Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan Lzvzemši nedelj in praznikov. * * Glas Naroda List Slovenskih delavcev v c/4meriki. ? The first Slovenic Daily" in the United States. Issued every^ day" except Sundays and Holidays. -s> TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1S03, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. NO. 266. — ŠTEV. 266. NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 12, 1906. — V PONEDELJEK, 12. USTOPADA, 1906. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR VOLUME XTV. — LETNIK XIV. Iz delavskih krogov. Povišanja plača. AMALGAMATED COPPER COMP. V MONT ANI POVIŠALA JE SVOJIM DELAVCEM PLAČO. Tudi premolar j i okrajev trdega premoga v Pennsylvania dobro ■ In ž i j o. POSLEDICA REPUBLIKANSKE ZMAGE. -o-- Butte, Mont., 11. nov. Dvanajst tisoč delavcev v rudnikih in topilnicah Amalgamated Copper Company v Mon-tani dobilo je vs>ed odredbe II. H. Rogersa povišanje plače za po-uprečnik 25 centov na dan.. Povišanje plaže postane dne 15. t. m. pra-votnoeno. llazleton, Pa., 11. nov. V tekočem mesecu dobe premogarji ofkrajev trdega premoga za 7 odstotkov večjo plačo nego običajno. Tako dobrih plač še nikdar niso dobivali. Chicago, 11., 12. nov. Železnične druz.be. kterih proge vodijo v Chicago, so povišale svojim čuvajem izogiba-lišč pačo za 4 cente na uro. Organizacija čuvajev se je s tem kompromisom za«k>Tolfiila in opustila zadevo glede ociemurnega delavnega časa. PREDSEDNIK NA POTU PROTI JUGU. Roosevelt in njegova žena se mudita večinoma na krovu Louisiane. ^ Washington, 12. nov. V Belo hišo > so poroča po brezžičnem brzojavu iz oklopnice I»uisiane, da se predsednik Roosevelt in njegovo spremstvo na potu v Panamo kar najbolje počuti. V soboto zvečer je bila Louisiana na 28.27 severne širine in 74 zapadne dalžine. Vreme je izborno. Ladija je hila t o raj v soboto kaeih 150 milj iz. o on«» od Jacksonville, Fla. Vse vojne lailije plujejo jedna kraj druge proti jugu. Predsednik in njegova žena se mudila večinoma na krovu. V prid razpusta Standard Oil Co. SODNA OBRAVNAVA PROTI PE-TROLEJSKEM TRUSTU SE PRIČNE DANES V ST. L O U I S U. Standard Oil Company nameravajo razpjistiti in njene ravnatelje kaznovati. DVOMLJIV USPEH. Washington. 12. nov. Ta teden se prične glavni boj proti Standard Oil Company, oziroma proti trusty za pe-tro.je. Generalni pravnik Moody in njegov pomočnik Purdy sta z vsemi tozadevnimi pripravami končala in boj se že danes prične. Pravda bode največja, kar jih je bilo dosedaj v republiki, kajti velikansko korporacijo je treba razdružiti in jej odvzeti njene ko rpo rat i vne pravice. Stavbo, kte-ro so zgradili najboljši odvetniki držav, namem'-n sedaj vlada razdejati. Kazun te^a nameravajo pa tudi vodje te korporacije kriminelno zasledovati, kajti predsednik Roosevelt zahteva. da se v tem pogledu gre do skrajnosti. Boj proti Standard Oil Company se Ixvde vršil v St. Louiisu, kajti tam je glavni stan Water Pierce Oil Co., ktera je del Standard Oil Company. Obe družbi sta obtoženi, da kršita proti t rust ne zakone in ako bode Standard Oil Co. obsojena, plačati bode morala $124,000,000 kazni. VELIKA TATVINA. Nepoznan tat je odnesel gospej Rob. Deyevej v Syracuse za $8000 draguljev. Syracuse, N. Y., 12. nov. Minolo soboto zvečer je nek nepoznan tat prišel v hišo Roberta I)eya na James St., • -d kjer je odnesel škatljico dijaman-! tov in zlatnine v skupne j vrednosti $8000. Najdražji komad ukradenih I draguljev je ovratnica, v k te rej je (54 kamnov in ki je vredna $3000. O tatu dosedaj nimajo niti najmanjšega sledu. — Ključavničar dobil $400,000. Men:phis. Temi.. 12. nov. Pred deveti leti je zginol iz Cincinnatija ključavničar Kobe rt Linke, kterega ^o člani n.iegove rodbine ves čas zaman i-kali. Sedaj so ga našli v jedrni:: tukajšnjih predmestij, kjer je delal kot dninar. Po natančnej identifikaciji >o mu naznanili, da v Cin-einnajiju čaka nanj dedščiua v znesku $400.Ono. K<> >o ii o tem naznanili, ji- dejal: "To je dobro, toda jaz rao-ram preje izvršiti ta "jobV. Sne^ia vihar v severnem New Yorku. P lilston, N. V., 12. nov. Včeraj do-p dndne pričel je tukaj divjati snežni vihar is zvečer je bilo že šest palcev vit- k • Jednake vesti prihajajo i/. oUoli' Promet med posameznimi neti j<* zel" t v i ran in deloma nemogoč . — E::idemična bolezen v Texasu. V! i' . Te v.. 12. nov. V Marfu, county Pre>idfc». pričela je razsajati nepoznana epidemična bolezen, ktera je z i h;.»vala dosedaj že 12 žrtev. Bolezen m' je najprej pojavila na inehi-kan-kei meji, od kjer se je hitro razširila do Marte. Lokalni zdravniki dosedaj še niso zamogli pronajti, kaki' vrste je ta bolezen in so se radi tega obrnili na državni zdravstveni urad, da pošlje tjekaj svoje zdravni- Nesreče na železnicah. Mnogo mrtvih. V RAZNIH DRŽAVAH PRIPETILE SO SE NESREČE NA ŽELEZNICAH, KTERE SO ZAHTEVALE VEČ ŽRTEV. Na Baltimore & Ohio železnici skočil je oaobni vlak ru tir. VLAK PADEL V VODO. Blanchester, Ohio, 11. nov. Šest milj daleč od tu'kaj skočil je raz tir osobni vlak Baltimore & Oiiio železnice. Pri tem je bila jedna osoba ubita, jedna smrtno ranjena in 18 je več ali manj ranjenih. Lokomotiva, poštni in tovorni voz so ostali na tiru, 5 vagonov je pa padlo raz nasip. Ranjene so pa pripeljali v bolnico v Cincinnati. Buffalo, N. Y., 11. nov. Blizo Liberty sta zadela dva vlaka Pennsylvania železnice. Jedna osoba je bila ubita, tri so ranjene. Vlaka sta zadela skupaj na mostm, ki vodi preko potoka in 30 vagonov je padlo v vodo. Strojevodja William Yan je za-dobil take poškodbe, da je kmalo umrl. Bloomington. lil., 11. nov. Nash-vil.ski posebni vlaik Illinois Central železnice je pri Bucfoleyu, severno od tukaj, skočil raz tir, ne da bi se kak vagon prevrnil. Petnajst osob je bilo ranjenih, toda nijedna nevarno. Na Ellis Islando. Naseljevanje v oktobru. NASELJENCI PRIHAJAJO IZ VSEH KRAJEV, ZLASTI PA IZ OGRSKE, ITALIJE IN RUSIJE. Evropski došleci ao prinesli seboj v oktobru $1,864,497. STATISTIKA Statistični oddelek naselniškega u-rada na Ellis Islandiu v newyorakej luki naznanja o naseljevanju v mino-lem mesecu. Iz Avstrije je prišlo 5703 možkih in 3136 ženskih naseljencev. Iz Nemčije 2157 možkih in 1934 žensk, iz Rusije 7467 možkih in 4519 žensk, iz Italije 13,619 možkih in 5444 žensfkih •naseljencev. Italijani so prinesli seboj $191,319 denarja, Nemci pa 355 tisoč 436 dolarjev. Madjarov je prišlo 26S1 možkih in 1422 žensk, kteri so imeli $07,040. Slovakov je prišlo 1S25 možkih in 1094 žensk, kteri so imeli $37,766. Vsi v oktobru doŠli naseljenci so prinesli seboj 1 milijon S64 tisoč 491 doiiarjev premoženja. Med temi naseljenci jih je bilo 9969 starih pod 14 leti; 65,011 od 14. do 45. leta in 2750 je bilo starih nad 45 let, 15,809 osob ni znalo niti brati niti pisati in 5523 osob je bilo že preje v Zjedinjenih državah. Od došlecev so poslali nazaj v Evropo 685 naseljencev. Raje v smrt nego delati. Worcester, Mass., 12. nov. Artur Bourgeois, star 26 let, se je včeraj raje obesil, nego da bi zopet pričel žagati drva. Nedavno je njegov oče dobil dva voza drv in je sinu naročil, naj jih sežnga in razseka; slednji se je pa raje obesil. Hko si namenjen ženo, otroke ali pa sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti. pi5i za po jasnila in vožne cene na: FRAN* SAKSER. 109 Greenwich St., New York, N. Y* ker tu bodeš naipošteneje in najbolje ikser je priznani zastopnik vseh ir» *p«tnih parobrodnib dru*V postrežen. Fr. Sat Osmi mož jo je ostavil. Evansville, Ind., 11. nov. Po štiritedenskem zakonskem življenju, išče 65 let stara gospa Polly Keed-Baker-jeva zovet novega moža, kteri bode deveti v v ti njenih dosedanjih mož. Z osmim so v rogom poročila se je dne 12. oktobra, toda tuli ta — 451etni William Baker — ni našel v zakonu >:;!ž.eljene sreče. Včeraj sta se zakonska sprla in mož je jx>! >m v strahu in grozi ostavil stanovanje ter se poslovil 7ii vedno. Vdova pa ta položaj ni Mi nirala resnim, kajti za odhajajo-čiru možem je zakričala: 11V svojem življenju sem našla že osem mož in r.i ne bode težko najti tudi devetega.' Denar za vojno mornarico. Washington, 1). ('., 10. nov. Mor-narični tajnik Bonaparte namerava zahtevati od bodočega kongresa več denarja za uniformiranje mornarjev, i I >< sedanje dovolitve, vsled kterih do-! bi vsak mornar na leto za obleko po ' i*40. so nezadostne. Tozadevni pro-i račun se bode radi tega povečal za >70,000. Nadalje dobi vsak mornar p > >60 na leto za obleko. Izlet v Panamo. Cincinnati. O.. 10. nov. Tukajšnji I < '< nimercial t'lub namerava prirediti posebni izlet trgovcev in f>odjetnikov i na |M)sebnem parniku pod vodstvom vojnega tajnika Tafta v Panamo, da se tam osvedočijo o napredovanju gradnje panamskega prekopa. Izleta se Imdo udeležili razni trgovci iz Bostona, Pittsburga, New Yorka, Chi-caga, St. Louisa in drugih mest. Vlak povozil tri delavce. Na progi Grand Central železnice v New Yorku pri 56. ulici, je v .nedeljo zjutraj ob 3. uri povozil vlak delavce Pearson, Ulrich in Libirtyja. Njihova trupla so popolnoma razkosana. Delavci so oelali z 47 drugimi tovariši na progi, ko jih je dohitela nepričakovana smrt. PANIKA V GLEDIŠČU. V Evansville, Ind., je gorelo in pri begu gledalcev je bilo več ljudi ranjenih. Evansville, Ind., 12. nov. V gledišča na Franklin St. se je včeraj pri predstavi vnela serija premikujočih slik. Vsled tega je nastala med gledalci velika panika in vsakdo je hotel biti prvi na ulici. Pri tem sta bili dve osebi smrtno, in mnogo je nevarno ranjenih. Konrad gorečega oglja je padel v škatljo celuloida in plamen je švignil do stropa. Pri tem so se vnela zagrinjala in Takoj je pričelo vse bežati proti izhodom. Na ta način so l>e2runi razdejali vse sedeže. Ogenj s«i hitro pogasili. NOV GLEDALIŠKI TRUST. Člani novega sindikata trdijo o glavnici $50,000,000. St. Louis, Mo., 12. nov. Tukaj se je ustanovila nova gledališka korpora-cija, ktere ustanovna glavnica znaša ! $50,000,000. Nova družba bode kupo-' vala igre in gledišča (Vaudeville) izključno le na zapadu. Vesti iz Rusije. Izropan arzenal. REVOLUCIJONARJI SO UPLENILI STROJNI TOP IN OBILO STRELJTVA Socijalno - demokratični morilci bo v Varšavi umorili ravnatelj a plinarne. VOHUN IN TERORIST. Petrograd, 11. nov. Tukajšnji re-volucijonarji so ukradli iz arzen ala strojni top in veliko ikoličino strelji-va. Tatvino je vodil, brezdvomno kak •vešč topničar, kajti zajedno s topom so zginol i tuldi vsi drugi za rabo topa potrebni predmeti. Varšava, 11. nov. Socijalni demo-kratje so zopet pričeli z umori; sedaj so umorili ravnatelja tukajšnje plinarne in ranili več narodnih delav-v. Petrograd, 11. nov. Terorist, čifut Sehekter, kteri je v Bjalistofcu vrgel proti policijskemu prefektu Samsono-vu bombo in tako provzročil klanje tamošnjih čifut o v, je obsojen v desetletno ječo. Sehekter je bil preje dve leti v policijskej službi 'kot detektiv. Končno je pa postal terorist. Tiflis, 12. nov. Včeraj dopoludne razletela se je na Petanskej ulici bomba, 'ko je policija preiskala neko hišo, v kterej nihče ne stanuje. Trije policaji so bili na mestu ubiti in štirje ranjeni. Policaji so našli v ime-novanej hiši mnogo revolucijonarnih spisov. Ko so odprli okno, da bi te spise bolje videli, pripetila se je raz-strelba. Truplo necega narednika je vrglo preko strehe neke sosedne hiše. Roparski umor. V Pittsburgu, Pa., je nek ropar u-strelil 251etnega H. F. Smitha, sina uglednega tukajšnjega trgovca. Ropar je prišel v hišo njegovega očeta in tu ga je Smithov sin zasačil. Pri begu je ropar nanj ustrelil. i i Derxerti slede ^ojrš-e konvencijs med Italijo in Srbijo. Italijansko ministerstvo vnanjih stvari je priobčilo izjavo, da je vest o vojaški konvenciji, sklenjeni med Italijo in Srbijo, popolnoma pusto-lo\alia in nesmiselna, ki niti ne zasluži. da se jo dement nje. Ta vest se že ueko.iko časa jav ja v angležkih in francoskih listih pod raznimi oblikami. (»lasom teh vesti je bila sedaj sklenjena konvencija s Črno Goro, putem zopet- s Srbijo i 11 Bolgarijo. a namen konvencije bil bi: vedno pobijati avstrijski vpliv na Balkanu. Na italijanskem ministerstvu za vnanje stvari pa pravijo, da Italija nikakor ne zavida Avstriji njenega vpliva, ki jej gre po pravici. PRINČEVA SMRT. Nedavno je v svojej najboljšej starosti umrl nek princ kraljeve rodbine, obkoljen s komfortom in razkošjem in 7. najboljšimi zdravniki. Umrl je vsled oslabelosti, ktera se ga je polastila radi neprestanega obiskovanja zabav in trajne razburjenosti. .Tedna-ko razpoloženje se najde tudi med delavskimi sloji; mnogo moških in žensk iz delavskih krogov nima dovolj počitka. toda oni kljub temu tratijo svoj čas z zabavami. Oni se čestokrat vračajo na svoje dnevno delo izmučeni in za delo ne razpoloženi, ne da bi na to pomislili. Oni ne opazijo, da so postali bledi, tudi ako se to večkrat ponavlja in ako postaja njihova moč slabša in njihov tek manjši. Tako nastanejo vsakovrstne bolezni. Triner-jevo ameriško grenko vino pa vedno razžene te simptome. Ono v vsakem slučaju regulira prebavanje, očisti kri in ojači ves živčni sistem. Poskusite to sredstvo in Vaš tek bode ravno tako dober, kakor je bil preje. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Roparji v Texasu. j Medtem ko je v okolici Hillsbora, j Tex., na dveh mestih gorelo, so -roparji sredi trgovskega dela mesta z dinamitom razstrelili trgovino z železom svrdke Smith & Thomas, Nekega roparja, imenom Jeffries, so v o-nem poslopju aretovali. Ogenj je napravil za $40,000 škode. Zažgali so najbrže tovariši prijetega Jeffriesa. Nesreče na lovu v Wisconsinu. Milwaukee, Wis., 12. nov. Dne 10. ; t. m. pričela se je v Wisconsinu lovska sezona na veliko divjačino in takoj prvi dan se je pripetilo več nesreč. ; Trinajst osob je bilo ustreljenih in 21 ; ranjenih. Viharji ob obrežju Nove Anglije. Boston, Mass., 12. nov. Včeraj je ob obrežju Nove Anglije divjal izreden vihar, med kterim je vrglo ja-dranko Jennie C. Pillsburv na peŠče-nine pri Hpanisu. Kadijo bodo še rešili. Konec nemirov v Texasu. New Orleans, La., 11. nov. Iz mesta Rio Grande se poroča, da je tjekaj prišla zveziua konjiča in da se je < vzrujanost, ki je nastala povodom vo-1 lite v, sedaj polegla. Vsekako se pa prebivalstvo še ne upa brez orožja na ulico. NAROČNIKOM NA ZNANJE. Cenjenim naročnikom našega lista, zlasti pa onim v Pennsylvaniji, naznanjamo, da jih v kratkem obišče zastopnik "Glas Naroda" in bančnega podjetja tvrdke Frank Sakser Co., Mr. Janko Pleško. Imenovani rojak bode nabiral naročnino za list in opravljal tudi druge v našo stroko spadajoče posle ter ga cenjenim rojakom najtopleje priporočamo.. POLOŽAJ NA CUBI. Prebivalstvo na Cubi se ne čuti varno. Havana, Cuba, 10. nov. Pri vsem prebivalstvu na Cubi opažati je neka ko vznemirjenost, zlasti pa pri lastnikih sladkorjevih nasadov. Slednji zahtevajo, da se jim dopošlje ameriško vojaštvo v svrlio varstva. Oni obljubujejo, da bodo vojake brezplačno vzdrževali, kakor se je Lo godilo povodom zadnje revolucije za časa španskega gosj»odstva. Iz pokrajine Santa Clara prihajajo vesti o zadnjem viharju, iz kterih je razvidno, da je škotla izredno velika. Voda je odnesla mnogo mostov in jezov, dočirn je bila brzojavua zveza z imenovano pokrajino dva dni pretrgana. Škodo so sedaj popravili in promet je zopet v redu. V Saguu la Grande je reka izstopila iz svoje struge in nastale so velike povodnji, ne da bi napravile izdatno škodo. Iz Avstro-Ogrske. Volilne roforme. TRETJE BRANJE O VOLILNIH REFORMAH V AVSTRIJSKEM DRŽAVNEM ZBORU. Rudeča knjiga o žalostne j ulogi, ktero je igrala Avstrija pri maro-kanskej konferenci NIZOZEMSKA IN KOŠUT. Dunaj, 11. nov. Predlog o volilnih reformah bode kmalo rešen. Za tretje branje o reformah je v državnem zboru že vse pripravljeno. G.avnim govornikom o tem predlogu je odbran poslanec Klumpar. dočim bode Stein govoril proti predlogu. Da bode predlog z veliko večino sprejet, je samoumevno. Dunaj, 11. nov. V kratkem se snidejo avstrijske delegacije in tem povodom dobe takozvano rudečo "knjigo, v kterej bode popisana vsa žalostna uloga, ktero je morala igrati Avstrija povodom marokanske konference na ukaz od vsega sveta izolirane Nemčije. Budimpešta, 11. nov. V kratkem se ima vršiti železniška konferenca Evrope, in sicer v Budimpešti. S tem pa ni zadovoljna nizozemska vlada radi revolucijonarnih razmer, ki vladajo na Ogrskem", in svetuje, naj se konferenca vrši v Draždanih. Košut izjavlja, da se konferenca mora vršiti v Budimpešti. Budimpešta, 12. nov. Ogrska ljudska stranka je prisegla, da se bode osvetila bivšemu ministerskemu predsedniku baronu Fejervaryju in njegovim soministrom, ker so za časa njihovega vladanja kršili ustavo. Sedaj nameravajo vse bivše ministre obtožiti. Tožbo bode sestavil in vložil zastopnik ljudske stranike, odvetnik Frank. Knjige družbe sv. Mohorja smo pričeli naročnikom že razpošiljati. Vsak naročnik dobi e> KINJ G. V zalogi pa imamo par sto iztisov več in te prodajamo, dokler zaloga ne poide, po $1.30 s poštnino ali ekspres stroški vred. Rojaki iz Clevelanda, Ohio, in okolice dobe iste tudi tudi pri našej podružnici v Clevelandu, O., 6104 St. Clair Avenue, N. E. Upravništvo "Glasa Naroda". Razne novosti iz inozemstva. OGNJENIK VEZUV JE ZOPET PRIČEL BLJUVATI PEPEL PROTI OTTAJANTJ. Barbarstvo Nemčije v deželah nem. Poljske. — Vztrajnost Stablewskega. GIBANJE BUROV. Raznoterosti. NA PEŠCENINAH. Parnik Kensington je pri Quebecu za-vozil na pesek. Montreal, Canada, 12. nov. Parnik Kensington od Dominion Line je pri Matane, 190 milj nižje od Quebeea obtičal na peščeninah. Parnik je plul iz Montreala v Liverpool. Ko se je pripetila nesreča, je zelo snežilo. Potniki so se vsi srečno izkrcali. Osem tiseč niilj daleč k poroki. Trenton, N. J., 12. nov. Pred os-; mimi leti se je pričel v tukajšnjih dr-; žavnih šolali roman, kteri se bode v I januarju končal v Manili na Filipi-; nih. Miss Flora Wilknson Watson iz i tukajšnjega mesta potuje namreč na Filipine, da se poroči tamkaj s poročnikom William Butlerjem od sot-nije E G. polka konjiee. Butler se je udeleži! špansko-ameriške vojne kot vojak istL^a polka, pri kterem je v kvaifcem f-a-u napredoval do poročnika. Takoj nato je pisal svojej zaročenki, ako hoče j«>stati njegova žena, v kar je privolila, dasiravno ga že ni i videla < sem let. Na 8000 molj odda-i I.;ene Filipine odpotuje v decembru. Najzanimivejše v New Yorku. V New Yorku pride na svet vsakih šest minut jeden otrok; vsakih sedem minut se pripeti smrtni slučaj in vsako uro se zgradi jedna nova hiša. -/••■.-J: Oenarje v stsro domovino pošiljamo: za S 20.50 ............ 100 kron, za $ 40.90 ............ 200 kron, za $ 204.00 ............ 1000 kron, sa $1020 00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali regirtrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York. 6104 St.Clair Ave. N.E. Cleveland, O. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: La Toraine 10. nov. iz Havre s 1001 potniki. i Carmania 10. nov. iz Liverpool a 1(5>0 i potniki. Caledi nia 10. nov. iz Glasgowa z Sli) • potniki. New York 10. nov. iz Southampton:! | z S!>2 jwtniki. ! Neckar 11. nov. i/. Hremena s 141~> potniki. Dospeti imajo: Kroonland iz Antwerpena. Armenian iz Liverpoo.a. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Friedrieh der G ros se iz Bremena. Emi ia iz Trsta. Noordam iz Rotterdama. Odpluli so: Bremen 12. nov. v Bremen. Odpluli bodo: St. Peterburg 13. nov. v Libavo. Cevic 13. nov. v Liverpool. Teutonic 14. nov. v Liverpool. Potdam 14. nov. v Rotterdam. La Touraine 15. nov. v Havre. Hamburg 15. nov. v Genovo. Carmania 17. nov. v Liverpool. New York 17. nov. v Southampton. Caledonia 17. nov. v Glasgow. Neapolj. 11. nov. Včeraj opoludne pripetil se je v okoliei Vezuva jak potres, kteremu so sledile podzemske razstrelbe. Takoj nato pričel je Vezuv bljuvati pepel, kteri je v velikih količinah padal na mesto Ottajano, ktero je bilo v aprilu razdejano in ktero sedaj zopet grade. Robovi vulkana so se deloma podrli. Tekom po-poludneva je bilo čutiti še tri potresne sunke in pepel je neprestano padal v smeri mesta Ottajano in razvalin rimskega mesta Pompeji. Poznanje, nem. Poljska, 11. nov. Takozvano poljsko vprašanje t deželah nem. Poljske postaja vedno bolj resno, kakor se poroča iz vseh krajev Poznanjske, Zap. Pruske in Šlezije. Nikjer v imenovanih deželah otroci v šoli nečejo več odgovarjati na nem-šl a vprašanja. Škof Stablevvski v Poznanju, kteri je zvest svojemu narodu in odobrava početje poljske dece, sprejema dan za dnevom deputacije prebivalstva, ktero se mu na ta način zahvalja za njegovo vztrajnost. Duhovni poznanjske škofije prirejajo Stablewskemu te dni v zahvalo velike ovacije. Poljska organizacije pošlje te dni posebno deputaidjo k papežu v Him, da mu natančno razloži barbarsko postopanje nemške vlade proti verskim zadevam Poljakov. Rim, 12. nov. Položaj med Vatikanom in Nemčijo postaja radi divjanja Nemcev proti Poljakom vedno bolj napet in dobre razmere se bodo kmalo prenehale. Nemčija zahteva, da jej tudi papež pomaga pri zatiranju Poljakov. dočim slednji računajo na papeževo pomoč. Capetown, Južna Afrika. 11. nov. V severoi-iočnem dolu Kapske kolonije prišlo je do nemirov. Buri pod vodstvom nekega Ferreire. ki ri se ji" dosedaj mudil v nemškej jugozapadne j Afriki, so se zbrali v >even»zapad-ltem delu Kapske kolonije, kje r ~ > pri Witkopu napadli tabor policije in več policajev ranili. Policiji •«> ukrenila potrebne korake, da zatre nemire. Rim. 11. rov. \ k".-r' »» ■ " semkaj profesor Ch. Waldatcin ix Cambridgeja, da prične z izkopavanjem razvalin mesta Herculanum. v kar je italijanska vlada že privolila. Na razvalinah Hereulviuma stoji sedaj mesto Resina. Pariz, 12. nov. Vlada objavlja statistične podatke o prel-ivalstvu Fr: -cije za 1. 101)5. Število rojstev se vd-no bolj manjša. V imenovanem letu je bilo rojenih 807.202 otrok, oziroma za 10,937 manj nego leto preje. Vzrok temu ni nazadovanje sklepanja zakonov, temveč antipatija proti velikim rodbinam. Rim, 12. nov. Tukajšnji anarhisti so skušali včeraj prirediti demonstracijo v spomin pred 19 leti v Chicagu umorjenih anarhistov. Anarhiste je policija razgnala in mnogo je bilo a-retovanih. Aix les Baines, Francija, 12. nov. Zrakoplov Milano, kterega so spustili v Milanu v zrak pri mednarodnej razstavi, je dospel semkaj preko gore Montblanc. i J "GLAS NARODA" Ust slovenskih delavcev v Ameriki. Izdaja slovensko tiskovno društvo FRANK SAK EI^ predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. Tnkorporirano v državi New York, dne 11. julija 190G. Za leto velja list za Ameriko , " pol let.i ........... Za Evropo, za vse leto..... pol leta..... " " četrt leta .... V Evropo pošiljamo list skupno dve ________številki._ "GLAS NARODA" izhaja vsak dan i vzemši nedelj in praznikov. $3.00 1.r,o 4. nit 2.r,o 1.75 "GLAS NARODA" ("Voice of the People") ued ever).- day, except Sundays and 1 i days. m yearly $3.00. He »ubscripti Published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Incorporated under the laws of the State of New York. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 eentov. Dopi«i brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money < >tder. Pm spremembi kraja naročnikov -rosimo, da se nam tudi prejšnje bivali-■c■* n«Lzna"i, da hitreje najdemo • aslov-nika. Dopisom in pošiljatvam nare-ite naslov: "Olns Narodu" 109 Greenwich Street, New York City. Telefon 1279 Rector. Povišanja plače. Najbo jii dokaz, da živimo v kar najboljših časih in dobrih gmotnih razmerah, je dejstvo, da že dolyo časa ni prišlo do kakega večjega štrajka v Zjedinjcnih državah. Tudi sedaj ne moremo poročati o kakem večjem fstraj'iu, pač pa prihajajo iz vseh krajev širne nam domorine vesti, oziroma pritožbe raiii pomanjkanja deva, in sicer ne le samo o pomanj-u ne m'-enih delavcev, kterih od i vedno primanjkuje, temveč tudi de.eev je vedno in povsodi pre-Ta industrijelni mir je brez dvomilo posledica vsestranske obrtne prosperitete. bkoraj vsa obrtna podjetja imajo toliko naročil, da se dela v tovarnah dan in noč. Kadi tega je pa jn»djetiii'iom in de.odajaieem tudi na tem ležeče, da si zagotove indu- lav eet rok maj Po nemškem vzoru. Medtem, ko se iz Nemčije sliši Je red'.cokedaj kaj dobrega, bila je vest o tak.izvanem "kepniškem sto1nikuM uprav izborna. Onega eevljarja-stot-nika mora i bi tudi ameriški tatovi imenovati svojim častnim članom, ali ga pa vsaj pri svojih dnevnih opra-vilih posnemati. Tudi pri nas v A-meriki imamo dobre lopove. Uniforma se pri nas sicer tako ne spoštuje, ».iakor v Nemčiji, radi tega ima pa ljudstvo pred policijskim kolom tem večji reŠpekt. S pomočjo uniform bi zamog.i naši roparji mnogo več opraviti nego tako in radi tega jim svetujemo, naj dajo v časopisje anonce, da potrebujejo par velikih ljudi, ki nosijo čevlje žt 14. Policijskih uniform je dobiti pri vsakem 'kostumerju v izobilju in tudi kapitanske uniforme niso redke. Kak*» bi bilo, ako bi potem niformi rani lopovi obiskali mestni zaklad in v imenu zagona konfiscirali ves mestni "boodle"? Mi menimo, da bi se taka ekspedieija bolje izplačala, nego najboljši bančni rop s pomočjo dinamita. Tudi bi bilo dobro obiskati poštarja in tam pričeti z revizijo blagajne, zlasti pa one v money order department u. Klerke in druge vslužbence l\ S. pošte bi lahko deponirali v za-j>orih na Ludlow St. Denar bi bilo lahko odpeljati, kajti pseudo-policijski kapitan bi lahko jednostavno pozval patrulski voz. Najbolje bi se pa izplačal obisk v pod uradu zvezinega zak.ada. Tjekaj bi prišli roparji s poveljem, da se jim izroči toliko in toliko zlata. Taki transport je se večkrat dogajajo in roparji bi bili baŠ tako malo sumljivi, kakor kak pseudo-profesar Mulačko-vega kalibra. Vsekako imajo roparji v Ameriki v tem pogledu še veliko polj«, ktero je še pt vsem novo. Pismo iz Poljske. njelni mir in tak te dni razna nljetja prostovoljno povišala <»jlm vs užbencem. Pennsvl-lezniea je odredila, da dobe vslužbenei na iztočnih pro-decembrom desetodstotno po-»lače. Itavno tako je storila ■jtranski zatriče vaua Koeke-i Standard Oil Company, svojim delavcem tudi povi- «' j>a deloma zgodilo — zlasti i — tudi radi tega. ker so zadnjih let vse potrebščine »»dražile, tako da se je zlasti delavstva poslabšal. Tako > iz statističnih podatkov o jH»rabi raznih potrebščin in j »»taja \>e to vedno dražje liar.ašnje j*ovprečne cene rav-rtrat tako velike, kakor v i ia 1S!)|», Povsem logično je se landanašnji za isti denar, .< !ii kupi lahko polovi- blaga, nego tedaj. Povsem ta ekonomična zahteva je to-e delavske plače ravno tako | kakor so se potrebščine po-Kolikor večje pa so materi-lteve delavca, tem bo.je je tlelo, kajti to nam dokazuje " lar.-j.ia zgodovina Zjedinje- nih držav. I tol in ša. t*>! Veliki in važni poljski tednik •'Kraj", ki izhaja v Petrogradu, je prinesel v svoji najnovejši Številki z I ne 12. oktobra članek pod naslovom "Zwrot Slowianszczyzny'' ("Sprememba v Slovanstvu"), ki se peča z brošuro "Der Panslavismus" izšlo nedavno v Celju. Po dolgih blodnjah, piše on, se vrača ideja slovanska k ('•istemu viru, iz kterega je izšla. Med tem, ko je vse druge Slovane hipno-lizovala zunanja sila Rusije, da so p'.: s til i prvotno čisto idejo slovansko i postali moskalofili, so edini zatirani Polja'ki to idejo gojili in niso obupali uid prihednjostjo svojo in Slovan-• tva. Sedaj se gubi hipnoza, ki je ibjemala Slovane in praktična ideja ; ovanska, oprta na realni podlagi, ■taki je sjtt't na dan. Potem poroča "Kraj" o navedeni »rošuri v istem duhu kot "Swiat slo-wianski" in konča: "Ideja s.ovan-ka. meglena in nedoločna pri. njenih prvih oznanjevalcih. spačena do izrodita od zatirajočega panslavizma, [ raznih " Hlagotvoriteljnih dru-ii ev * * in od oboževalcev brutalnih sii e budi 'k novemu življenju, pod za-tavo svobode in pravice. Naj ostane taka in živi!" V Varšavi je izdala vlada neko no-naredbo: Generalni gubernator Skalon s svojimi modrijani je prišei do prepričanja, da so dotični krogi s kredo na tlaku nepraktični in je preklical to narodbo; zato je prišel pa na drugo, bolj uspešno misel. Zapovedal je namreč, da morajo odslej vojaki (v Varšavi opravljajo namreč vojaki policijsko službo) stati na ulici vedno tako, da tišče hrbte k zidu. Zdaj si pa mislite ta prekrasni prizor: V Var- dva roparja na mestu, ki sta jo pa tudi odkurila, nc da bi jima policija delala kaikšne neprijetnosti. Od tu so šli roparji dalje in so napad.i po 9. uri zvečer v Dab rovi graščino Lueijana Czerginskega iz Varšave. Ma.o popred je vzel Czerginski puško in revolver in šel s sinčkom obiskat soseda. Doma so ostali samo štirje služabniki, namreč: vrtnar, lakaj. služkinja, kuharica in slučajno sta bila navzoča še dva krovca Juda. Roparji » jih vse povezali in nato so začeli strašno trpinčiti vrtnarja in kuharico, da bi jim poveda'la, kje ima Czerginski skrit denar in orožje. Prestrašeni služabniki jim niso ve de i povedati in banditi so kuharico strašno pretepli s palicami in ustre lili. vrtnarja pa niso samo pretepli, ampa'i tudi ranili s sekiro. Ko so pretepli služabnike in oba Juda v kuhinji in jim pobrali ure in kar je kdo imel pri sebi, začeli so gospodovati v obširni dabrovski graščini in pobrali vse, kar je bilo količkaj vredno, celo poste je. Omare, (kterih niso mogli odpreti, da'lje vrata in okna so razbili s sekirami. Med roparji je bilo nekaj dobro oblečenih ljudij, drugi so pa pometali v graščini svoje obleke proč in se na novo oblekli v obleke g. Czerginskega. Okolu polunoči so zapustili roparji, izmed kterih sta dva govorila po ruski, drugi pa po poljski, graščino in služabnike v strašnem stanju in mirno odšli. Vrtnar, ki je imel pri sebi nož* se je prvi oprostil in potem od-vezal še druge. Zalarmirali so celo vas in okolico in poklicali h kuiharici in potolČenim služabnikom gkušenega kirurga dr. Vladislava Koeiatkie-vricza iz \ aršave, ki je bil ravno pri neki bolnici v bližnji vasi Lomjankih, ki je izkazal ranjeni (kuharici prvo pomoč in potem So jo prepeljali v bolnico Deteta Jezusa. Tu so ji potegnili kropijo iz rane, ki je bila ustreljena iz revolverja Bulldog. Škode so naredili roparji nad 1000 rubijev. Podobni napad so izvršili na graščini Helenovv v loružinski guberniji. Ker so se jim domačini ustavljali in branili, zvezali so lastnika graščine g. Wolfsehuha in njegovo gospo in vse služabnike, mater njegovo so pa umorili. Nato so ropali nekaj ur, vzeli 100 rubijev gotovine in vse dragocenosti, (kar so jih našli, zapregli par konj v graščakov voz in se odpeljali, ne da bi se kdo upal za njimi. Podobnik sluičajev se zgodi dandanes na Rusko-Poljskem veliko. Omenim le še jednega, ki je res, kakor da bi se bral t kakšnem romanu. Nedavno je napadlo 30 ljudi oboroženih z revolverji najrazličnejših sistemov, graščino Zigmunda Minskega v Je-žowicah pod Tarezynom, grajski o-kraj. I)a bi odvrnili pozornost sosednjih va.si in vojakov, ki so nastanjeni v Tarezvnu od graščine, zažgali so roparji bližnjo vas Kotorvdz, ki leži na drugi strani Tarezvna. Svoj namen so v resnici dosegli, ker vsi vojaki in prebivalci so hiteli gasit v lvotorvdz. risanja plače, ktera so se sedaj la brez delavskih bojev", moramo smatrati kot doklade podražitve » - , .-i-v ^ , . 1 . iavi opravlja 9000 vojakov policijsko raba b asa. ne pomani- * J. ,, ,, .i__onnn treh oddelkih, vsa'i. po 3000 poraoa o.aga ne pomanj tudi za podjetnike naj- M«
  • er. ki je napravil kaj čudno Na pokopališču si je izbral miren kotiček na vzvišenem Kot prijatelj dobre, rajne j<* vedno sovražil vodo ter smrti ni maral, da bi mu vha-č« vije. Nadalje je določil: p »krovu krste mora biti ste-> okence z železnim zakiopcein. Imeti hočem dobro obuvalo, de-se mi mora v krsto palica, pipa >ba!k. Sprevod se mora ustaviti na Na-■ i< vt rn trgu. kjer morajo nosilci časa krsto odložiti. (Tu je va stalna gostilna.) I>ogrehom naj moja žena sedi na stolčku tik jame, da bode mo-«rla vse dobro videti. Pogreb se je res vršil točno po teh željah. TIl/DT za brzoparnik dobiš za I K H, I ktero družbo hočeš naj- * ceneje in bodeS najso-lidneje postrežen pri Fr. Sakserju. 109 Greenwich Str., New York, zate nai se vsak Sl^ener o a niega obrn® -kaj Meri službo v treh oddeltm, vsai. po možTorej stoji vedno 3000 oboroženih mož po ulicah in tišči svoje zadnje strani v zid na vogalih ulic, kakor da bi bili priljepljeni. Vidi se, da je gospod Skalon študiral matematiko. ker je natančno izračunal, da bode :ia ta način vsak policist ravno za 50 odstotkov bo j na varnem. Vprašanje je pa. če je 1 »omisli., kako bode tak človek opravljal policijsko slu-žbo, če ne sme odtrgati svoje zadnje plati od zidu? Roparski napadi se ponavljajo in postajajo vedno bolj predrzni vkljub »sem sredstvom, ktera si izmisli grof Skalon. Taki napadi so že taiko po-uo.-ti in tako ]>odobni drug drugemu, ki jih časniki že nič več ne opisujejo, ampak samo naštevajo: "Tu so uibili te^a in ukradli to.iko, tam so ubili onega in ukradli toliko. . . tako gre dalje cel odstavek po časnikih. Toda nekteri napadi so vendar tako zanimivi. da jih je vredno omeniti. Ne-lavno so priredili varšavski roparji celo ekspedicijo. Okrog 30 mladih mož je najelo ob 8. uri zvečer 4 voznike in se peljalo do nekega lesa poleg vasi Mloci za Varšavo. Tu so iz--topi.i, poslali voznike nazaj, sami pa zasedli cesto in z orožjem v roki oropali vsakega, kdor je prišel mimo. Ko se je vest o tem raznesla in je prišla iz Varšave policija,, bila sta samo še »* Okrog 10. ure zvečer je spravila gospa Minska otroke spat in potem sta še pregledovala z možem v obedni-ci časnike. Naenkrat zaslišita krik čuvaja in energično trkanje na okno. Gospa Minska je vstala, da bi pogleda a. kaj se na dvorišču godi in je videla, da nekaj ljudi drži čuvaja za grlo in ga davi, potem ga vržejo 11a tla in obdelujejo z revolverjevimi roč-niui. V tem trenotku so se vsuli streli od vseh s t rani j in st'eklo iz okenj se je pričelo vsipati na tla. Minski je hitro spoznal položaj, zgrabil je za .iič na mizi, da bi se oborožil z revolverjem, kterega je imel v pisarni. Toda v tem trenotku mu je kroglja razbila svetilnieo in ob jednem je druga kroglja vprasnila gospo v vrat ter ji iztrgala koščetk mesa. Roparji so streljali skozi okno, da bi prestrašili prebivalce in jim onemogočili beg. Nato jih je iiklrlo dvanajst v sobe, drugi so pa zagradili vrata pristave, kjer so spali hlapci, še drugi so za-stražili hlev in čuvali na potih, ki peljejo h graščini. Dva kmeta sta slišala strele in tekla h graščinskim poslopjem, toda v temi sta zadela na roparje, ki so jednega omamili z udarcem s kolom. Drogi se je pa rešil z begom in pritekel v vas po pomoč. Medtem so zače i po sobah ropati. Razbojniki so zvezali Minskega z vrvicami, ktere so si zvili iz raztrganih brisač, a gospo Minsko so prijeli od dveh strani za roke in jej veleli, naj jim odda vse. kar ima, denar, srebrni-110 in dragocenosti, česar so pa k sreči večji del že pred tednom odpeljali v Varšavo, ker so se bali napada. Ker gospa Minska ni videla druge rešitve, je rekla, da da dobrovoljno vse, kar ima in jim je odpirala sama vse omare, predale, skrinje. Toda roparjem je bi.o predolgo čakati, da bi po vrsti odpirala ključavnice, radi tega so z udarci s čevlji odpirali najdragocenejše omarice in iskali denarja. Ko so pobrali vse, so rekli, da je premalo in da mora biti denar nekjer skrit. "Nimam več", rekla je gospa Minska, "v takih časih nima nikdo velikih svot doma. Če me tudi ubijete, več ne moremo dati, ker nimamo •n Nato so se obrnili k Minskemu, ki je ležal zvit na blazini, ktero so z ironično prijaznostjo de.i pod njega. "Gospod graščak, včeraj si se vrnil iz Varšave in prinesel denar za četrtletno plačo. Kje ga imaš?" ""Nisem prinesel. Moral bi iti šele jutri po denar." "Lažeš. Mi te naučimo razuma!" In dva bandita sta mu začela streljati nad glavo in znižala revolverja vedno bolj. Ena kroglja mu je pri-smodi a lase. Načelnik se je približal. "Ne ubijte ga," je zakričal, "ker mrlič nič ne pove. Saj imamo druga sredstva!" Jeden bandit je potegnil iz žepa skrhan nož in vzel s kredence posodico s soljo. Nato je od vi h nil Minskemu rokav in rekel, da ga bode rezal na živem telesu in rane posipal s so--jo, če ne pove. kje ima denar. Ko se je ravno pripravljal k temu, zaslišal se je na dvorišču ropot. Bili so kmetje iz vasi, ki so zaslišali strele in zvedeli o napadu in se oborožili kakor je kdo mogel ter prišli na pomoč. Toda načelnik roparjev je bil na to pripravljen. Z najhladnejšo krvjo je zapovedal, naj štirje razbojniki ostanejo v sobi, drugi pa naj vzamejo blazine, da se z njimi branijo pred streli in razprše kmete. "A ne štedite nabojev!'-* zakričal je. — Razbojniki so deloma hiteli na hodnik, deloma se postavili k dknom in začeli streljati na kmetsko množico. Toča krogelj se je vsipala v temi. Kmetje niso imeli strelnega orožja, ker so jim zadnjo puško vzeli orožniki lanskega leta. Z vilami se pa ne more iti na revolverje. Umaknili so se torej in skušali s kričanjem ostrašiti razbojnike. Banditi so »li spet na svoje delo, toda videti je bilo, da se jim mudi in da jib je prisotnost kmetov jako zadela. Pustili so Minskega, vzeli samo dva revolverja in dve pušiki, potegnili gospe j Minski prstane z rok, si prisroji.i zlate ure in namizno srebro, vzeli celo medaljončke in korale. Zaman je gospa prosila, naj bi ji vsaj poročni prstan pustili. "Ni mogoče", 90 odvrnili. "Saj smo že tako zaman potili. Kaj pa je to, teh pax rubijev in ta-le drobiž? Tak velik gospod in tako malo denarja ! Toda mi vrnemo čez dva meseca. Če takrat ne bode gotovine, bode slabo z vami. Mi ropamo za stranko in stranka potrebuje denarja." Potem je načelnik sklical vse roparje, jih preštel po štiri in štiri in peljal iz graščine. Obrnili so se k bližnjemu gozdu in streljali neprenehoma na .potu. Cela drama se je vršila do pol ene ure po polnoči, v ce-em času so oddali vsaj 200 strelov, a morda še več in neprenehoma menjava i naboje. Vse šipe v graščini so >otolčene, vsa vrata in hišna oprava razbita, stropi in stene porisane s kro- ! gljami. Dve uri jki napadu so prišli od požara v Kotorydzu ulanei in so kljub utrujenosti in temni noči spustili naravnost za roparji. Zjutraj so se vrnili. dobili niso nikogar. Škoda v graščini zna.sa do 2000 rubijev - rana gospe Minske k sreči ni bila nevae»ia. Od drugih osob je težko ranjen nočni čuvaj, kteremu so pobili glavo. Zbolel je tudi jeden služabnik, ki je zbežal na streho, se prehladil in dobil živčno bolezen. Pozneje je prišla komisija v grad in obhodila tudi vso vas. Uradniiki; so vprašali gospoda in gospo Minsko . po imenih njunih očetov in dedov in ' jih zapisali v protokol, potem so po- i pisali še imena očetov vseh vaških I kmetov in odšli. S tem je bi a zadeva uradno končana. Toda vedno tudi roparji nimajo revolverjev na razpolago. Pomagati si morajo torej na kakšen drugačen način. Nec-ega popoludne prideta v neko varšavsko trgovino dva mlada možka, zapreta za seboj vrata in po-kažeta navzoči ženi lastnici in njeni j sorodnici. ki je bila slučajno navzoča,: dolge, bliščeče cevi revolverjev, skri- j tih v rokavih, in zahtevata denarja. Ženske so jima dale, kar ga je bilo v | blagajnici, 5 rubijev in 20 ikopejk. j Roparja spravita drobiž, rečeta žen-' skama. naj molčite, če jima je živ- i Ijenje drago in se oddaljita. Toda ko sta odšla iz trgovine, žen- ' ski nista molčali, ampak se drli na vse grlo. Pritekel je mož, lastnik tr- , go vine, in ko je zvedel, kaj se je zgodilo, te'kel za roparji. Na cesti so ju .'judje dohitel i, prijeli in potegni i jima iz rokavov dve otročji pištolici. Vsled neprestanih nemirov, napadov, štrajkov itd. trpi ogromna trgovina in obrtnija. Veliko tovarn so lastniki zaprli za vedno, ker so se naveličali odpirati in zapirat, kakor bi se agitatorj em zljubiloi Kdor ima kaj denarja, zbeži iz dežele. V gali-eijsisih mestih je zdaj skoro nemogoče dobiti stanovanje, ker je že vse prenapolnjeno beguncev. Delavci nimajo dela, obrtniki ne dobivajo naročil. Veliko tvrdk je napravilo kri-do ali pa stoji pred njo. Najbolj se ruske revolucije vesele Nemci in jo podpirajo. Poljski revolucionarji so naravnost podpirani od Nemcev iz rajha, in sicer od"" treh strani: 1. rusko revolucij^ rada vidi nemška vlada, ker s tem trpi ruska država in raste nemški vpliv. Podpirajo jo nemški socijalisti, kot se je vnovič -pokazalo na zadnjem shodu v Mannheimu. Toda poleg tega jo podpirajo tudi nemški kapitalisti. O tem vsem piše "Kuryerju Warszawske-mu" neki Poljaik iz Poznanja: V v.a-ku med Poznanjem in BerolLnom sem se spustil v razgovor z nekim nemškim fabrikantom, ki me je, ker govorim popolnoma pravilno nemško, smatral za rojaika. Po daljšem razgovoru o nemirih v kraljestvu je priznal tovarnar odkrito, da mu je "Zveza nemških industrijcev" naložila davka 500 mark "za vzdržavanje štrajkov , v tovarnah poljskega kraljestva". j "Ta žrtev — 'končal je tovarnar svoje pripovedovanje — se mi je iz-borno izplačala, kajti moja tovarna je dobila od onega časa toliko naročil, da bi rad prinesel še enkrat tako veliko žrtev, da bi le tam ne prišlo do pravega reda." "Torej naš delavec — dodaje list "Kuryer Warszawski" — se v hladu in gladu tako strašno muči pour le roi de Pnjsse" (za pruskega kralja). S—c. POGODBA U XZDELOVAJTJ1 DO«. Mi kupujem« in izdelujemo pogo4to • fruceak« U n ien u kmU PonAbi toil pvtnlral diait n WwMj« dog. Ait Imat« io(« mm m-daj, liMU lun, nall pose ji u mgmdmL rmiEDLAEKDEK k OLIVEV 00. Unreport, La. P. kx Hi Iščejo se AGENTI v vseh ameriških mestih s stalno plačo in provizijo. Ni treba znati angleško, temveč zadostuje poznanje med Slovenci, Hrvati in Srbi. Dobra plača, delo lahko. Pišite na: aoom 1, 67 W. 67th St., New York, N. Y. (v d do prefkl) ilovensk kato 11 o a podp. društvo -X svete Barbare Xa Zledlnjene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. *t»rurrp(ir, dobe brez-dačno dečki in dekleta, oziroma vs ikdo kdor pro-a 24 koma iov naše zlatnine po 10 centov komad. Pošljite Vaš naslov in mi Vam pošljemo zlatnino po pošti. Ko razprodate, pošljite nam $2.40 in mi Vam pošljemo uro in verižico, ali kako drugo dari.o. CROWN JEWELRY CO., Dept. 173. 163 E. Randolph St., Chicago, III. Podpisani naznanjam vsem znancem in prijateljem, da sem dne 15. LEPO UREJENI SALOON S KEGLJIŠČEM IN DRUŠTVENO DVORANO na 163 Reed St., Milwaukee, Wia. Za obilen obisk se priporoča FRANK LESJTOVIC, lastnik soptilne. 109 Greenwich Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. Pošilja najhitreje in najceneje denarje v staro domovino Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju. Kupuje in prodaja avstriiske denarje pod najugodnejšimi pogoji. Nalaga denaije v najboljše hranilnice proti obrestim po 4 in 4li odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dneva vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo. Prevzema realizacije bančnih Prodaja parobrodne listke za ali hranilnih knjižič, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih iz-plačuje. vse prekomorske družbe; vsak potnik dobi originalen listek, ne pa ničvredni papir1. Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denaiji vedno varni in ima dovolj jamščine. Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča Frank Sakser^, 109 Greenwich -St., New York, IV. Y. Telephon 1279 Rector. i(I8 98| Jugosli 3van CO ao Katol. Jednota. inko rpo n rana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v H L V, MINNESOTA. CKADNIKI: Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Ca!umet, Micn., Podpredsednik: IVAN G Eli M, P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomo/.ni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 947S Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik. B-x 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III. nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4^24 Blaekberrv St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDIRC, III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, HI. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in m benem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem dru gem. Zast. pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki rsake pritožbe. * Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". glavnem kolodvoru, je vračajoč se sedel na voziček in se lepo peljal po klancu navzdol proti Tegetthofovi ce sti. Ta svoj " avtomobil" je z nogami krmaril pri ojesu. Ker pa je bilo 0R0BN0STI KRANJSKE NOVICE. XaJtenske obravnave pred deželnim ■odiščem v Ljubljani, le 1 j u b o - | oje zalomljeno, "avtomobil" ni hotel »umnosti ali kalit Erminiea P™v ubogati in je z vso silo priletel Luongo je imela za ljubeka nekega v kostanjevo drevo. Nesrečni "šofer" rojaka-ltalijana ter ž njim skupno ži- j« lahko vesel, da se pri tem ni ubil, v^la v 11 rutici. V tej hiši je životaril ampak samo na nogi težko poškodo-kot čevljar tudi Giovanni Joriatti iz val. Prenesli so ga v bolnišnico. Južne Tirolske; temu je Erminiea u-' gaj al a in zakladal jo je z denarji, da ( KOROŠKE NOVICE. bi 6i i 00 naklonjenost. A; Popolnoma nag moi se je sprehajal bilo jo zaman, kajti Erminiea se je ZTe<-or 2± okt. po Beljaku, ustavljal odpeljala iz Hruške za svojim ženi- ]jU(H ter ge konSuo prižel grret h nora na Bolgarsko, kjer se misli poro- £evarjUj ki kostanj. Tu se je eiti. Za svoj dolg je Joriattiju zasta- ' zbra]a okoli velika wnožica rila harmonike, vredne 120 K. Ta jo di< posebno šolskih otrok, dokler ni je zasledoval do Ljubljane. Tu jo je prižla poiicija, Mož je umobolni de- na južnem kolodvoru napadel z nožem, in gotovo bi jo bil ranil smrtno-nevarno, da se mu ni vselej srečno umaknila. Trikrat je sunil z nožem proti njenemu trebuhu, ne da bi jo bil ranil, le s četrtim sunkom jo je ob rezal na spodnji ustnici in na nosu. Kone< n;i >o ga prijeli ljudje in izročili redarju. Obsojen je bil na šest mesecev težke ječe. Povožen otrok. Ko je Frančiška Oblak, krojača žena v Tržiču, prišla na obi-k svoje sestre v Šiško, je premalo pazila na svojega dvein- Javec Andrej MiŽkout iz Št. Lenarta. Napačni prašek iz lekarne — vzrok smrti. Nagloma je umrla dne 25. okt. ponoči v Celovcu žena strugarskega mojstra Wencla. Govori se, da ni dobila pravega praška v lekarni, kterega ji je zdravnik odredil. Po zavžitju tega praška je mirno zaspala in se ni več prebudila. Vsekakor bode pa vodnijsko raztelesenje dokazalo, kaj da je smrti vzrok. Umrla je bila zelo pridna in skrbna mati štirih sinov. HRVATSKE NOVICE. 1* dlet nega sina Milana, ki je vsled ..ir«.. • i .-pr.-vidii' sti prišel [md voz, Zgradba muzeja in vseučiliške knji-nali'/< - - .-'itom. Zadnje kolo mu je žnice v Zagrebu. Klub hrvatskih arhi-/n i < kaii' _-!avo, da je Vil takoj mrtev, tektov je izročil oddelnemu predstoj-Oblak je bila obsojena v štiridnevni niku za nauk in bogočastje spomenico wp.ir. ! v zadevi zgradbe muzeja in vseučili- Težavna aretacija. Zaradi berače- ~ke knjižnice. Klub protestuje proti 1 a i' p.•-!■'panja so prijeli v Žirov- temu, da so načrte spremenili nestro-ci Karla K« sc-hitzkega iz Franko- kovnjaki, ker bi zgradba po takih na-br ■ .ib ' Uri. Aretaciji se je pa tako črtih ne odgovarjala prosvetnim za-protiv:!, da ga je moral orožnik za- htevam; obenem klub izraža željo, da H. -ti z bajonetom. j vlada h konkurzu za sestavo stav- Črevesni legar >o je pojavil v Pr- ( henih načrtov ne pripustila tujih h"'. <-u pri Aržišah, okraj Litija. Epi- strokovnjakov, marveč samo hrvat-den:i«'no razsaja griža v Polici. j sJu, kakor se je dosedaj dogajalo." Nova hrvatska drama na srbski pozornimi v Belgradu. Na srbski pozor-v Belgradu se v kratkem upri- 1 Tlet na Ana kozi jetra in g*"»a v vrat. PRIMORSKE NOVICE. Smrt na delu. 261etni kamnosek Robert Ravbar iz Repentabora na Goriškem je padel v kamnolomu pri Tr-s' i tri metre globoko in dobil take poškodbe, da je kmalu nato umrl. V cerkvi je zblaznel. V cerkvi na Placuti je zblaznel 28!etui Josip Pavleti«" iz Gorice. Prepeljali ga v hlaznico. Poskusen samomor 171etne soproge. V Tr*tu se jc ustrelila Kovač. Strel ji je šel s je torej n alo upanja, da bi mlada žena ostala še pri življenju. Kovačeva je omožena 18 mesecev, a je živela že tr; mesece ločena od moža. Vzrok po-skučenega samomora so baje prepiri z moškim, ki je njen ljubček. Gorela je v Trstu tovarna testenin Morptirgo & Apollonio. Škoda je velika, a jo krije zavarovalnina. Opekla •■<" je v Trstu 431etna služkinja Uršula Karbončič, ko se ji je vnela ma^a za drgnenje poda. Morali so jo prepeljati v bolnico. Pes je ugriznil v Trstu lOletnega mesarskega vajenca Petra Mazedra in mu razmesaril obe trepalnici. ŠTAJERSKE NOVICE. Posebne vrste avtomobil si je napravil v Mariboru trgovski vajenec Ivan Regul. Ko je namreč zadnjo sredo imel z ročnim vozičkom opraviti na mei zori nova hrvatska Milernovič-Ogri-zovičeva drama "Prekletstvo". Avtorja sta prvotno izročila svojo dramo gledališču v Zagrebu in intendan-ca je obljubila, da jo uprizori takoj počet kom sezone. Toda sezona se je že zdavnaj por-ela, a o uprizoritvi "Prekletstva" še ni ničesar slišati. Govori se, da si zagrebška gledališka uprava ne upa uprizoriti "Proklet-stva". ker je drama pisana v proti-klerikalnem duhu. Novo dramo je spisal hrvatski pesnik dr. Tresič Pavičič. Drama nosi naslov "Ciceronovo pregnanstvo". Pisatelj bo čital odlomke svoje drame v "Hrvatski Čitalnici" v Zadru. Hrvati pri Rakoczyjevi slavnostL Pri prenosu Rakoczyjevih preostankov je bilo navzočih več hrvatskih poslancev. Uradno so Hrvatsko zastopali ban Pejačevič, predsednik sabora dr. Medakovie in Supilo. i BALKANSKE NOVICE. Strašna grozodejstva bolgarskih čet v Macedoniji. Bolgarski četovodja Apostol je s 30 možmi udri v vas Ko-zinonov, ki je last avstrijskega podanika Papageorga. Četa je Grka Pe-Iivananisa in njegovega brata djala iz kože, na kar sta v groznih bolečinah izdihnila. Umorili so tudi neko žensko. Avstrijski generalni konzul iz Sol una je došel v Kozinonovo, da pre iskuje zadevo. Proslava stoletnice osvobojenja Belgrada. Letos poteče sto let, odkar se je Belgrad osvobodil turškega gospodarstva. Kakor se je že poročalo, namerava mestna občina belgradska pri tej priliki prirediti primerno proslavo. Mestni občinski svet je imel nedavno sejo, na kteri se je končno določil program te proslave. Kakor javljajo, bo ta slavnost 13. deeembra tega leta. Na proslavo bodo povabljeni tudi Slovenci. Balkanska razstava v Londonu. Prihodnje leto se priredi v Londonu balkanska razstava. Pokroviteljstvo te- razstave prevzamejo kralj Peter, knez Ferdinand in knez Nikola. Srbska blada je vzela v proračun za to razstavo 100,000 dinarjev. Statistika grškega prebivalstva na Bolgarskem. Povodom nedavnih pro-tigršikh demonstracij na Bolgarskem je zanimivo izvedeti nekaj podatkov iz statisiike grškega prebivalstva v bolgarski kneževini. Po zadnjem štetju prebiva na Bolgarskem 66,632 Grkov, ki imajo 125 cerkev in samostanov. Bolgarov je v kneževini 2,888,-219 in imajo 1883 cerkev in samostanov. Po ena cerkev torej pride na 529 Grkov in na 1534 Bolsrarov. \ Plov-divu prebiva 26.147 Bolgarov in 3908 Grkov. Bolgari imajo šest cerkev in prav toliko tudi Grki. V Varni je 15,390 Bolgarov, ki imajo tri cerkve, in 5616 Grkov, ki imajo šest cerkev. Zidanje sofijske visoke šole. Bolgarska vlada je objavila konkurz za načrt, po kterem bodo sezidali visoko foIo. Prva nagrada znaša 10,000 levov, druga 7000, a tretja 5000. Konkurz je splošen in se ga lahko udeležb vsi jugoslovanski arhitekti, torej tudi Slovenci. Zidanje tovarn v Belgradu. Z zidanjem velike tovarne konserv so v Belgradu že pričeli. Gradili bodo tudi druge tovarne, tako n. pr. za usnje, za papir, za steklo itd. Opera v Belgradu. Na belgrajskem gledišču je angažovan tenorist Orzel-ski. Letos pripravljajo tam za uprizoritev razne opere in delajo na vso moč za povzdigo gledišča. RAZNOTEROSTI. Rudarji v Kremnici stavkajo in sicer v državnih rudnikih.. Stavka 400 rudarjev. 3000 izdelovalcev tobačnih pip v St. Claudu stavka. Samomor učenjaka. Prof. dr. Friderik Hesse. ravnatelj zobozdravni-škega zavoda na vseučilišču v Lip-skem, se je ustrelil. Bivša mehikanska cesarica Charlotte trpi na starostni oslabelosti in apatiji duha. Izmišljena so pa poročila, da je njen zdravstveni položaj nevaren. Novi Kopnik! Pruska brihtnost bo postalo svetovna znamenitost. Poroča se zopet o — novem Ivopniku! V gra-t du Koenigsberg stanuje pruski princ Friderik Viljem. Nedavno je prišla pred grad neka 61 let stara ženska ter je hotela k princu. Straži je rekla, da je prineezinja oldenburška. Takoj so ji vse straže prezentirale, glavna straža je nastopila kakor nastopa ob kneževskih sprejemih in bobni so pričeli bobna t i na vso moč.... Okolu gradu se je nabralo mnogo občinstva. Ženska pa je ponosno korakala v gozd, kjer so jo spoznali za neko blazno vdovo. — Pruskim vojakom pa vsa čast — ne vsedejo se samo napačnim "stotnikom", ampak tudi blaznim ženskam. Samomor radi starosti. V Potsda-mu je 821etni zasebnik Steincke ustrelil svojo 80 let staro soprogo in nato tudi sebe. Zapustil je pismo, v kterem pravi, da sta izvršila to dejanje — ker sta radi starosti vedno bolj sIal»otna. Kitajske jesenske orožne vaje. Pri ('anteju so se pričele letošnje jesensko vaje. Udeležuje se jih 30.000 mož. Četam poveljujeta Juanšikaj in Tje-Ijan. A ojaki so popolnoma moderno oboroženi. Izvežbali so jih inozemski častniki inštruktorji. Vaj se udeležuje 30 tujih vojaških atašejev. Letina jabolk v Galiciji je letos prav slaba. Mrčes je pokvaril cvet in kar je ostalo, je črvivo. V vzhodni Galiciji, kjer je vsako leto dobra letina jabolk, ni sploh jabolk. Preteklega leta se je v Kolomeji prodalo 400 vagonov jabolk v Nemčijo; letos so bila tam prazna drevesa. . Obsojeni antisemitični grof. Zaradi proti judovskih letakov so spravili vsemogočni pruski judi na zatožno klop v Berolinu grofa Pucklerja. Sodišče je prisodilo grofu zaradi njegovega prepričanja trimesečni zapor. Vsled veselja je umrla v Berolinu 521etna vdova Hols. Sin ji je namreč pisal, da se povrne s prihodnjim vojaškim transportom iz Afrike domov. Oktober, smrtonosen avstrijskim ministrom za zunanje stvari. Od leta 1864 nadalje so skoraj vsi avstrijski ministri za zunanje zadeve odstopili meseca oktobra. Grof Rechberg je odstopil 27. oktobra 1864, grof Aleks. Mensdorff-Pouilly 30. oktobra 1866, grof Beust 29. oktobra 1871, grof Andrassy 8. oktobra 1879, baron Hay-merle 10. oktobra 1881 in grof Golu-ehowski je demisijoniral po enajstih letih 21. oktobra 1906. Le grof Kal-noky, ki je nastopil novembra 1881, je odstopil 16. majnika 1895. Ako ste bolni, slabi ali v nevolji? Na svaki način samo oni zdravnik, kateremu so dobro znane vse človeške I»s>lezui, trpljenja in slabosti ! ROJAKI! Pazite komii poverite zdravljenje Vaših boleznij! Kajti v Vašem zdravju obvisi Vaša prihodnost, kakf>r tudi Vaše družine, Vaših malih in dragih, za katere se mučite in delate. Zatoraj rojaki, ako Vam je potreba nasveta ali zdravniške pomoči, vedite] da je naš stari, izkušeni iu po celem'svetu znaini in slavni : Dr. E. C. COLLINS Medical Institute, edini, kateri zaniore m kateri garantira, da Vas zagotovo ozdravi od katere koli akntno Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pneblo, Colo. Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v vseh slovanskih rokah, nogah, ledjih m boku, zlato žilo (hemoroide), grižo ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri otekle > noge m telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke onanije (samuizrabli-evanja), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadauje las, luske ali prh na srbenje hsaje mazolje, ture, hraste iu rane, vse ženske bolezni na notranjih organih neura* glavobol], neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternini i. t. d., kakor tudi vse o^u trauje iu zunanje bolezni. On je prvi in ediui, kateri ozdravi jetiko iu Sifilis kakor tudi vse ta.lne spolne bolezni moike in ženslce. - Zakaj drugi zdravniki ali zdravniški zavodi nimajo pismenih zahval ali slik od ozdravljenih bolnikov ! Odgovor ! Zato ker niso nikogar ozdravili— potem je popolnoma naravno, da he iim ljudje ne zahvaljujejo. ( * na k'lavi, rastenični ostale no- Tudonašamo par slik onih bolnikov katere lenaš slavni Dr. E. C. COLLINS, v zadujem času popolnoma im do kraja ozdravil. M. Ozdravljen: bolezni v pfsih, težkega dihanja in slabosti. t obilni obisk. POZO& SLOVEJTCI IN HBVATL Podpri sani priporočam vsetn potujočim rojakom v Chicagi, HI., in okolici ■voj dobro urejeni —: S AIL O O K. :— Na razpolago knam tudi lepo keg-ljiš&a. Tožim Tedoo sveže in dobro Seip pave, j ako dobro doma&e vino razne likerje ter prodajam fine smot-ke. Peetrečfoe solidna. Prodajem tudi in prestAujem paro- brodne listke za vse prakomoreke črte po izvirnih cenah. Pošiljam denarjv v staro domovino zanesljivim po too? po dnevnem kurzu. V zvera sem s banko Frank Sakser v New York*. Sv»ji k svojimi Z ve las poete van jem JOSIP KOMPAR& 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, HI Skušnja uči! Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO 6RENK0 VINO po najboljšem navodilu, iz najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter iz finega, 18 naravnega vina. ^ Kdor" boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pi- A j c "Eufiu. \v) Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad-»( nih držav Severne Amerike, if) V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSS 432 South Santa Fe Ave., Pueblo. Colo. unm7/ "VLADIMIR S. JOVANOVICH, New Albany, Ind. Ozdravjen : bolečin v križu in rheumatizma v rokah ic nogah, JOŽO PERN AR, Bo* 21Z. Richmond. W. Va. Ozdravljena:težke prsne bolezni in reumatizma v križu in ledjih. TEREZIJ A. KUMOR, 10113 Commercial Ave., Chicago, 111. Ozdravljen : Rheumatizma in stisnenja mehurja. BOZO DOBRAŠ, Bor 51 Boston. N.Y. Ozdravljen: Dispepsije in želodčnega katarja. MILOŠ LAVRXIC, A. V. S. Co. Ltadville. Colo. Ozdravljen . prebadanja v rebrih. MARKO TRBOVIČ, 23 River Bank, Kansas City. Kans Ozdravljena: ooležnl v prsih želod"»eca kB-ta la te^keta dihanja in bolezni srca. M1CHAL1NA MOKRAWlČKA, 45—5th Street, Passaic. N. J zeu v svojem niaterfcem jeziku — pišite koliko ste stari-kol,ko ftn^traS"boIe^Tter vse glavne zna. ke bolezni, pismu 5zni. Ako Vam bolezeni popolnoma znama, pišite po knjiga Zdravje katero dobite zastoill ' pnloztte nekoliko postnih znamk za poštnino. — Pisma naslavljajte na slediči naslov - DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, ako 140 WEST 34tli >EW potem r-mete z mirno dušo biti prejpričani Vašega popolnega ozdravljenja. Keior Loče osoboo priti v ta zavod, je isu odprt vsaki dan od 10 predpoldnem do ^ —ni YOli> . Y. predpoldnem do 5 pepoludae. — ob nedeljah in rtrarai! !H orl ■, Za bližajoče se božične pi-az-nike priporočamo rojakom krasne božične razglednice ROJAKI, NAROČAJTE SE N^A.TntJNT^TST DNTEVl^K' NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN Sta. Claus, Zvonovi, Angelji, Božje drevce, itd. itd. Cena: enu 3c, tutat 30 centov. FRANK SAKSER C0. - 109 Greenwich St., New York, N.Y. * * - 3 i. t V as i' ZA BOŽIČ D.1 waved; Uij in NOVO LETO pošiljajo Slo- ___ venci kaj radi clarila svojcem v staro domovino in iz Zje-dinjenih držav zgolj gotov denar; to pa n t3olje, najceneje in najhitreje t d 111 i ■ UOktlZit dilti i ^ Kva j \ mu (lii 111 o iUmiv t:, k o j iiiiz j ; fcateremu liii n taIv v I i s? i hedo i»oin:is:aIn- v ! -T r 1 A.iravua „( >o v .i^avst tri tlotnovhii inp° 1 - iiir.!;", - .-:! m m svet u. za:IJ)eifiii iia jn-ih jetrih, plnZali, v rane ali, relnJeu, n; «,•] i\-i. vi!t , OrOSl-' V ris bodejo ozdravila i rem;:' č dinjenih držav zgolj gotov denar; to panaj= bolje, nnSc^noiA ___- preskrbi FRANK SAKSER CO., 109 GREENVICH ST., NEW YORK, N. Y. 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, OHIO. I Rojakom na znanje ! I Nc kupujte likerjev in žganja od trgovcev. Zakaj bi kupovali za dra£T de f ^,Cer 2.a 80 °,d?totkov ceneje. M^ pSIala- l Napravi jati ž^nje iu likerje ui te/ko. naŠega i2vlcčka' preberete samo listek ml •---- -- - -W-—WW-W « j. A. \J J V- ^J i morali izdati, plačate le 20 centov. f SPRIČEVALO f^j ^ nih uradnikih; če so čisti, odtisne se na njih pečat. Steklenice so za napravo 1, 2, 4, 12 litrov ali več. _ an skem zakonu $43 sklenjenem 24 junija! J^o se vsi nas. izvlečki prej preg.edajo Po krili- f Kdor še ne pozna tega dobrega in finega izvlečka "Orosi," mu pošlemo a žganja: liter Chartreussa ! v napravo 12 litrov (3 galon) kterega sibodi sledečega žganja- 1 li,t,"r;Vlahova } Uter -P-elinovca 1 liter Cha 1 ,, Maraskina i 1 „1 Kimljevca l Konjaka " Brinovca K uma Absinta A "icr-rta. 12 litrov (3 galone) samo za tri dolarje :asno \ a.n priložimo zastoni ieHnn .. i.*______ f se diS&VŽS.^UOto° """"i iedn° knjigo' ' J« PopTino, ka« } 0 Pošli te nam tri dolarje do monev orderu ali v ni=;m,T i« „ ® | koj ^rečene izlvlečke in knjigo. Brez denar^se « ElS. P em° Vam ta" f 1 NADALJE prodajamo I l SSttl^^^EŠ^^-endo.U, • | I i^,°cllnaprivlien0 ,Z iiS,ih ko'eninic- odst^ni vso^ nesnago I j MI JAMČIMO ZA VSE NASE STVARI. I * Pišite ram zauplivo, karkoli polrebuiete tuk^i ali J > . J Pisma in vse poizvedbe naslovitejna AMERICA-EUROPE COMPANY rni TimuiTi! *. vb ^»ii 1 161 COLUMBUS AVE., NEWYOBk, N.^T. OF ft O QF I Sest oči vidijo ln.lje kator dve oči ' vko u i nas pi'et-*,v,l>ode Vaše x>ismo pri šlo >retl cRli zbor z Iravniitva, kateri se bodejo uedsa'itij p .svetovali zaradi Vase bolezni. T • 7,1 tt:^ il.i s; » trije z Iravniko goto smožni za da Vi d i bra zdravilu kakor sail jeden to jo Cistf) ne mogoče da bi Vara pozabili kaj dati karbi bilo v korist Vaše bole/.ni. Naši zdravniki so tako gotovi da V:im morejo bolje iu pred pomog-at, in da sa prepriča te ua je to reznica imate tukaj naš» garancije NAŠA PONUDBA. Ako pet dni kasneje k<> st^ sprejeli naše zdra-' i!a se ne čutile l»o'jše i;i ne v lite da Vas !>.)dem " ozdravili, p,> ijite naiu jih nazaj po expresu p! i "auo z dozvoljr»i:j* m prekladanja, in ako Vi i:i-te vabili več kaki-r euo tietinjo plačamo \ m takoj d^ nar nazaj. Najboljši zdravniki na svetu preporočajo „OKOSI" zdravilu, i atera so dosegla zeljo Profesorja Dr. Vulpiana, kateri je izrazil željo na zdravniškomu kongresu v Parizu, 22. Oktob. 18S2 da bi se iznajdel jen Ijek za ozdraviti kri brez da človeškt-ni organom škoduje. Naša garancija je tiskana jasno v tem časo-, pisu zato Vam mora biti to gotovi dokaz da smo mi popolnoma prepričani Vas vselej ozdraviti od vsake bolezni. Zato bratje Slovenec ne pojdite nobenim drugim zdravnikom kateri ne morejo to spolusti kakor mi. Pridate ali pišite na : Zdravni-ki oddel'ek za Slovence od; AMERICA-EUROPE CO. , i61 COLUMBUS AVENUE NEW YORK jEEsar , \DcSCHU/i\ "Winnetou, rdeči gentleman Spisal Karl May. Prire.lil za "Glas Naroda" R. »» (Nadalje panje.) Pri vratih neke brivniee sloni neki črnec. Zdi se mi, da mora biti že delj časa tukaj; torej je moral zapaziti begunca. Stopim predenj, odkrijem se ulju dno in vprašam, ali ni mogoče videl nekega belega gentlemana, kteri je tekil po ulici. Pokaže mi smejot' dolge, bele zobe in odvrne: '' Yes, Sir! Videl sem ga. Zelo, zelo naglo je tekel. Tukaj je zginil." Pokaže mi proti neki mali vili. Zahvalim se mu in hitim proti hiši. Železna vrata na vrtu so zaprta. Gotovo zvonim i>et minut, predno mi jih pride odpirat neki črnec. Temu povem svojo zadevo; on mi pa zapre pred nosom vrata in mrmra: *'Xajprvo ma^a vprašam. Brez dovoljenja ma?se ne odprem." On odide, jaz pa čakam zopet kakih deset minut kot na živem oglju. Konečno se vrne in mi naznani: ' "Ne smem odpreti. Massa prepovedal. Nobenega moža danes k nam. Vrata vedno zaprta. Hitro odidite; če bodete skakali eez plot, bode massa streljal." Tukaj sem! Kaj pa zdaj f Udreti ne smem s silo; prepričan sem, da bi ▼ tem slučaju gospodar res streljal; Amerikanec ne razume v tem oziru nobene šale. Ne preostaja mi druzega, kot iti na policijo. Ko stopam ves razburjen po trgu, priteče neki dečko k meni. V roki ima bel listek. _ "Sir, Sir," zakliče. "Počakajte! Dajte mi deset centov za ta listek. "Od koga je!" "Od nekega gentlemana, kteri je prišel pravkar iz te-le vile" — s temi besedami mi pokaže hišo baš nasproti, kjer sem jaz zvonil. "Pokazal je na \as in mi dal listek. Deset centov, pa ga dobite." Dam mu denar in prejmem listek. Na listku, iztrganem iz beležnica, Čitam: "Moj dragi Master Dutchman:— Ali ste prišli mogoče radi mene v New Orleans t Kot se mi dozdeva, me zalezujete. Jaz sem vas imel za pametnega človeka; nikdar se mi niste zdeli tako neumni, da pojdete za menoj ▼ trdnem prepričanju, da me vjamete. Kdor ima vsaj pol unče možpnov, mora vedeti, da je to nemogoče. Vrnite se potolaženi v New York in pozdravite Master Ohlerta. Poskrbel sem, da me ne pozabi tako kmalu in upam. da sc tudi vi še kterikrat spomnite na najino današnje srečanje, ktero ni bilo posebno častno za vas. Gibson. Lahko si mislite, kakšni občutki se me primejo, ko prečitam ta ljubeznivi listek. Zganem ga, vtaknem v žep in prem dalje. Mogoče je, da me od kje na skrivnem opazuje; zato mu ne maram privoščiti, da bi videl mojo zadrego. _ Pri tem pogledam pozorno po trgu. Gibsona ne zapazim nikjer. Črnec je izginil izpred brivniee; tudi dečka ne vidim nikjer, da bi ga }*>vprašal po Gibsonu. Vsekakor mu je bilo naročeno, naj po oddaji listka hitro steče. Ko sera se poirajal za vhod v vilo, je imel Gibson dovolj časa, da je napisal popolnoma nemoteno celih triindvajset vrstic. Črnec me je nalagal; Gibson se je brez dvoma norčeval z menoj; še celo dečko je delal tak obraz, da sem moral uganiti, da me misli tudi on malo — vleči za nos. Začne me jeziti, ker sem bil v resnici osramočen v najvišji meri; zato ne smem policiji omeniti, da sem srečal Gibsona. Odidem hitro. Začnem preiskavati na ta trg vodeče ulice, seveda brez uspeha; Gibson je moral vedeti, da je tukaj nevarno zanj in jo je popihal. Sklepati sem mogel, da bode porabil prvo priliko in zapustil New Orleans. To mi pride takoj na misel, kljub temu, da imam po sodbi Gibsonovi le pol unče možgan; hitim r pristan, v kterem stoje ladje, ki nameravajo odriniti v kratkem. Pomagata mi dva v navadne obleke oblečena policista _ a zastonj. Jezilo me je tako, da nisem počival, ampak preiskal vse mogoče gostilne ic rest a vran te. Šele pozno v noč se vrnem ves utrujen ▼ svoje fctanovanj© in leženi. Sanja se ml od norišnic. Na stotine norcev, samih pesnikov, mi moli svoje rokopise, ktere naj bi pregledal. Bile so same žaloigre, v kterih je imel kak neumen pesnik glavno ulogo. Moral sem citati in citati, kajti Gibson je stal z revolverjem pred menoj in mi grozil, da me ustreli na mestu, če bi hotel prenehati. Citam in čitam, da mi pot vstaja po čelu. Da bi se obrisal, sežem po robec in preneham za trenutek — a v tem me Gibson ustreli. Prebudi me pok, ne dozdeven, ampak resničen. V razburjenju sem se ▼ postelji premetaval semtertje v nadi, da iztrgam Gibsonu revolver iz roke; v tem boju pa prevrnem poleg postelje stoječo mizico s svetilko, za ktero plačam drugo jutro samo osem dolarjev. Zbudim so prepoten. Popijem čaj in se peljem do krasnega jezera pen t chart rain, kjer se kopi jem; to me poživi. Zatem grem vnovič na lov. l'ride'n z< j h* t do znane pivarae, kjer sem dan prej sedel z Old Deathom. V>to|,im brez vsakega upanja, da najdeni kak sled. Prostor ni tako napolnjen kot včeraj. Po mizah leži več časopisov; sežem po "Nemškem listu", kteri je že tedaj izhajal ter se drži še danes, dasi je medtem po ameriški navadi že večkrat menjal lastnika in urednika. H rez nanena prečitati list v resnici, ga odprem in takoj zapazim neko ]M -.-tn. Pesmi v časopisih čitam navadno nazadnje, ali pa sploh ne. Napis te je in u k poglavju nekega divjega romana. To se mi takoj zameri. Glasil 's«'je namreč: 'Najstrašnejša noč'. Že hočem obrniti, ko zagledam pod I h-s m i jo | »odpis: ' W. O.' To so začetne črke Williama Ohlerta! Na to ime s<-'ii olik rat Mislil, da ni v resnici nič čudnega, če sem iz teh črk izpeljaval tilivoj ime Williama Ohlerta. Mladi Olilert se vendar smatra za pesnika. ..rablja -v..j fa- v New Orleansu zato, da razveseljuje občinstvo s svo-pri»izvodi ? Maefoče so pesem zato natisnili takoj, ker jim je plačal. ... noje dozdevanje uresniči, pridem lahko po tej i»esmi njemu na sled. > čitam: Najstrašnejša nočj Poznaš li noč. ki lega na zemljo, Vihar jo spremlja in naliv strašan: Ne kaže zvezdi«' črno ti nebo, Oko napenjaš, vpiraš, a zaman. Kot je temno, a jutro vendarle napoči, Pomiri se in s pa vaj brez skrbi ponoči. Poznaš li noč. ki ti življenje stre. In zadnjič te na postelj položi. Vse odpove — za čutom čut ti mre, Srce že ponehava — kri trdi. Trenutki strašni — vendar jutro še zasine. Počivaj mirno, trpi — bol i ta premine? Poznaš li n- ■- da ne prstan* - taka reva. Ker n'i: a i:< č >. Mogoče je Vez slov-. diu.-ti, a j«- obupan glas na lavjenega človeka?kteri se bori zastonj m.! Miami; te p' >e^.ijo po njegovem duhu in ve in čuti, da mora 1! ;r«. (.!••!: a-j-am -v \:o gii i uredništvu, kjer zvem, da so moje slutnje resnične, »ki William Ohlert je prinesel pesem prejšni dan in prosil, da se takoj v z prej me. Ker je urednik to odklenil, je dal pesnik deset dolarjev s po-, , da prid.- j *».-<* m v današnji list, kteri se mu mora poslati. Njegovo ohna>:inji- je bilo zelo dostojno: vendar pa je nekamo zmedeno zrl okrog in |h.vdarjal ponovno, da je pisana s njegovo srčno krvjo — sploh je pa na-vadft, da se razni manj ali bolj nadarjeni pesniki poslužujejo podobnih izrazov. Kadi pošiljat ve časopisa je moral naznaniti svoj naslo\T, kterega mi seveda povedo. Stanuje, oziroma je stanoval v neki boljši hiši in sieer v novejiem delu mesta. N":i j.rvo irrom domov in se napravim tako, da bi me nikdo ne spoznal; j jaz .*n; bil prepričan o tem. Zatem grem po dva policista, ktera pori pred hišo, sam j>a hočem iti notri. ( Dalje pr hodnjič.1 Kdor naznani svoj prihod, po kten železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na po staji, dovede k nam v pisarno in spre mi na partiik brezplačno. Ako pa dospele v New York, ne da bi nam Va.-prihod naznanili, nam lahko iz postajt-(Depot) telefonirate po številki 127h Rector in "takoj po obvestilu pošljem« našega uslužbenca po Vas. Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, iz ogniti oderuhov in sleparjev v Nev\ Yorku. V-i'/T! (P listke 'H navedene pa^ntSt« prodajamo po ceni. kakor v trla-, i« i h pisarnah parobr .dnih družb FRANK SAKSER 109 Greenwich St.. New York City Alojzij Ceš^rk 50 Un?on Ave., Ercckhn, N. Y P« 'silja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje. Preskrbuje puro brodite listke, 'fcifkarte) za razne prekouiorskt- črt^. V z:«l«>tri ima veliko število zn-b«v»iih in iiodiiHitt i Is kniif*. NAZNANILO. Rojakom v Chicagu, HI., in okolici naznanjamo, da je za taamošnji kraj naš zastopnik Mr. MOHOR MLADIČ, 617 South Center Avenne, Chicago, H'., vsled česar ga vsem toplo priporočamo. Dušna paša (spisal škof Fr. Baraga), platno, rudeča obreza, 75c.. fina vezava, zlata obreza, $1.00. Jezus in Marija, vezana v slonovo kost $1.50. Ključ nebeških vrat, vez. v slon. tost $1.50. Mali duhovni zaklad, v polusnje vez., z.ata obreza 80c. Nebeške iskrice, platno 40cv, -zlata obreza 60c. Otroška pobožnost, platno, rudeča obreza 25e. Premišljevanje o Presv. Rešnjem Telesu, šagrin, zlata obreza, $1.00. Presveto Srce Jezusovo, platno, rud. obreza, $1.00. Rajski glasovi, platno, zlata obreza, (ličen molitvenik), 40c. Rožni venec, platno, zlata obreza, $1.00. Skrbi za dušo, polusnje, zlata obreza 80c., usnje, fino vezana $1.50. Vrtec nebeški, platno 70c., v slonovo kost vezan $1.50. Zlata šola, zlata obreza, $1.00. * ' Ž t iffiMi > PSSML A.. Aškerc: Mučeniki. Elegantno vezano, $1.25. F. Prešeren: Poezije. Broširano, 50c. Vojanov-R. Majster: Poezije. 60e. POVESTI IN ZGODOVINA. Aladin s čarobno cvetlico, lOe. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, 15c. Beneška vedeževalka, 20c. Berač, 15c. Boj tek, v drevo vp reže ni vitez, lOe. Božični darovi, 10c. Barska vojska, 30c. Cerkvica na skali, 10c. Cesar Fran Josip, 20c. Cesarica Tilfrmbeta, 10c. Ciganova osveta, 20e. Cvetina Borograjska, 20c. Cvetke, 20c. Čas je zlato, 20c. Črni bratje, 20c. Darinka, mala Črnogorka, 20c. Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena srbska kraljica, 15c. Dve čudopolni pravljici, 20c. Eno leto med Indijanci, 20c. Erazem Predjamski, 15e. Eri 20c. Evstahija, 15c. General Lacdon, 25c. George Stephenson, oče železnic. 40c. Golobček in kanarček, 15c. Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70c. Grof Radecki, 20e. Hedvlka, banditova nevesta, 15e. Hildegarda, 20c. Hirlanda, 20e. Ivan Resnicoljub, 20c. Iz an ami, mala Japonka, 20c. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20c. Jaromil, 20c. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20e. Krištof Kolumb, 20e. Krvna osveta, 15e. Lažnjivi kljukec, 20c. Maksimilijan I., eesar mehikauski. 20c. Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25. Marija, hči pollkova, 2Uc. Marjetica, 50e Materina žrtev, 50e. Mati Božja z Bleda, 10c. Miklova Zala. 30c. Mirko Poštenjakovič, 20c. Mladi samotar, 15e. Mlinarjev Janez, 40c. Mrtvi gostač, 20e. Na indijskih otocih, 25e. Na preriji, 2i>e. Narodne pripovedke, 3 zvezki po 20c. Naseljenci, 20c. Naselnikora hči, 20c. Naš dom. Zbirka fiovesti. Po 20c. ■F do;^ «ist pregaiana in poveličana iotioda na Palavann, 20«. I-'kola j Z v n;ski. tihih več jrih. 7tk\ Ob zori, J>če naš. 5i>e. Odkritje Amerike, 40c. Pav'iha. 2<'e. Pad turškim jarmom, 20c. Poslednji Mehikanec, 20c. ^otovanje v Liliput, 20e. Povesti (Kalan), 20e. Pravljfce (Majar), 20c. Pred nevihto, 20c. Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20e. Pri Vrbovčevem Grogi, Prst božji, 15c. Repoštev, 20c. Robinson Crusoe, 40c. Rodbinska sreča, 40e. Rodbina Polaneških, 3 zvezii $2.50. Roparsko življenje, 20c. Rusko-japonska vojska, 5 zvezkov 50c. S en ilia, 152. Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Sovenski šaljivec, 2 zvezika po 20c. Spisje, 15c. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20e. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25c. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40c. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notburga, 20c. 60 malih povestij, 20c. Šaljivi Jaka, 20c. Štiri povesti, 20c. Tegethof, slavni admiral, 20e. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun T.ing, morski razbojnik, 20«. V delu je rešitev, 20c. Venček pripovesti, 20c. V gorskem zakotju, 20e. Vojska na Turškem, 30c. Vrtomirov prstan, 20 c. V zarji mladosti, 20c. Zlata vas, 25c. Z ognjem in mečem. 7 zvezkov $2.50. Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak 40c. Žalost in veselje, 40c. Ženinova skrivnost, 20c. UČNE KNJIGE. Za angleški jezik: Ahnov nemško-angleški tolmač, 50e. Angleščina brez učitelja, 40c. Ročni angleško-slovenski in slovenako- angleški slovar, 30c. Hrvatsko-angleški razgovori, vezan 50c. Žepni hrvatsko-angleški razgovori, 40c. Za nemiki jezik: Grundriss der dovenisehen Sprache, vezan $1.25. Dimnik: Besednjak slovenskega in nemškega jedka, vezan 90c. Ročni nemško-slovenaki slovar, Jane-žič-Bartel, nova izdaja, rezmi $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, 40c. Slovarček priučiti se nemščine brez učitelja, 40c. Druge: Abecednik, vezan 20c. Četrto berilo, 40c. Druga nemška slovnica, 40c. Evangelij, vezain 50c. Katekizem, mali, 15c. Katekizem, veliki, 30c. Prva nemška vadnica, 35c. ^ Spisje, 15c. Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze, vezano 50c. , Zgodbe sv. pisma za nižje razrede ljudskih šo2, 30c. RAZNE DRUGE KNJIGE. Domači zdravnik po Kneippu, vezan 75c. Domači zdravnik po Kneippu, nevezan 50c. Godčevski katekizem, loc. Hitri računar, vezan 40c. Kako postajamo stari, 25e. Mala pesmica, 30«. Mali vseznalec, 20c. Narodne pesmi. Žirovnik, 3 zvezki po 60c. Navodilo za spisovanje raznih pisem. 75c. Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30e. Pravila dostojnosti, 20c. Pregovori, prilike, reki, 30c. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegant no vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20p. Spisovnik ljubavnih in ženitovaajskih pisem, 25e. Spretna kuhariea, hroširovauo ^o,- vezano $1.0«J. Sto'etna pratika. f>Oe. Šaljivi Jaka. 2 zvezka, vsak 20c. Šaljivi Slovenec, 7oc. Velike egiptske sanjske bakve, Voščilni listi. 20«. Zbirka linbavnih in snubilnih piseiv 30p. ■T Ztirka domačih zdravil, 50c. ^ V.I, ^ VTDI: Evropa. 25o. Kranjska dežela, 20c. Rusko-japonske vojske, 25c. Zemlja. 25c. Zjedinjene države, 25c. -AZ^LTIDNICE: Kranjska narodna noša, ljubljanske, newyorske, s cvetlicami in razne druge, po 3c., ducat 30c. Razne svete podobe, komad 5e. Ave Marija, 10c. Iščem brata FRAN FON-A; doma je iz Loke pri Zidanem mostu, Štajersko. Pred 7. meseci prišel je v A-meriko in se nastanil pri g. Josipu Volf, 400 Mohawk St., Cincinnati. Ohio. Za njegov sedanji naslov bi rad zvedel brat Mike Fon, 530 Elm St.. Leadville. Colo. (10-13—11) NAZNANILO. Rojakom v Milwaukee, Wis., in okolici poročamo, da nismo z g. Fr. Baudekom v nikaki zvezi več. Cenjeni rojaki in naročniki naj se blagovolijo v raznih zadevah naravnost na nas obrniti. Upravništvo "G asa Naroda". (10-13—11) pifyn ^aB^-'HJM . J -»p- »Tgff-■Tgjt .^ginijpt. ^gP-r^pr ■ h I Telefon 2034. Frank Petkovšek | 214-718 Market Street. Waukegan, III. pri poroča rojakom svoj [^SAUOOIN, ^ i- v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine sinodke. V svoji PRODAJALNJC1 ima vedno sveže groce-rije l»o nizkih cenah. Pošilja denarje v staro domovino xele hitro in ceno; v ^^zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku. cunarTline CARINIKI PLUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM, PARNIKIIMAJO JAKO OBSKŽEN POKRIT PROSTOR NA KR0YU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA It IZKEDA. odpluje iz New Yorka dae 20. novembra. odpluje iz New Yorka dne 27. novembra. odpluje iz New Yorka dne -i. decembra. TTLTONIA, SLAVONIA in PANNONIA so parniki na dva vijaka. li parniki so napravijeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na d„u pri mizi postrež na. Vožnje listke prodajajo ]>ooblaščeni a^entje in % Cunard Mi; Co., Ltd , BOSTON: AMIVIVEAPOLlS: CHICAGO« 126 Stat« St. Guaranty Building. <37 Dearborn St. 31-24 STATE ST., NEW YORK. CABPATHU MOM AFSTB0-JMEBIC1K LINE Regularni potni parniki "Sofia hohenberg" odpluje 24. novfmbra. "QERTY" odpluje 15. dec«niLrn. vt>ilj«i n-.td YorKrn , ( r r> < • • > i> l-«.k<,. t Nai] i i] i »Mejfa in iij»j«« i i j t| i « I r« ■ i ;. i 11;. \ Ljnbljano in sploL na Slo\eisko. a \ t-i,, \ ]„i. ® ljane le 50 ccntcv. Potniki d« o «sti nn najHrnik, Vo od doma yredo. Phelps Bros. CS, Co., General Agents, 2 Weshirgton York. ROJAK i, NAROČAJTE SE NAM! LA S » \KOUA»\ NAJVEČJI IN M A.I PEN E-IŠI DV EVNTK » Oai^rois Timsallaniipe. [Francoska parobrod ii3 Jru." gS L - • •• < ■ J\ : v: . • * * * '" ; ^ ■ - ; .1 J'J 2 Li AN ]•_' < '.''I » n o - ,Oi;0 I'J.(t(.0 tJ •j - .(i •> 11»,(MM) t. 12 ln.imo ,, 16 . 1 0 •i S.i-00 ,, ,< 0 ' 8.0- 0 , ,U 0 DIREKTNA C.TTA DO HAVRE. PARIZA, S7ICE. INOMOSTA IN F1 STN1 PARMKI SO s "La Provence" na dva vij.ika ................14.2(H) ton, 3o.no»» konis' ih moCL "La Savoie" .............................J "La Lorraine" „ „ „ ............. "La'I ourame" „ ,, ..... .... "L'Auuitaine"' ,, ,, ,, ............ "La Bretan.re" ........................ "La Cnamqa.rne" "La Gascogne" ........................ olivna Agencija: 32 BROADWAY, HEW Y0F.K. Pari-iki oflplujejo od R^daj impirj \rer, ob Jlorton St., N.Y. •LA TOURAINE IS. nov. 1906. La Bretagne •LA SAVOtE 22. nov. 1906. *LA TOURAINE La Gascogne 24. nov. 1906. *LA PROVENCE 29. nov. 1906. 'LA LORRAINE 6. dec. 1906. •LA PROVENCE •LA LORRAINE 13. dec. 1906. 20. dec. 1906. 27. dee. 1906. 3. jan. 1907. Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Al« W» Kozminski, generalni agent za zapad. 71 Deaborn St., Chicago, 111.