tabli-co – tabelo umrljivosti 1931–1933 in Nove računske osnove socijalnega zavarovanja. 60 Za potrebe socialnega in neobveznega zavarovanja je za statistiko izdelal več računskih osnov in desetine demografskih tabel. Do tedaj se z aktuarstvom in statistiko v Jugosla-viji nista ukvarjala ne noben statistik ne aktuar. Računske osnove življenjskega zavarovanja predstavljajo projekt, na katerem je delal od leta 1923 dalje. So ena njegovih najpomembnejših strokovnih stvaritev v knjižni obli-ki. Izdane so bile v hrvaškem jeziku leta 1947 v Zagrebu kot Računske osnovice životnog osiguranja. Ravno te Računske osnove … je aktuar Lah kot ekspert državne delegacije FNRJ leta 1949/1950 v Rimu uporabil za izračunavanje vojnih reparacij. Delegacijo za izva-janje sporazuma o miru z Italijo in izpogajanje vojnih odškodnin je vodil ambasador dr. Jože Brilej. O vseh diplomatskih postopkih in zadevah je Ivo Lah redno obveščal MIP ter ambasade v Rimu, Bonnu in na Dunaju. Prepričan je bil, da noben drugi Jugoslovan ne bi na poga-janjih v Rimu, Bonnu, Dunaju in Beogradu izboril toliko milijard deviznih dinarjev in mi-lijonov DM iz računov socialnega zavarovanja jugoslovanskih delavcev od držav dolžnic, Italije, Zahodne in Vzhodne Nemčije, Avstrije ter Madžarske. Ministrstvo za zunanje zadeve naproša Zvezno upravo za statistiko in evidenco v Beogradu, da napoti Iva Laha na glavno upravo socialnega zavarovanja v Zagreb kot eksperta delegacije na pogajanjih z Italijo za vprašanja pokojnin in socialnega zavarovanja, 1951 61 Bankovec za pet nemških mark Februarja 1949 so bile Računske osnovice … s strani socialistične ljudske oblasti prog-lašene za antimarksistične; vso naklado knjig, razen nekaj rešenih primerkov, so predali v uničenje, da ne bi prišlo do poslabšanja odnosov med FNRJ in kominformističnimi dr-žavami. Tudi drugo, genialno Lahovo iznajdbo, »Lah numbers« – Lahova (identifikacijska) šte-vila, ki jih je prvi objavil in po Ivu Lahu imenoval vodilni kombinatorik tistega časa John Riordan na Portugalskem 1954. leta, jih uvrstil z Bernoullijevimi, Eulerjevimi, Stirlingovi-mi in Poukkaovimi med klasične, svetovno znane kombinatorične formulacije, je ljudska oblast, kot socialističnemu šolskemu sistemu škodljivo, zamolčevala. 62 Lah opozarja nadrejenega tovariša, da so Računske osnovice … že vstopile v svetovno strokovno literaturo, in svari, da ne bi skupaj z »Lah numbers« predstavljale nevarnosti za poslabšanje mednarodnih odnosov oziroma ne prišle v socialistični šolski sistem. Geneza Računskih osnov življenjskega zavarovanja Leta 1927 je bil Lah na študiju zasebnega zavarovalništva na Dunaju in je prišel na idejo, da bi skonstruiral Tabele smrtnosti prebivalstva Jugoslavije po splošnem popisu prebi-valstva iz 31. 3. 1931 ter tako izdelal projekt domačih tabel. V knjigi »Statistika 1932« so tako prikazane moderna tehnika konstrukcije in vrste tabel individualnih zavarovancev. 63 Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Statistika 1932 (teža 7 kg), potni list FNRJ (1962) je za primerjavo z velikostjo knjige. 64 Z Računskimi osnovicami … so pogajalci FNRJ v Rimu parirali zahodnim diplomatom; vzdržale so vse kritične presoje inozemskih aktuarjev, še več, naravnost navdušile so jih in prišle v svetovno strokovno literaturo (Priloge 8, 9, 10, 11, 12). Državni sekretariat za zunanje zadeve FNRJ odobrava našemu znanemu aktuarju, upokojenemu Ivu Lahu, nagrado 50.000 din neto za tri kakovostne elaborate odškodninskih zahtev FNRJ do dolžnic, Beograd, 1959. 65 Primeri objavljenih Lahovih del, strokovnih navedkov in odmevi na njegova dela Problem obrestne mere (Zinsfussproblem), Bern, 1947 66 Praktična interpolacijska formula problema obrestnih mer, Amsterdam, 1951 67 Praktična interpolacijska formula visoke natančnosti problema obrestnih mer, Bern, 1951 68 Povprečne starosti in srednje pričakovana življenjska doba prebivalstva v FNRJ po popisu iz 15. 3. 1948, Beograd, 1951 69 Citiranje Lahovega dela v italijanski reviji Citiranje Lahovega dela v angleški literaturi Citiranje Lahovega dela v nemški literaturi 70 Problem obrestnih mer Iva Laha, na katere se sklicuje De Heer, 1953. 71 Citirane Tabele smrtnosti Iva Laha v literaturi Problem obrestnih mer Iva Laha v švedski literaturi Razprava o formuli Iva Laha v angleščini 72 Citiranje dela Iva Laha v angleški literaturi Prošnja Univerze iz Kiela za izvod Lahovega dela za njihovo knjižnico, 1939 73 Pokojninsko obdobje 1. julija 1957 so Laha skoraj na silo upokojili z nizkim VI. (šestim) pokojninskim razre-dom, priznanimi 39 leti, sedmimi meseci in sedmimi dnevi delovne dobe, a so ga kljub temu skoraj dve leti še zadrževali aktivnega, ne da bi mu plačali in šteli leti v pokojnino: – kot mobiliziranec v prvi svetovni vojni in prostovoljec v bojih za severno slovensko mejo izkazuje štiriletno udeležbo (1916–1919), – po diplomi je bil približno pol leta asistent za matematiko na Gospodarskogozdarski fakulteti v Zagrebu (1921), – nato je okrog 17 let služboval na Uradu Socialnega zavarovanja v Ljubljani (1928–1945), – preostalih 18 let je služboval na Zveznem Zavodu za socialno zavarovanje in Zveznem Zavodu za statistiko ter evidenco v Zagrebu in Beogradu (v letih 1945–1957). Iva Laha so ob prvi zaposlitvi po 1945. letu razporedili v ponižujoče nizki IX. (deveti) plač-ni razred. Večkrat je zaprosil oziroma se pritožil vodilnim odgovornih institucij za zviša-nje plačnega razreda - tako Komisiji Socialnega zavarovanja umetnikov LRS v Ljubljani kot na zvezni ravni, Načelniku političnega oddelka ZIS –, a neuspešno. Ob upokojitvi so mu priznali V. (peti) pokojninski razred, šele po predhodni prekvalifi-kaciji v višjega statistika so ga uvrstili v VI. (šesti) razred, kar se je zgodilo tik pred nje-govim odhodom na mednarodna pogajanja v Bonn 1954. Istočasno so več uslužbencev socialnega zavarovanja s krajšim delovnim stažem, ki so bili le dobri administratorji in niso dali ničesar znanstvenega od sebe, razporedili v III. (tretji) plačni razred. Pritožbo je Lah utemeljeval z dejstvom, da vseh 10.000 uslužbencev Socialnega zava-rovanja in 3.000 statistikov v FNRJ skupaj ni objavilo toliko znanstvenih študij kot on sam, pa so jih razporedili v višjo plačno grupo. Tudi univerzitetnih profesorjev je malo s toliko objavami v tu- in inozemstvu, pa so pristali v II. (drugem) ali kar I. (prvem) plačnem razredu. Upravičenost do dostojne pokojnine V mednarodnem merilu, v Evropi, Amerikah in Aziji, je Ivo Lah objavil 31 znanstvenih študij oziroma razprav. Dela so bila na mednarodnih kongresih in nacionalnih odborih izredno dobro sprejeta. Separate njegovih študij so želeli tudi nekateri inštituti iz Avstralije in Afrike. 74 V predvojnem obdobju v letih od 1929 do 1941 je v raznih domačih publikacijah objavil 34 prispevkov. V obdobju FNRJ je objavil 30 študij, od tega 23 v Beogradu, pet v Zagrebu in dve v Lju-bljani. V znak priznanja za njegovo znanstveno delo ga je Ministrstvo za delo LR Slove-nije leta 1946 imenovalo za kulturnega, 1949 pa za vidnega kulturnega delavca. Ministrstvo za prosveto in kulturo LR Slovenije mu je priznalo pravice znanstvenega de-lavca, predvidene po Uredbi o zaščiti znanstvenih in kulturnih delavcev LRS (Uradni list, 5. IX. 1945, št. 255/35), kot univerzitetnim profesorjem in umetnikom. Republiška komisija za socialno zavarovanje umetnikov LRS Lahovi pritožbi, da bi ga formalizirali še kot umetnika k že priznanemu kulturnemu in znanstvenemu statusu, ni prisluhnila; s tem bi sicer dosegel višji pokojninski razred. Tudi zgodovinski spomin Alma mater s politično blindiranim pogledom je poniglavo za-molčeval iznajdbo »Lah numbers« in s tem sloves priznanega matematika. Pri imenovanju aktuarja Iva Laha v diplomatsko delegacijo za vojne odškodnine FNRJ so se ob namigovanjih, da namerava prebegniti v tujino, v reševanje stanja vključile vse po-litične in državne strukture, od Maršalata, CK ZKJ, ministrov, Edvarda Kardelja, Milentija Popovića, ambasadorjev, dr. Jožeta Brileja, dr. Dušana Kvedra, direktorjev Toma Brejca, Krašovca, A. Kovača in drugih. Z razglasitvijo Računskih osnovic … za antimarksistične se je nanj zgrnila vrsta težav, od praznih vladnih obljub za zvišanje plače oziroma pokojnine do nenadne upokojitve s pozivom: Druže Ivo za tebe nema više mesta u socialnom osiguranju i statistici (Priloge 13, 14, 15). 75 Odločba o preračunu in ponovni odmeri pokojnine Iva Laha, Okrajni zavod za socialno zavarovanje Ljublja-na, 9. 9. 1961, Ljubljana. Na tej in naslednji strani. 76 Socialistična oblast je Iva Laha izkoristila kot najboljšega aktuarja pred- in povojne Ju-goslavije za izboritev vojnih odškodnin ter uporabila njegov izjemni mednarodni aktu-arski ugled; nadzorovala njegovo gibanje, na dostojno plačo in pokojnino pa sprevrženo pozabila. 77 Poročilo o stanju v socialnem zavarovanju in aktuarstvu Kmalu po upokojitvi je Ivo Lah v obsežnem Poročilu o funkcioniranju socialnega zava-rovanja in zdravstveni zaščiti (1965) ter Poročilu o aktuarski problematiki (1967) kritično predstavil in analiziral delovanja teh sistemov v državi. Pokazal je na vrsto kričečih nepravilnosti, preobremenjene finance, neusmiljeno troše-nje denarnih sredstev brez finančnega pokritja, aktuarskega preračunavanja in pozava-rovanja. Prelivanje sredstev iz socialnega zavarovanja je bilo izrazito v korist željam zavarovan-cev, ko se je sredstva le jemalo in dajalo. Sam maršal Tito je zahteval revizijo zakona o pokojninah, a delalo se je še vedno po sta-rem in neracionalno. Dajatve v socialnem zavarovanju in število uporabnikov so bili v strašnem porastu. Računske osnove so proglasili za antimarksistične, zakonitosti statistike se pa sploh niso upoštevale. Prihajalo je do čezmernega popuščanja in podarjanja pokojnin, posebej inozemskim de-lavcem. Socialno zavarovanje, s pavšaliziranjem, politiko povprečnih vrednotenj, brez računskih osnov in z veliko nepravilnostmi v sistemu, ki vzdržuje gromozansko armado upokojen-cev, pa izgublja težke milijarde (Prilogi 20, 21). Brez eksaktne in solidne računice problemi ne bodo nikoli rešeni, zaključuje skoraj na silo upokojeni aktuar. 78 Ožigosan na poti Avnojske Jugoslavije Lahova hiša, Kolarjeva 3, Ljubljana, 2021 Po končani vojni in osvoboditvi leta 1945 je zmagoslavno nastrojena ljudska oblast Iva Laha in njegovo družino obdolžila medvojnega protinarodnega delovanja. Temu je sledi-la odločba Sveta ljudskih sodnikov v Ljubljani, da se njega in njegovo ženo Marijo izbriše iz volilnega imenika, se mu odvzame službo in ženi invalidnino. Lahovi so bili izpostavlje-ni neprestanemu šikaniranju in sramotenju s strani sovražno nastrojenih someščanov in političnih aktivistov. Hišo so jim obmetavali s kamenjem in podobnim; stavba je bila dolgo OZNAčena s stalnim udbovskim varuhom Janezom Petjéjem, ki ga je kdaj pa kdaj obiskal tudi Mitja Ribičič, je pripovedovala Lahova hčerka Marija, ki je od Petjéjevega sina odkupila vzorčena stolčka in mizico, izdelke nekdanjega golootoškega kaznjenca. 79 Serija stolčkov in mizica v Lahovi hiši na Kolarjevi 3, Ljubljana, 2020 Kar nekaj časa je trajalo, da sta Lahova s pritožbami in demantiji dosegla rehabilitacijo na račun neupravičenih obtožb o njunem protiljudskem delovanju. Ženo Marijo, inva-lidsko upokojeno bančno uslužbenko, so preganjali tudi z enomesečnim priporom in ji očitali simpatiziranje z Nemci, ker je znala dobro govoriti nemško. Marija Lah med malima sestričnama Mileno in Gabrijelo Matičič, Unec, 1943 80 Lahova žena in hčerka Marija sta se zaradi neprestanih sosedskih nagajanj za krajši čas umaknili neljubemu nadlegovanju tako, da sta se zatekli k sorodnikom v Cerknico ali na Unec. Med okupacijo so se meščani radi obračali na sorodnike z dežele, saj so ljudje v mestih bolj občutili medvojno življenjsko stisko. Z Marijo sva se (pisec knjige) ob po-znejših srečanjih spominjala jeseni leta 1946, ko je v Cerknici hišna Štentova teta Micka z jabolki v predpasniku stala pred hišo ob poti in nemškim vojnim ujetnikom, ki so zastra-ženi prihajali s čiščenja slivniške gmajne, nudila jabolka »t'minke«, kot smo jim pravili. Razglednica Cerknice, pogled s slivniške strani, okoli 1980 Stanislav Štenta, Marija Lah in Janez Mulec z ženo Viktorijo, Postojna, 2000 81 Po osvoboditvi je za Laha nastopilo prelomno obdobje. Potegnilo ga je v čas nove po-litične stvarnosti in državne ureditve. Čeprav ni bil posebno naklonjen novi oblasti, je ostajal kot najboljši aktuar (gospodarski matematik) zanjo nadvse pomemben, a senca namigovanj, klevet in obtožb ga je spremljala ves čas službovanja v novi državi. Vedno znova se je moral izkazovati z izčrpnimi avtobiografijami in karakteristikami. Politična opredelitev Iva Laha skozi oči takratne oblasti, Beograd, 1950 Prvo zaposlitev po osvoboditvi so mu dodelili v zveznih institucijah v Zagrebu in Beogra-du – s ciljem, da se posebno posveti socialnemu zavarovanju in pokojninsko-invalidski problematiki. Po vojni je dolgo dobival vabila in pozive za udeležbo na mednarodnih kon-gresih aktuarjev in statistikov, dobil je približno petdeset vabil, a udeležbe mu niso nikoli omogočili. »Za Laha nema para,« je takrat veljalo v Beogradu. Svoji hčerki je potožil, da so na pogajanja neredko pošiljali prave nesposobneže, tudi ka-dar je šlo za pomembne finance, sam pa je moral za njimi (p)opravljati njihove brkljarije. Pred odhodom na pogajalsko misijo so ga zavistneži tožili in klevetali, da namerava pre-begniti v tujino. Dejansko je bil po odredbi ministra Edvarda Kardelja poslan na pogaja-nja in izračunavanje reparacij. Direktor Tomo Brejc je zanj osebno jamčil in obljubil hva-ležnost oblasti, da ga bodo posebej nagradili; ambasador dr. Dušan Kveder mu je obetal zvišanje plače. Po končanih pogajanjih o zvišanju ni bilo več ne duha ne sluha. 82 Po razširjenju lažnih vesti o njegovem pobegu v tujino so mu v Beogradu vdrli v stano-vanje in ga zasegli. Novica o pobegu je bliskovito prišla tudi v Ljubljano in oficirji JNA so želeli naravnost vdreti v Lahovo hišo, da sta morali stanovalki klicati miličnike. Ivo Lah je vodstva zveznih institucij vztrajno opozarjal na katastrofalno stanje v social-nem zavarovanju in statistiki ter na pomanjkljivosti tozadevne zakonodaje. Uslužbenci Socialnega zavarovanja so v več mestih države brezvestno uničili ogromno arhivske dokumentacije iz obvez nemškega socialnega zavarovanja naših gastarbeiter-jev, kar je botrovalo več stomilijonskim škodam DM z računov z okupiranih področij Ju-goslavije. Trudil se je rešiti čim več dokumentacije in preprečiti izdajo predpisov, zaradi katerih bi država trpela finančne izgube. Kot najbolj izkušen aktuar v državi je bil pripravljen s svojimi Računskimi osnovicami … aktivno reševati odškodninsko problematiko. Prevladali pa so zavist, sovraštvo in nak-lep, da se ga zaradi vztrajnega opozarjanja na nedoslednosti pri delu čim prej znebijo in ga spravijo v pokoj. Poleg razglasitve njegovih Računskih osnovic … za antimarksistične in nestrokovne so nanj pritiskali tudi z odtegovanjem plače. Ko se je odpravljal na misijo v tujino, je bil sko-raj brez denarja, ni imel niti za hlačni pas, je pozneje pripovedovala hčerka Marija. Pa tudi hčerki Mariji, stevardesi, zaposleni pri JAT-u, so preprečili ponudeni brezplačni polet v ZDA, kar si je Lah v očetovski ljubezni neizmerno želel in si za to tudi prizadeval. Kot jamstvo, da hčerka ne bo ostala v Ameriki, je bil pripravljen kot upokojenec nehono-rirano izdelati tudi nove Računske osnovice …, zastaviti pokojnino, sprejeti dosmrtno ječo ali usmrtitev, če se hčerka ne bi vrnila iz Amerike. Tudi sam je davno pred tem želel potovati v Ameriko in obiskati sestro Mico, a so ga leta in starostne tegobe prehiteli. Večletne prihranke je ponudil hčerki na izbiro: mali avto ali obisk Amerike, izbrala je zadnje – pot okrog sveta, kar je s ponosom pozdravil. Potem ko so sovražno nastrojeni sodelavci spoznali, da od emigriranja ni bilo nič, so se spravili na Iva Laha s parolami: »Ne potrebujemo starega Laha, Druže Ivo, ti si tako veliki stručnjak, da za tebe nema više posla u Socialnom osiguranju i Statistici.« S takšno popotnico je bil po vrnitvi z diplomatske poti doma sprejet in ustno upokojen (Priloge 16, 17, 18, 19). Socialistična ljudska oblast je velikega matematika držala na mrvicah življenjskih dob-rin in pravic, darežljiva pa bila s krivicami ter zamolčevanjem njegovega genija. 83 Po stezah čudí in poteh neštetih talentov Ivu (Janezku) so misli od malega rade segale nekam čez, čez gore, za obzorje v daljave. Ivo je imel manjšo govorno napako pri izgovorjavi črke »r«. Ko je prišel v ljubljansko v šolo, ga je učitelj preizkušal, če zna kaj po nemško, od vseh besed je znal prevesti le »ein« v ena. S se-boj v zavod pa je prinesel tudi nekaj svojeglavosti in uporništva. Ob omejitvah in prepovedih se je počutil nesrečnega in prizadetega. Ga je morda njegov več in čez, po grajani slovenski domači nalogi, že dvigal proti velikemu slovenskemu možu …? Občudoval je klasiko, latinščina mu je veliko pomenila. Vedno ga je vleklo med številke in račune, k natančnim vedam, v matematiko, geometrijo, fiziko, astronomijo, aeronavtiko … Ivo Lah v športnem letalu na Tirolskem, 1918 Iz hčerkinih zapisov izvemo, da se je atek pred koncem vojne avgusta 1918 na Tirol-skem neznansko navdušil nad letali, še isti dan je oddal prošnjo za vojnoletalski tečaj, a Avstro-Ogrska je bila že v razpadu. Zatem je v istem letu zaprosil za reaktivacijo v Ju-goslovansko vojno letalstvo, a ni bil sprejet. Sprejet pa je bil njegov prijatelj, poročnik Stenovec iz Smlednika, ki je kmalu zatem v letalski nesreči tragično preminul. Ivo Lah je štiriletno Marijo popeljal na letalski miting, ki so ga leta 1934 izvajali v Ljublja-ni, kar govori o njegovem navdušenju za letalstvo. Za časa Kraljevine Jugoslavije si je večkrat privoščil vožnjo na letni dopust z letalom na liniji Ljubljana–Grobniško polje pri Sušaku na Hrvaškem. 84 Marija Lah s hčerko Marijo, otok Rab, 1939 Hčerko Marijo je že v dekliških letih potegnilo med stevardese k letalskemu prevozniku JAT. V petih letih je z njihovimi letali preletela milijon petsto tisoč kilometrov ali štirikra-tno razdaljo od Zemlje do Lune. Med službovanjem pri JAT-u je Marija občasno bivala pri očku v Beogradu. Stevardesa Marija Lah (levo) s kolegico, Beograd, okrog 1950 85 Očka Ivo, mami Marija in hčerka Marija, okrog 1960 Pozdravi staršema Lah od hčerke Marije iz Leningrada, panorama Ermitaža, 1962 86 Bankovec za 500 rubljev (dimenzije 27,3 cm x 12,7 cm), 1912 Ivo Lah se je z veseljem odpravljal z družino na letovanje, plavanje v morju mu je bilo izredno pri srcu. Ob naključnih srečanjih z ljudmi je vedno znal navezati pristne osebne stike in biti ob tem duhovit. Rad se je pošalil tudi na račun svojih dogodivščin, marsikatero je povedal mojemu bratu Stanislavu Štenti, ko je bil v njegovi družbi. Na primer: Jaz bi bil zlahka za burgermajstra v našem Štrukeljdorfu. Ali, ko je častnik v vojašnici klical kandidate v sestavu po priim-kih in bil Ivo na vrsti, se tudi na večkratni: La(h), La(h), »La La« ni odzval; ker v nemščini same črke »h« ne izgovarjajo. V »stari« Jugoslaviji je v službi veljal za vestnega in natančnega, v družbi pa za zabav-nega gospoda. Rad se je dobil s prijatelji v mestni kavarni, obiskal razne razstave in muzeje. Navdušeno je hodil s hčerko na daljše sprehode. Podala sta se tudi na daljšo pot – z vlakom do Borovnice in naprej čez Rakitno do njegove rojstne Štrukljeve vasi. Sam je prehodil hribe in javorniške hrbte ob Cerkniškem jezeru. Takrat se je ustavil pri sestričnini hčerki Micki, poročeni v Cerknici, ki je Lahovemu stricu postregla z domačo kmečko košto. 87 Marija z očkom Ivom, okrog 1966 1000-dinarski bankovec, Kraljevina Jugoslavija (dimenzije 19,4 cm x 12,5 cm), 1931 88 Marija (Micka) Štenta, Ivo Lah (Lahov stric) s konjem Cvetom, Cerknica, 1973 Marija Štenta, sin Janez Mulec s sinovoma Janezom in Markom, Ivo Lah, Cerknica, 1977 Cerkniško jezero s Slivnico v ozadju, pogled z Nasipa – mostu ob visoki vodi, na drevesu Marko Mulec, sin pisca knjige, okrog 1973 89 Za doseganje znanstvene titule Ivu Lahu ni bilo dosti mar. Z doseženim nazivom profe-sor matematike in fizike se ni ponašal, čeravno bi si s svojimi genialnimi dosežki upravi-čeno zaslužil profesor z Največjo začetnico. Pri svojem delu se je Ivo Lah v času federativne Jugoslavije srečeval z več socialistič-nimi doktorji znanosti, ki pa so bili pravi bedaki, da ni maral v njih druščino, je pozneje pripovedovala hčerka Marija. Do števila tri (3) je imel izredno nagnjenje, kaj kmalu si je krstno ime Janez oziroma Ivan spremenil v Ivo, ki ima tri črke kot njegov priimek Lah. V troje so bili tudi v družini; pri božji troedinosti – tri božje osebe in en sam Bog – pa se mu je zastavljal matematični dvom. Kot avtor satirične reportaže Einsteinov relativni vek nastopa v njej on sam pod psevdonimom Dreistein, ki pomeni Tri(trojni) kamen. V reportaži nastopajo tudi trojčki, Danilo, Djuro in Jovo, ki se enači z Ivom, tudi s tremi črkami. Lahovi hčerki Mariji smo pri nas doma pravili tudi Marička; bila je precej resno dekle, a vendar hudomušna sogovornica. Na račun za njo krivične in nepriljubljene družbene ureditve je izrekla marsikatero pikro kot: »Odlično je pa še izboljšuje se.« Večkrat je iz-javila, da partijska država ni vredna, da bi se obelodanjalo ustvarjeno delo njenega očka. Po osvoboditvi leta 1945 so za Iva Laha nastopile drastične spremembe, zanj dolgo ni bilo več prave sproščenosti ali brezskrbnega potovanja. Po več letih se je v spremstvu hčerke z veseljem odpravil na Notranjsko, v rodno Štruk-ljevo vas in k sorodnikom v Cerknico. Vozil ju je inženir Stanislav Štenta, saj sta se z Marijo dobro ujela glede potovanj po svetu. V poznejših letih je Marija zgledno skrbela za svojega očka. Mamico je izgubila mnogo prej; ko je ta oslabela, je zmogla s tresočo roko le kaj zapisati. Lahova žena je rada zaha-jala v cerkev, tako da sta ji s hčerko oponašala, da je prava cerkvena miš. Mamica si ni nikoli povsem opomogIa po živčnem pretresu, ki ga je doživela ob letalskem bombardiranju ljubljanskega kolodvora s strani nemške Luftwaffe. Za zaposleno hčerko Marijo so po očkovi kapi prišli težki časi, kajti na sprejem v dom za ostarele je bilo treba dolgo čakati. Domskim prilikam pa se očka nikakor ni mogel privaditi, zato ga je hčerka po svoji upo-kojitvi nazadnje vzela v domačo oskrbo. 90 Mama Marija Lah (*1885) je s tresočo roko zapisala očenaš v treh jezikih. Slovo od tega sveta je Ivo Lah dočakal 23. 3. 1979 na svojem domu v Ljubljani, po pred-hodnem doživetju kapi v bolnišnici. Njegovo žaro je v grob k njegovi ženi in večnemu počitku položila hčerka Marija ob prisotnosti sorodnika Stanislava Štente. Poslednje domovanje Lahove družine, Ljubljanske Žale, 2019 91 Zaokrožene povedi Lahovi dokumenti, spisi in poročila so prepisani po izvirnikih ter prilagojeni formatu knjige in predstavljeni v Prilogah na začelju knjige, dodan je slovarček manj poznanih starinskih besed. Bralec si bo lahko ustvaril svoje mnenje o vsebini dokumentov in spisov ter podoživel del polpretekle in davnejše zgodovine. Samoumevno je, da so tujejezični seznami in besedila pisani v jeziku dežele oziroma mesta, kjer so bili objavljeni. Veliko besedil je v srbohrvaškem jeziku, često mu je v be-sedilo zašla tudi kakšna slovenska ali poslovenjena beseda. Prozni prispevki starejšega datuma in besedišče imajo kar nekaj arhaičnega pridiha. Ivo Lah je skrbno hranil brošure svojih študij, dokumente, poročila in recenzije; posa-mezne spise je še naknadno dopolnjeval. Pomenljivo je dejstvo, da je Ivo Lah v svojem arhivu hranil več kot dvesto spomina vred-nih fotografskih in slikovno zanimivih elementov, ki po svoje govorijo o izredni matema-tikovi doslednosti. V vseh svojih spisih in beleženjih niti enkrat ne omenja dveh pomenk, generala Rudolfa Majstra in besede komunizem. Pisnih materialov zagotovo ni čuval le iz preprostega redoljubja, v glavi mu je gotovo tlela misel, da bo prišel čas, ko bo parafrazirana Dreisteinova reportaža pokazala uto-pičnim iluzijam pravi obraz. Skoraj strastno nagnjenje do številk, računov, tabel, številčnih iger … je Iva Laha vodilo do vrhov matematičnih ved. Na kraju knjiga sledi želji prispevati k verodostojni osvetlitvi matematikove življenjske poti, na kateri je nastajal njegov genialni opus, ki ga smemo šteti v presežno doto, ki jo Veliki slovenski mož zapušča svojemu narodu in svetu. 92 Zahvala Iskrena zahvala moji družini in najbližnjim, posebno dragi soprogi Viktoriji - Zmagi, sino-voma Marku, Janiju in njegovi ženi Andreei, bratu Stanislavu Štenti, njemu posebej za veliko donacijsko dobrotljivost, ter vnukinjama Karolini in Patriciji za podporo in dobro-hotne spodbude pri mojem ponovnem prijemu za pero. Moji najbližji svojci so morali velikokrat potrpeti z mojim neprestanim »Lahovim teže-njem«, saj sem bil zaradi svoje nerodnosti in neobvladanja računalniške tehnike nepre-stano nad njimi. Koliko skrbi in dela sem predstavljal samo svoji boljši polovici, s črno-kavno in še katero drugačno oskrbo in velikokrat vse zabelil še s pozabljivo hvaležnostjo. Največ tehnično-računalniške in tipkarsko-oblikovalske pomoči pri pisanju sem bil de-ležen od sina Janija (univerzitetni profesor mikrobiologije), ki mi je s svojim strokovnim pristopom, poznavanjem in znanjem tujih jezikov pomagal pri prepisovanju tujejezičnih besedil. Ena nujnih, na Janiju slonečih skrbi je bilo »zaklepanje računalnika s ključem«, da ob tem ne omenjam svojega, sicer neželjenega prijateljevanja s pozabljivostjo in njenimi posledicami. Pri reševanju računalniškega analfabetstva, pri tipkanju, preslikavanju, popravah in pri ugonabljanju računalnikovega nagajanja sem bil vedno nadvse željan darežljive po-moči vnukinj Karoline in Patricije. Zahvalo dolgujem tudi Mariji Hribar, direktorici Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica, za dobrohotno pomoč pri preslikavanju listin in fotografij, za lektoriranje slovenskoje-zičnega teksta profesorici Poloni Otoničar Pajk, za pregled prve različice angleškega besedila profesorici Danici Zelen in profesorju dr. Simonu Zupanu za zaključno lošče-nje angleškega prevoda, za prevajanje nemškega besedila pa pokojni profesorici Saši Bergoč. 93 Viri in literatura Južnič, Stanislav, 2005, Ivo Lah – vodilni slovenski aktuar (ob petdesetletnici iznajdbe Lahovih števil, ob petindvajsetletnici letnici Lahove smrti), Samozaložba, Ljubljana. Lah, Ivo, Osebni arhiv (literarna, biografska, bibliografska in poročevalska zapuščina). Lah, Marija (*1930), Iz dnevnika stevardese: resnična zgodba iz življenja stevardese (ne-objavljeni zapisi). Lah, Marija (*1930), Fotografije iz družinskih spominskih knjig, razglednice, pripovedi z doživetij in osebni spomini na očka. Mulec, Janez, 2013, Izmuznjeno segljaju spomina, Samozaložba, Postojna. Okoliš, Stane, 1996, Žrtve druge svetovne vojne na ožjem Notranjskem: gradivo Komisije za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravil-nosti občine Cerknica, Ljubljana. Puhar, Alenka, 2002, Ivo Lah, vrhunski matematični samotar – verjetnostna kvadratura krožne slave, Delo, Znanost, priloga časnika Delo, 30. 12. 2002, Ljubljana. Statistika 1932, Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Ljubljana. Škrlj, Maja, Marolt, Gaja, Širaj, Mira, 2019, Informativni prospekt ob 40-letnici smrti ma-tematika Iva Laha, Osnovna šola Notranjski odred Cerknica, Cerknica. Štenta, Stanislav, Fotografije iz družinskih spominskih knjig in albumov ter spomini na srečanja, pogovore in pripovedovanja doživetij Iva Laha. Vidovski zvon 1992, glasilo Vidovski zvon, 6/92, Župnijski urad Sv. Vida nad Cerknico. 94 Razlaga besed in kratic andaht – previdnost, andoht antverh – rokodelec baharija – bahaštvo batina – udarec bira – bera, nabirka bognar – kolar bohoričica – črkopis slovenskih protestantskih piscev božja matra – razpelo božji rop – najtežji greh brkljarija – razmetanost, zmešnjava bukvice – knjigica cikmošter – skrbnik cerkvenih predmetov cimperman – postavljalec ostrešja copranje – čaranje coprnija – čarovnija čepinje – posodje danka – klobasa v črevesu danke dati grunt čez – predati lastništvo posesti dekla – ženska, najeta za delo na kmetiji depeša – brzojavka dohtar – doktor fajn – fino, dobro faliran – spodletel, neuspešen falsifikat – ponaredek farovž – župnišče fest – fejst, fino, močno frdaman – preklet frišen – svež futrati – krmiti gastarbeiter – gostujoči delavec gift – strup glih – ravnokar goldinar – stara avstrijska denarna enota groš – avstrijski novec za pet krajcarjev grunt – posestvo gvišno – zagotovo, sigurno hlapec – za delo najet moški na kmetiji kancelist – uradnik kastel – grad kevder – klet kiklca – oblekica 95 kočomajka – mošnjiček za v nedrje kopitarček – izdelovalec kopit za čevlje (pomanjš.) kovčeg – kovček košta – jed, hrana koštati – koliko stane koštenga – stroški kot – prostor za preživetje krancel – venec kroften – krepak, močan (kraften) kunšt – znanje, brihtnost kvartopirec – igralec s kartami za denar namalati – naslikati nucati – rabiti, potrebovati obloda – mlevski priboljšek za prašiče ofer – nabirka, darovanje omen – preroška napoved česa pacaga – navlaka, nered pakaža – spakovanje panati – krotiti, ukrotiti parametri – cerkveni predmeti patelske – plati paternošt – rožni venec pild – slika, podoba piltaver – podobar pintar – izdelovalec lesenih posod pisker – lonec plajbes – svinčnik pobrkljati – pomešati, izmešati pocajtati – pozdraviti, ozdraviti pogruntati – spoznati, prepoznati potemplati – podplate popraviti potroštati – spodbuditi porcnavati – pozdraviti požegnati – blagosloviti preklican – pripaljen, presnet pukeljc – groš pukštab – črka rcnije – zdravila reparacija – povrnitev škode, do katere je prišlo zaradi vojne roženkranc – rožni venec sauber – lep, dičen sold – italijanski novec pet centezimov šebranje – molitev, žebranje šikaniranje – nagajanje, spletkarjenje 96 šnita – rezina špampet – postelja špegle – očala štamfati – stlačiti, natolči štibelc – kotec, zakotna sobica tare se – goni se (telica, krava) tehent – pregruntanec učljiv – nadarjen za učenje viža – način, napev vrgla – povrgla, porodila zagiftati – zastrupiti zagovarjati – odstraniti urok, oduročiti zamerk – zaznamek, spominjanje zeksar – šestica, srebrn novec za 6 krajcarjev žlahtovec – sorodnik žleht – slab, nagajiv, poreden džumbus – nered, zmešnjava CK – Centralni komite ČLO – Četrtni ljudski odbor DM – Deutsche Mark (nemška marka) DSIP – Državni sekretariat inostranih poslova DZZSO – Državni zavod za socialno osiguranje (Državni zavod za socialno zavarovanje) F(L)NRJ – Federativna (ljudska) narodna republika Jugoslavija GNO – Gradski narodni odbor (Mestni narodni odbor) JAT – Jugoslovanski aerotransport JNA – Jugoslovanska narodna armija (Jugoslovanska ljudska armada) KZ – Kmetijska zadruga L(N)RS – Ljudska (Narodna) republika Slovenija MINRAD – Ministrstvo za rad (Ministrstvo za delo) MIP – Ministarstvo inostranih poslova (Ministrstvo za zunanje zadeve) NRS – Narodna republika Srbija NUK – Narodna in univerzitetna knjižnica NOB – Narodnoosvobodilna borba OF – Osvobodilna fronta OUZOR – Okružni ured za osiguranje radnika (Okrožni urad za zavarovanje delavcev) OZNA – Odjeljenje za zaštitu naroda (Oddelek za zaščito ljudstva) RM – Reichs Mark (državna marka) SHS – (Kraljevina) Srbov, Hrvatov, Slovencev SIV – Savezno izvršno veće (ZIS – Zvezni izvršni svet) SZSO – Savezni zavod za socialno osiguranje (Zvezni zavod za socialno zavarovanje) UDBA – Uprava državne bezbednosti (Uprava državne varnosti) ZKJ – Zveza komunistov Jugoslavije 97 Kratek življenjepis Iva Laha Ivo Lah, 1962 Ivo (Janez, Ivan) Lah je bil rojen 5. 9. 1896 v Štrukljevi vasi nad Cerknico v takratni avstro--ogrski monarhiji. Ljudsko šolo je začel pri Sv. Vidu nad Cerknico, jo dokončal v Marijani-šču v Ljubljani ter nadaljeval na I. (prvi) državni gimnaziji Ljubljana, ki jo je 1915. leta – tik pred maturo – zaradi začetka prve svetovne vojne predčasno zaključil. Od rane mladosti naprej je imel Janezek veliko nagnjenje do številk in računov. Domači gospod župnik je v šolarčku kmalu odkril izreden talent učljivosti, zato je očetu svetoval, naj fanta pošljejo naprej v šole. V prvih letih pa se z lastno svojeglavostjo ni posebej iz-kazal. Zaradi slabo ocenjene slovenske naloge ga je nekoč profesor posebej izpostavil. Po tej graji pa se je zavzel za učenje in naslednje letno spričevalo je blestelo od prav dobrih ocen, saj naj bi bilo najbolje ocenjeno od vseh petstotih gojencev v zavodu. Z vzgojitelji in profesorji si ni bil posebno blizu, ker so se navduševali predvsem nad le-poslovci, pesniki in pisatelji, kot je na primer pisatelj Ivan Cankar. Ivu Lahu so imponirale eksaktne vede, matematika, geometrija, fizika, astronomija, aeronavtika ... Tik pred maturo ob začetku svetovne vojne je bil mobiliziran v avstro-ogrsko vojsko in bil po šolanju kot častnik poslan na soško fronto, kjer je zbolel za trebušnim tifusom. Po okrevanju se je kot oficir navdušeno udeležil domovinskih bojev za severno slovensko mejo proti Avstriji. 98 Z veseljem je počel vse, kar se je računsko izplačalo, inštruiral je številne za računstvo nenadarjene učence. Med drugim je kar desetkrat opravljal sprejemni »izpit« iz mate-matike raznim faliranim študentom na Trgovski akademiji v Zagrebu. Leta 1918 se je vpisal na Fakulteto za matematiko in fiziko Univerze na Dunaju. Študij je po vojni dokončal v Zagrebu na Kraljevom povjerenstvu za ispitivanje kandidata sre-dnjoškolskog učiteljstva s priznanim izpitom za poučevanje matematike in fizike na sre-dnjih šolah (1925). Vzporedno je študiral na Kraljevoj Visokoj školi za trgovinu i promet v Zagrebu in ga zaključil z državnim izpitom (1923). V letih 1927 in 1928 se je izpopolnjeval pri Zavarovalniškem društvu Riunione Adriatica di Sicurtà na Dunaju za področje zasebnega zavarovanja. Od 1933 dalje do konca svetovne vojne je bil Ivo Lah član, odbornik in nato urednik Glas-nika Udruženja aktuara Jugoslavije, vmes je postal član Združenja aktuarjev Švice. Na-cionalno Združenje ga je delegiralo na več mednarodnih kongresov; med letoma 1934 in 1938 je bil dopisnik mednarodnega komiteja aktuarjev v Bruslju. Navezal je veliko stikov z aktuarskimi inštituti po Evropi, Severni in Južni Ameriki ter Aziji. Njegove formule pro rata temporis so prišle v mednarodne konvencije. Leta 1932 je uvedel več statistik v Sloveniji, Kraljevini SHS in potem v FNR Jugoslaviji. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je predaval študentom in vodil seminarje ter tečaje iz statistike, socialnega zavarovanja in aktuarstva. Njegova dela je več študentov upo-rabilo pri izdelavi doktorskih disertacij. Prvi v Jugoslaviji se je začel načrtno ukvarjati s statistiko, aktuarstvom in socialnim za-varovanjem, izdelal več računskih osnov ter desetine demografskih tabel. Že med okupacijo države po letu 1941 v času Ljubljanske pokrajine je pripravljal Prvo slovensko tablico – tabelo umrljivosti 1931–1933 – in nove računske osnove socialnega zavarovanja. Računske osnove socialnega zavarovanja so njegovo najpomembnejše strokovno delo, na katerem je delal od 1923 dalje. Izdane so bile leta 1947 v Zagrebu v knjižni obliki in hrvaškem jeziku. Računske osnovice … so delegaciji FNRJ in ekspertu Lahu leta 1949/50 v Rimu temeljno služile za izračunavanje vojnih odškodnin – v velikih milijardnih zneskih deviznih dinarjev in stotine milijonih nemških mark, a ljudska oblast jih je razglasila za antimarksistične in jih kot socialistični ureditvi škodljive zasegla in uničila. Opus Lahovih ustvarjenih del obsega širok zajem dejavnosti, od socialnega, pokojnin-skega, invalidskega zavarovanja, statistike, zdravstva, demografije itd. Objavil je okoli 100 znanstvenih študij in razprav, od tega 36 v mednarodnem prostoru Evrope, Azije, Severne ter Južne Amerike. V državi je publiciral več tisoč statistično informativnih no-tic, poročil in člankov. 99 Največji Lahov znanstveni dosežek predstavlja izum Lahovih števil – »Lah numbers«, ki jih je leta 1954 na Portugalskem prvi objavil in imenoval po slovenskem matematiku John Riordan, matematik, ki je tako Laha uvrstil v sam vrh kombinatorikov svetovnega slovesa. Iva Laha kot prozaista spoznamo po bolj skromni literarni zapuščini, v globoki senci njegove matematične veličine, v kateri pa se je izkazal kot izvrsten opazovalec narave, ljudskih običajev in značajev, bistrega spomina s kritičnim pogledom tako na stvarni kot iluzijski svet. Njegovi spisi odražajo čas, ki ga je živel, z resničnimi dogodivščinami iz otroških, šolskih, akademskih in upokojenskih let. Najfascinantnejši je Lahov satirični pamflet Einsteinov relativni vek. To je reportaža pod psevdonimom Dreistein, v kateri si je dal duška na račun utopične relativne teorije, ki naj bi omogočala pomlajevanje ljudi, ustvarjanje zgodovine in novega Einsteinovega relativnega veka, ki naj bi se začenjal 1. 1. 2000 z vrnitvijo dveh zagrebških znanstveni-kov relativne teorije z zvezde α Centauri, kjer so prebivalci inteligentnejši od Zemljanov. Govorijo rusko, imajo tudi svojo matematiko in geometrijo. Pamflet je parodija na ideologijo »Einsteinove relativne teorije«, ki razgalja iluzije in ne-razumnost, ki vodijo k propadu zamišljenega družbenopolitičnega sistema. Prepoznati je, da je bil Lahov prozni zajem pisan večinoma v bolj umirjenem času pred-revolucionarnega obdobja Jugoslavije. Po osvoboditvi leta 1945 je zanj v trenutku nastopilo težko obdobje, saj je bil progla-šen za sovražnika slovenskega naroda in izbrisan iz volilnega imenika, izgubil pa je tudi službo. Moral je zaživeti v novo politično ureditev, v katero ni verjel. Skoraj na silo so ga upokojili, ko je bil še v polnem zagonu izbojevanja državi potrebnih vojnih odškodnin. Ivo Lah je umrl 23. 3. 1979 v Ljubljani, pozabljen od oblasti in sveta, brez spoštljivega spomina. Matematik, kritični mislec in vizionar je živel v nepravem času, prikrajšan za priznanja in slavo genialnih matematičnih stvaritev. Socialistična ljudska oblast pa mu je še na-vrgla s prikrajšano svobodo potovanj, bedno plačo in pokojnino. 100 Ivo Lah's Short Biography Ivo (Janez) Lah was born on 5 July 1896 in Štrukljeva vas above Cerknica in the then Austro-Hungarian monarchy. He started his schooling in Sv. Vid above Cerknica and finished it in Marijanišče in Ljubljana and continued at the I (first) State Gymnasium Lju-bljana, which he finished early in 1915 - just before graduation - because of the outbreak of the First World War. From an early age, Janezek had a great fondness for numbers and calculations. The local parish priest soon discovered in the schoolboy an extraordinary talent for learning and advised his father to send the boy on to schools. In the early years, however, he did not particularly distinguish himself by his own headiness. He was once singled out by a professor for a badly marked Slovenian assignment. After this reprimand, however, he took to his studies, and the following year's certificate glowed with good grades, as it was said to be the best graded of all the 500 pupils in the institution. He was not particularly close to the teachers and lecturers, who were mainly fond of fiction writers, poets, and novelists such as Ivan Cankar. Ivo Lah was impressed by the exact sciences of mathematics, geometry, physics, astronomy, aeronautics, etc. Just before graduating from high school at the beginning of the World War, he was mo-bilised into the Austro-Hungarian army and, after his education, was sent as an officer to the Isonzo (Soča) front, where he contracted typhoid fever. After recovering, he en-thusiastically took part as an officer in the home front fighting for the northern Sloveni-an border against Austria. He was happy to do anything that paid off in terms of calculations, and he instructed many pupils who were not gifted in calculations. Among other things, he took the math-ematics entrance »exam« ten times instead of many failed students at the Academy of Commerce in Zagreb. In 1918, he enrolled at the Faculty of Mathematics and Physics at the University of Vien-na. After the war, he completed his studies in Zagreb at the Royal College of Secondary School Teachers with a recognised examination for teaching mathematics and physics in secondary schools (1925). In parallel, he studied at the Royal College of Commerce and Transport in Zagreb, graduating with a state examination (1923). In 1927 and 1928 he studied private insurance with the Riunione Adriatica di Sicurtà In-surance Association in Vienna. From 1933 until the end of the World War, Lah was a member, committee member and then editor of the Bulletin of the Actuarial Association of Yugoslavia, in the meantime becoming a member of the Actuarial Association of Switzerland. He was delegated by the National Association to several international congresses; between 1934 and 1938 he 101 was a correspondent of the International Committee of Actuaries in Brussels. He es-tablished many contacts with actuarial institutes in Europe, North and South America and Asia. His pro rata temporis formulas found their way into international conventions. In 1932 he introduced several statistics in Slovenia, the Kingdom of the SHS and then in the Federal Republic of Yugoslavia. At the Faculty of Arts in Ljubljana he lectured to students and gave seminars and courses in statistics, social insurance, and actuarial science. His work has been used by several students in the preparation of their doctoral dissertations. He was the first in Yugoslavia to work systematically on statistics, actuarial science, and social insurance, producing several calculations and dozens of demographic tables. Already during the occupation of the country after 1941, during the Ljubljana Province, he prepared the First Slovene Table - Mortality Table 1931-1933 - and new calculation bases for social insurance. The Computational Basis of Social Insurance is his most important professional work, on which he worked from 1923 onwards. It was published in 1947 in Zagreb in book form and in Croatian. The Accounting Basics ... served the FNRJ delegation and the expert Lah in Rome in 1949/50 as a basis for calculating war indemnities - in the large sums of billions of for-eign exchange dinars and hundreds of millions of German marks; however, the author-ities declared them to be anti-Marxist and confiscated and destroyed them as harmful to the socialist system. Lah's oeuvre covers a wide range of activities, from social, pension, disability insurance, statistics, health, demography, etc. He published around 100 scientific studies and pa-pers, 36 of them internationally in Europe, Asia, North and South America. He published several thousand statistical and informative notes, reports, and articles in the country. Lah's greatest scientific achievement was the invention of the Lah numbers, first pub-lished in Portugal in 1954 and named after the Slovenian mathematician by John Ri-ordan, a mathematician who placed Lah in the top rank of world-renowned combinat-orics. Ivo Lah as a fiction writer is recognised by his more modest literary legacy, in the deep shadow of his mathematical greatness, but in which he proved to be a brilliant observer of nature, folk customs and characters, a clear-eyed recollection with a critical view of both the real and the illusory world. His writings reflect the times he lived in, with real adventures from his childhood, school, academic and retirement years. Most fascinating is Lah's satirical pamphlet »Einstein's Relative Age«. It is a reportage under the pseudonym Dreistein, in which he takes a swipe at the utopian theory of rel-ativity, which is supposed to allow the rejuvenation of people, the creation of history 102 and a new Einsteinian relative age, which is supposed to begin on 1 January 2000 with the return of two Zagreb-based relativity scientists from the α Centauri star, where the inhabitants are more intelligent than the Earthlings. They speak Russian and have their own mathematics and geometry. The pamphlet is a parody of the ideology of »Einstein's theory of relativity«, which ex-poses the illusions and irrationality that lead to the collapse of an imagined socio-po-litical system. It is recognisable that Lah's fictional capture was mostly written in the more tranquil period of Yugoslavia's pre-revolutionary period. After the liberation in 1945, Lah's life was instantly thrown into turmoil, as he was de-clared an enemy of the Slovene nation, lost his job and was removed from the electoral register. He had to live in a new political order in which he did not believe. He was almost forcibly retired when he was still in the thick of winning the war reparations the country needed. Ivo Lah died on 23 March 1979 in Ljubljana, forgotten by the authorities and the world, without a respectful memory. A mathematician, critical thinker, and visionary, he lived in the wrong time, deprived of the accolades and glory of his mathematical genius. The socialist people's power further deprived him of freedom of travel, a miserable salary and pension. 103 O avtorju Janez Mulec, doktor veterinarskih znanosti, sem od 1998 upokojenec Veterinarskega zavoda Slo- venije. Rojen sem bil 7. 2. 1938 v Ljubljani in živel v Cerknici. Ljudsko šolo sem začel med vojno, leta 1943, v Dolenji vasi pri Cerknici in končal s sedemletno osnovno šolo v Cerknici ter nadalje- val z gimnazijo in končal z maturo v Postojni leta 1955. Študij sem nadaljeval na Veterinarskem od- delku Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in leta 1962 diplomiral. Po odsluženju vojaškega roka sem 1963 začel prakso obratnega veterinarja na govedorejskih obratih Kmetijske zadruge Cerknica in nato na posestvih KZ Postojna. V nadaljnjem obdobju sem se, ob delu na živino- Janez Mulec, 2019 rejskih posestvih v sodelovanju z veterinarskimi institucijami Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, intenzivno vključil v raziskave zdravstvene problematike v kravjih čredah za-druge. Sistematično smo pristopili k odkrivanju vplivov okolja, prehrane in oskrbe na zdravstveno stanje, proizvodnjo in reprodukcijo krav molznic. Raziskave smo osredo-točili na biokemijski, hematološki in metabolični profil pri kravah v intenzivni reji. Po-javljajoča se zdravstvena in rejsko-tehnološka problematika je zahtevala tudi poglobljen magistrsko-doktorski pristop k reševanju negativnih zdravstvenih in reprodukcijskih problemov. Kmalu po upokojitvi so sledila leta bolezni. Delno prizadet po kapi sem začel pisati spomine, ki sem jih zajel v treh knjigah: Segljaj spomina (2009), Izmuznjeno segljaju spomina (2013) in Iz zakotij spomina (2016) – s kar navdušujočim sprejemom lokalne-ga bralstva širšega območja. To me je opogumilo, da sem ob prostodušni privolitvi in z vednostjo brata Stanislava Štente, posedovalca nasledenih razpoložljivih Lahovih doku-mentov, skrbno obelodanil življenjsko pot matematika Iva Laha. Njegova hčerka je bila zadržana do tega, da bi vse o očku vedeno prišlo na svetlo, saj je ta še svoj lastni pamflet Einsteinov relativni vek pod psevdonimom skrbno zadrževal v tajnosti. S spoštovanjem sem prevzel njegove razpoložljive dokumente in listine ter druge vire in jih praktično v celoti predal naročju pričujoče knjige. V čast si štejem, da tudi sam koreninim iz krajev onstran Javornikov, bližjim njegovemu Štrukeljdorfu, in da sem z njim tudi nekoliko sorodstveno povezan. Moja stara mama (babica pisca knjige) Ana Matičič, rojena Lah, je bila sestrična Iva Laha. V spoštljivem zavedanju matematikove veličine in častitljivega spomina želim s knjigo posredovati bralcem, zanamcem, domovini in svetu tudi delček njegove literarne podobe. 104 PRILOGE Prepisi originalnih Lahovih dokumentov 105 106 107 108 109 110 111 112 113 114 115 116 117 118 119 120 121 122 123 124 125 126 127 128 129 130 131 132 133 134 135 136 137 138 139 140 141 142 143 144 145 146 147 148 149 150 151 152 153 154 155 156 157 158 159 160 161 162 163 164 165 166 167 168 169 170 171 172 173 174 175 176 177 178 Nalivno pero Iva Laha 179