bS GLAS NARODA l—^Hr^l Z* no»em*t*o c*io leto 7 00 - I '» L "' _ List slovenskih detavcer f Ameriki I *** ***** ij fgLEFOlt: «76 COETLAHPT._»ntsrad M Becond CUaa Matter, iisptsabsr tU 1908, * the Post Office »t Kew York, H. Y- under the Act of Congrats of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT NO. 295. - ŠTEV. 295. NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 16, 1920. — ČETRTEK, 16. DECEMBRA, 1920. VOLUME X5TVTTT _ T.istnttt iivm STRAHOVLAD A NA IRSKEM OROZODEJ8TVA IN BRUTALN08TI POMOŽNE POLICIJE DOKAZANA. — ANQUJA JE ODPOKLICALA POLICIJSKO DRHAL IZ IRSKE Cork, Intki, 1."». dc^mbra. — I)a je lul požig mesta* Cork na-t. r i • zamišljen in pripravljen kakor tudi poškodovanje Lonvai-i ! \ »l.-d rt s.ir *e j t* zgroeil ve* civilizirali svet, to je danes dufjiia- \\>.lit«-lji ir^k" stvari vidijo tri-df tega tudi priznanje pri an-vUtki vUdi Niiui, ki »c •»♦•daj odjtoklicala vse one ljudi, ki pripa-< m- «'rln . ziu.ni l imenom "lliadt and Tanns" nazaj na An- K«v. d«»hn Seanel*. bivii voja*k: kaplan ir-ke gardne divizije, «• ti k<.\an v raznim! vojnimi dekoracijami, jc preiskal vzroke po-/, r.i \ C orku ter jih primerjal z onimi mest* Louvain, ki ic bilo i ma portiM no. Ru>'"irie mesta Loovain je preiskoval po podpi-j . j.....ii-i.« Pronaš*'! j . tla j«* mesto Cork poškodovano na i^ti na-: tin kot j*- ine«.to l*ouvain. V oli« Ji »1 uea j i li no pri« rli storilci s vojn nečedno delo v sredini i - sla ter so si izbrali i ajprej \ »e največje trgovine. v katere so podtaknili o»_».nj !».•!, teh zločinskih vandalov se j.» ponovilo vt ( orku. V l.ouxaiuu - hoteli za/^rati katoliško eerkev s tein..da so ra/tfali poslopja, sto.it'"i v i-ti vrati s cerkvijo. Isto s«- j** zgodilo v. t«ol». to \ bližini ecrkvc sv. Avguština v Corku. V ol»eh slučajih, v « orku iti L"ii\ aiu .e j«* pretepalo duhovnike ler oprožcvalo živ-1 Ijcnja drugih ljudi Po/ur Louvalna je pri vedel na lice mesta na !isot*e yiirleiskih %ojak«»v. da ka/unjejo krivre. iloi-im je vpoklic »»Osebne armade i a Irsko do\etle| samo do te^ra. da se je stotine Ircev pridružilo ir-! ki republikanski armadi, da maščujejo grozodejstva, izvršena tiad mestom iti ljudmi. Zatrdilo Sir J!am;:r 4»reemvooda. tla ni nikakih dokazov, da I i bili »luzahuikt an«rbškc krone krivi zadnjih dopodkov v Cor-kv.. ne drži in je naravnost absnrdno. ( Tiso.*- in tiso«*- ljudi je vid H o I ando 4' Black and Tennovcev" pri njihovem sločinidu-m delu. Sieer pa drhal, ki je požirala in divjala. satu a tet*a ne taii. >• stero verodostojnih pri«'-, ki so videle razvoj dogodkov na s v«, j. Listne tni, je o el no pričevalo in izjavile, da so videle, kako pomožni polnaji zažigali poslopja ter divjali napram ljudstvu «'oi;v j. i/dan pn>".av v katerem izjavlja, da bo vsaka oseba, ki 1-i s, jo < pa/ilo pri poikodovanju tuje lastnine, od vojaštva na me- ' stu u-streljena. London, Anglija, 1."». deeendira. — Home Rule predlop je bil ' danes kot amendment tretjič prečitau v gosposki zbornici. < l.ord kancelar je, odgovarjajoč na ra/ličr o kritikovatije, češ. ' cm ju/na Irska ne bo nikoli odobrila tega odloka, dejaL da ni modro vnaprej prerokovati kaj bodo Irci storili in kaj ne. * V nunfestu. Izdanem od irsk*« Delavske s'tanke, se priporoča, l .ij Frvi sprejmejo vse odloke aJipleske vlade. " Izprcmenjene razmere zahtevajo tudi izpreraenjene taktike*' ' ji r« Veno v tem manifestu. ^ Naznanja se tudi. tla sn vladne angleške čete včeraj preiskale 1 t M.-trn bis v CMmimelu, v južni Irski. Po končani preiskavi so vo- 1 jiki poslopja zažgali. ! London, /nglija, 1.'» c>eetnbra. — Pregledno sliko o do^-odkih t i Irskem si lahko ustvarimo po poročilih, ki jih je poslal listu ' I ii.I n Daily Mail niegov posebni poročevalec iz Irske. 1'rcteklih iest laeseeev, ki sem jih preživel na Irskem, tvo- ' rt na,?! <>lj značilno perijotlo mojetra življenja,'' pravi poročeva- 1 lec. 1 Noben kiematojrraf-čni film ne more dovolj resnično prikaza-t groznih slik in dejanj, ki se vsak da dopaja.io na Irskem. 1 Videl m nest'viliio mrtvecev, ki so bili ustreljeni v Dubli- \ •tu. Itrllfastu in Corku. J lili s. m priča m Kine obravnave, ko so za i sevali nek**^H čla- ' na Sinn Fein nrranizaei.ie, ki je bil obdolž^n vohunstva, in govoril 1 s- ni z ljudmi, ki dobro vedo, da mi r.jihovi dnevi šteti. i * " Itil s« m zadri«van o ud« lat jeni jed v a ."><> jardt»v «<1 mestr. kici ! s« je primerila bombna eksplozija, katera je porušila polovieo ' uliee. ( l'»tl stin ptiča, so je. bilo cclo mesto v oboisti terorja in «»ro- 4 re, ko je vojak i/pulil revolver na m kepa moža. ki je malo ur pre-}' m del pri mizi z menoj ter ve do kramljal. 1 Videl s*m nadalje, ko j,- policija moja d\a najboljša prijate- ' Ija o«lvlekla v jefo. Ir-ka ni pn-b'em. ona je paradoks. Sledeč senci smrti kroži M>lnee humorja, in dok'ir s,- razle.»» v Irski -rieh. dotlej ne sme . v nureti upanje.. fzza julija sem videl velikanske izpremembe v politični in ] ijahii situaciji. V poletju je bila dežela podložna * Sin-Feinove^m stdaj je Hlačk - Tan novcem. Pred šestimi mescci je večina propo-\eilovaIa odpor, danes večina propoveduje mir. "Julija meseea .e vladala na Irskem prosmriteta, v decembru ' jo pričel« dežela jadrati svoji pogubi nasproti. i "Na Irskem je prišlo v navado, da predo ljudje zpodaj k po- i čitku. Ob desetih zvečer je že videti odra»'ene može, ki z nestrpno- » . akajo na voatove poulične železuiee, da te odpeljejo domov." ] Cork, Irski, 15 decembra. — /adnja noi? Je v Corku mimo potekla, z izjemo velikega streljanja, ki je krog ene ure prebudilo ljudi z spanja. Ker ni videti da-j nea po ulicah nikakih pomožnih policistov, se domneva, da ao vsi zapustili mesto. Številni trgovci, ki ne verujejo za zatrdila oblaati. da bo vzdržan red, aa zaprli svoje prodajalne ter rapuatili mesto, vsled česar se je fie poročalo pomanjkanje dela. Na I si«tirne ljudi, ki stanujejo ▼ tr-> povskem mestnem delu, se je iz strahu pred nadaljnimi izpredi podalo k svojim prijateljem in Ziianeem v predmestjih, kjer mota včasih po šest ljudi spati v eni sobi. Med žrtvami nesnirov, ki so se za vršili v soboto pred velikim požarom, sta se nahajala tudi dva duhovnika, s katerima so vojaki grdo postopa'L Ed?n teh je bližnji sorodnik zamrlega župana MacSwiney-a. Poškodbe drugega duhovnika, nekega McChartj-ja, SLADKOSNEDIM HAITC1 SO POJEDL113 OTROK 4meriški aim: ml Kn-ipp poroča, da so Haitci pojedli z veliko slastjo trinajst otrok. Washington, I). C.. 1.1 dec. — Poda d mira i I!*rry s:. Knapp, katerega je poslala vlada v črnsko rt publiko Haiti, da uve le tam pre.sknvo. pravi v svojeni poročilu, da so črni prebivalci otok«: i.aiti pristaši črnske vere o co-IHrrniji in da postaja to praznoverje tem slabše, čira ploblje ]»rt>dre «Jovtk v not anjost dt-žtle. Vera predpisuje^ da se morit pri daritvah piti človeško kr: ter zavži-Vi.ti človeško meso in da se eeri-n onije vedno končiijo z najbolj nesramnimi orgijapti Nekateri i :»itci sami trdijo, da pHfiadn na.i-te.aiij 95 odstokov prebivr.ls1w. te republike temu ostudnemu poganskemu praznoverju. Nadalje se plas; v poročilo, d»ii je bil šele ored kratki-n. obsojen ctle izmed e=it ovni kov, potem ko se mu je dokazalo, da zale Lil v teku gotove dobe trinajst otrok.' le;ih meso in kri so nafy a v/i-' Mi' vdeležniki pri verskih cen j monijah. Haifi imajo navado po-nifšati to čloreško meso in člove-| šl"0 kri s liost i jam i kot so v navadi v katoliški cerkvi. Ženske so l.lic nalašč posiane k obhajilu v etrkev, da dol > te h»>stije. Knapp priznava v svojem poročilu, da so v glavnem Ameiikanci sami krivi razmer kot prevladujejo na Ilai'i in prav posebno ra-tlitega, ker postopajo s llaitci kot z ctroci. Potekla bo dolga doba, predno bodo Ketlaj obstoječe razmere odpravljene ter bodo Haitci j usposobljeni vladati samim sebi. WSS ^ (H55I Bgsa iwga so bile tudi hude. da je bil eeli rajanji da nezavesten in da mora še ostati v postelji. London, Anglija. 15. decembra. Vteina članor delavske komisije, ki je potova'a po Irskem, se je vrnila 6emkaj. Predsednik Cameron je izjavil da je mir na Irskem nemogoč, dokler ne bodo čete V družbi erao-rmenih policistov zapustile Irske. Brzoparnik 4 'PRESIDENT* WILSON' * odpluje dne 22. decembra 1980. Tretji reared do Trsta____$130.00 Drugi reared do Trata... $206.00 ▼iterii vojni davek. m pojasnila se obrnite na poznano tvrdkor Frank flakier, S* Oerttaadt New York Oilj. VEUKE ZMEDE PO CELI MADŽARSKI Eadi vprašanja zopetnega ustanov-' ] ljcnja monarhije na Ogrskem, je i prišlo do velikih zmed. Budimpešta, Madžarska. 15. decembra. — Predsednik Narodne'] i skupščine, Rckovski, ki je odločen"; pirstaš prejšnjega kralja in cesar- 1 j « Karola, je zavrnil včeraj izjavo, i tla zahtevajo kmetje posta\o, so- j glasno s kateio naj bi nc bili ] Dabsburžani izvoljivi na odrski ] prestol in da hočejo tudi takoj- j Šnjo rešitev tt-era vprašanja, z na- i sTetlnjimi besedami: ^ — Vsi nasprotniki Ilabsburža- i t ov so izdajali ter bi se jih moralo pobesiti. ( Boj mnen j proti povratku Ka- s rola na preslrl in za povraKk se i vrši z obeli Mrani z veliko strast- i jo in odločnostjo. Onemogoča tu- i di stvorjenje novega kabineta iz- t /a odstopa Telekvja z mosta mini- r s4rskega predsedika ki si je z.aman j prizadeval dovesti do knmpromi- t ca med obema nasprotujočima si ; stianakma. Sporočil je regentu,? admiralu Ilorthv-ju, da so dospe- j ia poprajanja tlo mrtve točko ter ( da mu je n?mo POGREŠANI MORNARIŠKI BALON. ' Včeraj zvečer so bili še vedno j na nejasnem crlede tisooro«'- rik Hinton, elan posadke NC-1 I tekom prekmurskega poleta LE 300, NE 700 MILIJONOV ZA ARMADO. Washington, D. C.. 15. dec. ^ V kongresu se je pojavila struja, > koje pristaši imajo namen skrčiti dovoljenja za armado in si-'jcei na zelo izdaten način. Vojni tajnik zahteva sedemsto milijonov dolarjev, a rri posvetovanjih ko-jHoteja v poslanski zbornici se je i pokazalo, da smatra večina članov jlo svoto za previsoko in da je pri-i j pravi jena skrčiti jo na mir j kot • i clovico, namreč na približno 300 IMsIitl dobro, komo bosta vročili denar za poslati y Stari km] di pa za vožajc i « l LJ — Wij Urimo ▼ imn wmgolot OiM In vsak akula poslaVS ifbo bogat, no glede na trojega bližnjega. agentje in aakot ®i bankirji rastejo povsod, kakor gobo po dežju. V teh časih se stavijo t denarnem prometa nepričakovano prako starim iskuientm in premožnim trrdkami ir^« bo pa malid aoizknienim začetnikom mogočo izpolniti avojo-neotemaljena obljn H jo valiko vpraianja. Naie denarno potiljatve aa zadnji čas po novi zvezi In na noff aa£m primerno aedanjim razmeram t Evropi dovolj hitro in aanao (jrro izplačujejo. Včeraj no ntaali sa pomjaSr« fugoalovanakiK Kron fo ki« Mih eenahi 300 kron ...^.$250 1,000 kron .... $ 8 00 400 kron .... $3.30 5,000 kron .... $3950 500 kron $4.15 10,000 kron .... $78.00 ▼rodnost denarjn sedaj nI stalna, menja as večkrat nepriča kovano; is tega razloga nam ni mogočo podati natančne eene vns oroj. ID računamo po oani istega dno, ko nam poslani denar doap) r raka. . 4 Domt mb j« posUti najbolj po Dsmastfto Money Ordar, tU pi vivmmkiM ^ jjflti FrnI likiir, -JL 1 J—L____—mm....... _ — -GLAS NARODA" nL9VINIAN MklLVt * ILOTDIO PUBLISHING COMPACT (■ MMratiM) eAweaw. »imissm__loma unipik. t»hwwi * »iirtim— Mm CirwUlM Mi ««hiWi o< Ab«w OMUmi — C#rtl«w« •»r—t. Oot-ouaH of Minhrttan, N«w York City. N. V. ___"O*— Hmrvmmr WKM v-a* I»yi«HIH »edlj in trmXhw._ Ca «e*e tmtm valja mm mm tonHn Ca New York mm celo tete IVJtŠ M CmM tU! M pol tata HH Ca aefrt"** ** lMnmitwl *» «•*<> »r.ot ■LA| NARODA (Vato* •* mm Psoa«» toMM e*er» Say ncapt Sundays ana ■attoava _»uaaartotlun yearly QSjSS__ i —' " —■——mmmmmmm—^ w'iTmw OrtaTprl spremembi kraja mm^atitov pr^atmoT^asla*»Sm^LT _aja MamMSfla aaanani. da. hltraja najdemo aaaioeatta._ _______ QLAI NAAODA _TatoaHo»a: Coetlsndt ar>_ Rusija, njeni prijatelji in nasprotniki. V teku *voje*ra, sorazmerno kratkegra obstoja. je pokazala ru-»''j ji-Uka vlada, tla i>i bila v stann voditi velikanske mase ru-f <« 5fu nanxia i« r z njimi vred tudi velike mav dnijrrh narodnosti, inkorporirantli v prejšnji1 rusko cesarstvo. i v lu in* hilo nefnlpustljivih nasprotnikov \ za pa rini Evropi, če I•: ilnvoliNi Kti*iji pri»sti razvoj nt naeiti kot so »i «ra zamislili vo-«.il« ),ii Ih>Ijs< vi/mu, I i riane* stal«* stvari pov>ein d ril frače kot cie- Z.i\«*7niki. preriv^em pa A i vrli j a in Franeija, skušajo na vsak i«a< »>rn iuov''***iti ust al jen je r«-zima. ki pmnenja najbolj pomembni « t rinit nt na »rt»Kp Mlar>ko-politič!i« in polju v moderni dobi. i'fan«—ki kapitalisti, za katerimi stoji tudi francoska vlada, si i., vm in««ir« •••• na« in prizadevajo, «lu atnnojrlavijo .sistem, ki je bil m« • ti v H iim ji -privoljenjem mskejra naroda ali brez tevra pri-\«.!.!• tijji. kajii preje je bila stranska >tvar. kaj misli ruski narod 1» t j«- \la.bil car na temelju moči. dane luu od "Bopa". Kraiieoski kapitalisti, ki so utanikili v earsko Rns-ijo ves svoj n r ti ki so hoteli delati zlata iz /uljev ruskih inužikov, so napeli da i \m >ile ter splavili v tek eeli mehanizem mednarodnega ka-]• talizma, da strmoglavijo rusko sovjetsko vlado. V poro »ldi, ki prihajajo «>d plaer.nih agentov mednarodnega ka-I rtli/ma / Kiisije. - • ir*a>i. oi jtU-vieraa avtokrati, I i•• i 1'» s« n.- srae trn -ti v »etlanjih easih svobode in Kamoloeevanja i ldi najmanjših narodov. \'s;iketuit. ki je količkaj trezno misl«M*f je iasiio, da je to ostud-i a if L'orostasiia laž. katere ni niti treba zavreči, ker nosi znamenje I nawva '/•' na svojem ti . nad imprrijali/.monn ter avtokraeijo ruske sovjetske vlade. .Imsjio j*-, da ni>.» nikaki alealni ali človekoljubni napi bi, ki jih i ..vda i*jo. ko bore ]>roti bolj^ vizmu in »ovjetsketau režimo v ltHsiji. L« d« nar je, kat Tcjfa lua-eji> nazaj. e vedno \zilrzuj»'jo bl<^ka«lo t* r podpirajo izdajal-sk'* nakU^p., kat«re kujejo proti rusk«*inu nar«Klu eaiisti ni peiie-i.iii kot l^mkiii. J ud*-nič,* Wraitfrel iti drusri, j>a so vsi medtem m.t.ili oj« batiu* *- r bili prisilj*-ni b«-/ati v uioeevtHtvo, da se iz-'Tfo pravični k«zn . ki m«»re v takem slučaju pon^njatl le smrt. Ku»ki narinl bi -e bil z*- davn«» otresel tak »zvane \n boljševiške-a Jamu« « ♦* bo bil ;>rej»ri. an, da mu je skodlj v in « a ovira njepo-\ i blagostanje. tem seveda BOrtMo re«-i. tla -'>i;lašarno z t»oIjAe\iškiini dok-tr.nami. a način, kakv -kiiM mednarodni kapitalizem nost<*piti proti • lini •ir*ia\i na s\»-tn. k. dejanski ni kiipitali^'ična je z tačilno za < uuM-tiust ti tetina rt »ti ti • • jTa ŽHlo%sk»*tra kapitala, ki j»* |hi Mvrienjn a»e?"%me \ujMe nap« I svoje sile ter sklenil ohraniti \ svojih ro- l .h nadvla«io, n« \i»ii»o vlaiio. vzvišeno nad a*'okr. eijo aJi demo kta« ijo, vlado »vee» nikov iti velikih duhovnikov zlai -^a teleta. \ i m znamenju ^ tudi vi-^i boj prr»ti sovjetski linsiji, proti si-sie«nn, ki j« izključno bripa !«■ rn s k« fro nartnla saiiM-v u ki mora od-iti, ali u.ij siste«i • bv«*lja š«- nadalje ali če s- naj p. .i^domesti s kako druro obli to viade. Kot kažejo vsa anajneiija, se bodo izjalovili naklepi inedtiarod-iM-jfa kapitalizma in >»«de jiM»i»'n>. ko mu l>o dana p« na prostost, bo H; Ha *ovj**tska republika prilik«« pokazati, če ,ie v res'-i,-j zmožna /•V'ti prakih no in realno življenje ali «'-e je le lep m m, l.i se je po-1'mIiI v plava k nekatcik Idealistov. Dopisi Ii West Virginije. Pridi in |>ri«li enkrat v van, sta me Kiliiraj KasteLVv in Metlve-dov, Kj, bmn po ie-!. R*«s prem. Potrkam. K«b» je? Žane! se odrežetn. Vrata se ndrpro, vatopiui — »koro, da mi ni sapo vzelo. Na zakurjeni peči soiti noka rumenkasta prikazen (zlodja, ni mi->»aj «w* ni taka zima), ven iz Mohuka drži doliro eev v neko veliko mmIu (mnIoImio stvar. Z*lek» ne lili je. kot da kadi iz "fajfe". A /.looM-k, ** f&jta to ni. »i mislim «bo4a te »ts^io-jra, diaalo pa. Li>t da zlnirujej«« najtu»itiT Olidim — arle-dam — nekaj kaplja tam apodaj. Oho, Mponuiim ne Adama in Eve. Johnny, Tony, prepovedan aad! *em dejal. Smo ie tam — kar ootrmim. Pomolita mi nekaj pod noa, se napnem nazaj — zpine; dmpkč — opet kot kafra. Oreh, ni mislim. Pa fe prav me preeoj "k^ta*'! temporenčn i hojf ic te apufane ,(konlr»Nt W daj i* anofra, bomo, pa Ai aa Adamom in K vol Take iuydobije, kaj bo na aodni dan} I Sveti Nikolaj pa tudi lomi, da ie p is »za. So dejali, da je Mtelal «•«!«> vapone slovenskih devojk iz ■4are kontre. Skoro eelo nr^č na Miklavžev večer mi ni dalo zadati. k»*r seui trcatil, da me bo p»dovo ena čakala tam *»dziuiaj yssl oknieani zraven nastavi jene-1 u'a kli*buka. ko se bo delal dan. Aii ti ni amola! Ne letnikov, ne »relmv, na mesto ^rnnce je pa se-(del na oknicu zraven praznega {klobuka sosedov tnarok! Kj, iliklavž, sem dejal, ne bo« pa več Žaneta farbal! Kar cele k«»še humorja. Kako i pa ne v teli smešnih časih! Pri-| Hiiiodarije v prvem, drugem in itretjesn dejanju, na rajt in na left few. Ljudje se. čudijo, kako je to. da so naše brate razdelili. Nekaj da so jih šenkali Emauuelu, drupe ]»odarili re*entu. — Lej pa zlodja. je 1 i to kak čudež, be pomislimo. kaki eirkusi se 44trajlws-jo" ta v Mclet iki! — Par let ve-selja — za par let bo pa jokanja. To ti je eirkua! j Tako jamranje zaradi taboljAilij knofov, da eene teh padajo ae I b«dj v kalop kot avstrijskim kronam. To ni nič čudnega, gredo pa cene ^pkaterih žepov toliko gori. Ker smo v sezoni "ringebipi-, lov". Imj treba obroče ordrati za . čez trebuh, ali pa taboljši knofe. da ne pu|»okamo. Ali ne mislite, da boni kar v ka-j ib«p lete! po one. ki so po 50 do-j » 1arjev. > Uh. kako se mi smili oni naš pa-' plrnati travnik, ki je lastnina u-bogega zasmehovanega majnarja in -šiipjrrja. katerem se pasejo 'debele jrrofovske ovce! Ko bi imel "»n le par dni svobodo govora, da II bi mu ne kraljevale naprej po-, stavljene pod marelo skrite debele ovce. * To. to bi ti bilo odkritje Ame-.jrike! _ j j Slava jim na visarvah. katerih žepi so dobre volje, in mir onim k " majnali in Sapah, katerih žepi so slaW volje! Onim. ki so bili deležni Miklnv- ževepa transporta, voščim vesele praznike: pečlarjem pa. kateri ste, dobili mačka namesto punce. vsa-( keinu eno veliko potico! 'i ' i Plamneev Zano. Lorain, Ohio. j Lct«i 10^«). s»* poslavlja od nas Zemljanov in se pripravlja, da ' poseti svoje pr«xlnike. in tako ! »»stane za veilno med njimi. Mar-j sikatcre-mu je prineslo veliko raz-' ! očaran je t ako p«>mif:li. da se niso ' v resn ič i le žulje njegovih sanj. Bi-' lo je |>a tudi darežljivo pri dobrih zap^M'etih stvareh. Slovenski i .j čitalnični, pevski in dramatični> klub "Lipa" je imel v njem lep, napredek in složno delovanje vi 'naselbini. Naselbina je znala ce-1 niti klubovo delovanje in se je tako vdeleževala vseh klubovih pri-reditev, ako sc pomisli samo na . zadnjo dramatično predstavo j i "Sinu", katera se je vršila popoldne in zvečer. Pri popoldanski; . predstavi Je bila vdeležba bolj . revna, a zvečer je bil poset tako obilen, da je primanjkovalo sede-' ž« v, kakor tudi stojišč. Vprizori-„ tev je posetilo čez ."»<)<> ljudi, lyra "Sin" je vsem utrajala m ži-lijo z"j»ct videti kaj enakepa. Klub priredi se eno zabavo na Štefanov večer v Virantovi dvorani. Prireditveni odbor deluje,I da preseneči powtnike te prire-' a?\ da se gotovo vde-l«*že glavne pdlctne seje, katera se vrši v n«*deljo lil. decembra ob' 7. uri zvečer v Virantovi dvorani J Vfditi je trivia novi rnlbor za pri-hodnjo polovico poslovnega leta.' Pozdrav! .T. Brus. ) Chicago, 111. 1>hii za «lii»-in prihajajo v dn«*v-i nih listih }s>r«>čila_ «la podjetniki raznih t«»varii <«Ipuš*ajo delavec j z iypovorom. «la ni naročil za pn»-; dukte. Brezposelnost v deželi po-j staja činidalje večja; najbolj so 'prizadet«- irt»n'-ne in centralne dr-j žave. v katerih je največ tovarn /a izdelovanje oblek in .vsakda-1 njih p >trel*ščin. Razumljivo je. dal so največ prizadeti neorganizira-, ni delavci, in v mnogih slučajih) .je dokazano, da »o se p«rd jetniki i po-sluiili sredstva, tla so pri enih' 'vratih odpuščali delavce z izpovo-rotn. da nimajo naročil, pri drugih vratih so pa ravno Iste delavec sprejemal i nazaj za nižjo pla-* co, dobro vedoč, da delavci, ka-, teri so neorganizirani, se ne morejo postaviti v bran. In ravno to se je zgodilo v slam-nikarski industriji v Ohicagu. Ker so podjetniki d«d>ro organizirani v Chicago Millinery Manufacturing Association, sf» izrabili to priliko in toliko odtrgali od j kosa. da ženske, zaposlene v tej i ; stroki, ne morejo ničesar zaslužiti. Da si- je to zgodilo, je treba ! iskati vzroka v tem. ker so se delavke vse premalo zanimale za organizacijo. misleč, da brez orga-inizaeije tudi lahko izhajajo. Ako pa prelistamo nekoliko zgodovino slamnikarske obrti v Ohicapu. ki nam kazuje. da so slamnikarce prea pa m"peh ni bil tak. kakoršne-' 'ga bi bilo pričakovati, je vzrok.! ilčet* se delavke vse premalo zani-1 I maj o ca »voje interese, in to posebno še slovenske slamnikarce, ki tvorijo večino v tej industriji V Chicagu. Veliko slovenskih slanmikarc je prišlo do spoznanja, da je zadnji čas, da se organiziramo, ako nočemo, da nam. pod-j jetniki ne vzamejo še tega. kar smo si s težkim trudom priborile.. Te slamnikarce so imele pred kratkim sestaitek ter sklenile, da' bodo povzele korake in skušale organizirati rojakinje v slovenski lokal ter pridružiti ga k organizaciji United Hatters of North America. Te slamnikarce sedaj apelirajo na vas, da se odzovete vabilu za sklicanje prve vstanov-J ne seje. katera se bo vršila v j kratkem. Dan in kje se bo vršila seja, bo objavljeno v posebnih le-1 takih in razposlane na vse slovenske slamnikarce. Prepričane smo, da bodo nekatere rojakinje oporekale temu ter navajale vzroke, da odpotujejo v stari kraj itd.. druge zopet, da preveč slamni-karc pride iz domovine, katere je težko pridobiti za organizacijo. Res je, da je prišlo precej izuče-nih slanmikarc iz domovine, in ako me sedaj organiziramo slov. lokal, jih bomo lahko pridobile, ker se jim bo v slovenskem jeziku pojasnil pomen organizacije. Naša dolžnost je. da jih obvarujemo. da ne bodo predmet izkori-ščevanja slamnikarskih podjetnikov. Nepotrebno bi bilo ponavljati, kakšen je položaj, ker to same dobro veste, zato še enkrat apeliramo na vas: apitirajte med rojakinjami in pridobivajte članice! Pripravljalni odbor. Iz Slovenije Tat v mestni ubožnici. Pred ljubljanskim deželnim sodiščem se je zagovarjal mestni ubožec, dne oO. septembra l'.HHi rojeni Leopold Schlubach, ker je v ljubljanski mestni ubožnici u-kradel mestnemu revežu Leopoldu Kruleu podplate, v mine ir>0 kron. Maksu Vintru pa par črnih hlač v vrednosti SfM> kron, par sivih hlač, vredne 400 kron, par spodnjih hlač. vredne 100 kron, in 2 zimski maji, vredni :100 kron. Schlubach ni tajil, kar je storil. Sodba se je glasila: osem mesecev t«>žke ječe, dopolnjene s štirimi trdimi ležišči. Aretirana goljufi ca. Detektiv Karo I Pa vi i č je aretiral Terezijo Kastelic s Svla. ker se je vlačila po Ljubljani brez I>osla in popivala po gostilnah, v katerih išče svoje žrtve s tem. da obeta ljudem dovoz poljskih pri-delskov, toda blatra ne pripelje in je bila že večkrat kaznovana. Umrli so v Ljubljani: • Anton Kušlan. trgovec in jw>-sestnik. let. Marija Kastelic, preuiikačeva žena. '}A let. .Alojzij Korenčič, dninar, 57 let. Terezija Omejc, vdova poštnega ofieijala in posestnica, 71 let-Alojzi.i Perme. skladiški dcla-vec. 22 let. Marija Sušnik. l>cračica. 68 let. Marija Antonija Albreht, vr-varjeva hči, 4 tedne. Telefon v Novem mesrtn. Pri poštnem, uradu v Novem mestu se je otvorila dne 6. novembra 1020 telefonska centrala z javno govorilnico. Sprememba posesti v Ljubljani. Bivšo Ravnih ar jevo hišo v Stritarjevi ulici je kupila ".Slovenska banka"', ki si v tej hiši uredi I udi svoje poslovne prostore. E23 ffiŠS E5S 5EŠS IMS Kje je JOHN POŽKNEL? V A-ineriko je šel še 1886. leta. On ne ve. kje sem jaz njegOAa sestra. seveda jaz pa ne vem nič o njem. ker nisem nikdar bila v rojstnem kraju. Prosim, da se mi javi. ali pa če kdo ve zanj, naj poroča njegovi sestri: Marjeta Poženel, Salka vas št. 89, pošta Kočevje, Slovenija. Jugoslavia. (16-17—12) Iščem svojo sestrieno URŠULiO KAJFEŽ. ki se nahaja nekje v Brooklynu. Prosim, da se mi javi, ali pa če kdo ve za njen naslov, da mi ga naznani. — Jacob Cm kovic. Box 1-7, Adah, Pa, (16-17—12) PeterZgaga j V svetem božičnem času naj bo- j • oo naša srca čista, brez vsakega ( pridatka nevoščljivosti, zlobe in. obiranja. ^ Jaz se t COLD AND GRIP TABLETS i ( I (Severov! Tableti proti prehlada In eripi) i so zanesljivi za odpomo£ pri prehladu v I I kratkem Časa. odvajajo resno posled.ee in i preprečijo gripo ali iofluenco. fo vseh 11 I tokarnth. Cena 30c. 4 | Rad bi izvedel, kje se nahaja moj brat MATEVŽ MASLE. Iščem ga jaz njegov brat Frank ^Ia-slc, doma iz Spodnjega Logatca. Čevica. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njegov naslov. naj mi ga blasrovoli naznaniti, ako pa sam »"-ita te vrstice, naj se javi svojemu hra-tn: Frank Masle. 41 Snetbo-nidan St.. Oirard. Ohio. (16-20—12) ŽENTTNA PONUDBA Hrvatski fant, 20 let star, s« želi seznaniti s S»Iovenko. dekle ali vdova brez otrok *l<> -i'2 I»'f staro. Oziram se na p tštonost in nr na denar. Katero veseli poStenn {življenje, nuj piše in ]»'tš!je slikn na naslov; M. K. R.. !»."> G^rtmdc St.. Hamilton. Out.. Canada. Rada 1 >i izvedela, kje ce naliaja L KO LIPEC. Jaz sem i»ri«la pred kratkim iz starega kraja ter lini imam mmr»;o za siH»r«»»'it t j od njegovega brata FYanca I/i-pec. < 'e kdo ve za njegov naslov. naj mi blagovoli ga naznaniti. ako pa sam bere (.• vrstici*. prosim, da se bitro oglasi na ta naslov: Miss Regina .Mi-kottis. Iiox 2S. (ireemrood. Wis. (16-17—12) NAZNANILO. Waukegan, 111. Vsem članom in članicam Slov. sam. podp. društva Waukegan in Xorth Chicago tem ])otom naznanim. da je bilo na zadnji redni seji iN. novembra sklenjeno, da se morajo vsi Mani te«ra društva vdeležiti glavne letne seje. ki sc bo vršila v nedeljo 2f>. decembra popoldne ob 1. uri v navadnih prostorih. Kdor ne bo vdeležil j glavne seje. bo su^jiendiran za 10 'dni bolniške podpore: izvzeti so !le bolniki in tisti, ki delajo taka j dela. kjer nemogoče izostati. i Ker j«- ta seja i»osebne važnosti I za napredek društva, volil *e bo nov glavni odbor, razdeli];, s.- bodo nova pravila in še več drugih zelo važnih stvari bo na dnevnem redu. zatorej pridite vsi na s«'.j'>. da bwuo s .skupnimi moi-nii rešili vso v splošno zadovolji »st vsega članstva ter v proevit in napredek Slov. sam. podp. dr. Waukegan in Xorth Chicago. Torej m-pozabite na sejo 2fi. trebii<* «'l»l<'k<». nliiivala iu živež. Tež:i zji!»ojev ilo fuiittov stane za prevoz 1 r, (1'iitov «»<1 funta. I*o na odjplvee. i Chlsholm, Minn.: » Frank Govfei Calomet, BCeh.: M. F. Robe in Pare! Schalta. ; Eveieth, Mion.: Louis G o vie. Gilbert, Minn.: I L. VeseL nibbing, Rlins.: Ivan PovS©. Virginia. Minn.: Frank Hrovatteh. Ely, Minn.: Frank Gorfc In Joseph J. PKfctil ' St Loois. Mo.: i Mike Grabrlaa. East Helena, Moot.: Frank 13 re 11a. Great FalK Montaaas Math. Urib. Klein. Montane: Gregor Zobec. Gonanda, N. Y.: Karl Sternlla. Little Falls. N. I.I Frank Mauls. Barberton, Ohio: Frank Poje In Alb. Polja— Collinwood, Ohio: Matb. Slapnlk. Cleveland. Ohio: Frank 8akser, Charles Ctrllor? I ln Jakob Beenlk. Lorain, Ohio: Loois Balant. J. Konrito ta M. ! Ostaoek NTles, Ohio: Frank KoeovfclL Yoongstcim, Ohio: Anton Kikeij. Oregon City, Oregon: M. Justin. Alleghany, Pa.: M. K la rich. Avbridge, Pa.: Frank Jakia. BdifB^Tf Fb. S Loda Hribar Bresgbtoa. Pat Anton I pa too. Bordir.e, Pa.: John DetaSar Conctaaugh, Pv: Ivan PajS fl TO >nis Claridge, Pa.: Antoo Jcrtna la Antoa Sw glOT. Danlo. Pa.: AnLon Oshahsa. Export, Pa.: L-rnta SnpcikOa. Forest City. Pc.: t Mat. Kamla. Farrell, Pa.: Jerry Okora. Imperial, Pa.: Valentine PetemaL Greensbnrg, Pa.: Frank Nt rak. Irwin. P*.: 1 Mike Parik*. 4 l , \ ; Johnstown, Pa.: John Pola no In Mike Brfcel. ,Lnserne. Pa.: Anton OsolaflL I Manor. Pa.: 3 Frt-ak P lahi " ' ' Moon Kun, I'-a.: Frank Maček tn Frank reastfi Sek. Pittsburgh. Pa.: U. Jakobich. Z. Jakitoe, Ma* i rieh ln L MagMsr. Ralph ton. Pa.: i Martin Korv^rheCs I Reading. Pa.: J. Pesdlr* Steel ten. Pa.: Anton Hrta-Turtle Creek, ft: Frank fobifrsr 'Wert Newton. Pa.: Jocepk Joru. / i? White Valley, Pa.: Jnrii Prerii WlUoek, Pa: J. r»terr • «■ Black Diamond, Wash. G. J. Faroata. Coketon. W. Va.: ? ' > Frank Knt^aa Thomas, W. Vas A. Koreneftaa NTfltrafcnee. W!i : Adolf MatifH tn Jnafo iVitidt MfltaMSBSta Hapjtfk: flia L BBODGB. ■) nianJill MtaiMulk Mftata: LOt IZ Cirili/), RtlMt. O«K I f f Vftifln. 9M ■ m • a, Pltutnargft r* JOKU •OftB, MlnwiH ASTHOlfl MOTS. M4I Iwm M. •a. Okafo, HL T?AH VABOQA. HM Batna* Allay WIBHU. N. flMOi I. POKIRi, Umm tt% M Dimmamd. Wuh. UONAJU) HLABOOm. I« • By. Mfwanta fOHB BUPML & >. In K fel# um PUOTI /t. «K3-rta At%, a UMI i Mkfe •OHN MOTIU, M-M in., MliiovBuca «ATT POUOULA f W ■MBa iptttmli aa aaj poBUaJo mm imoraep adrmrmfka. ' Trtairta pooloja po "Natkmal Fraternal Oocfrw" IwliM * Magajal tmm afero« $100,000 (trHtoClao« dolar}**». BoinlAtti podpor, oi MniMla. la potmrtmim fm Upla«aJa la nad poMrncl miljam dolarjev Judami teat* okra« • tteo* ntdmlh Oasovdea) la okroc S Omot otrok v oddolka. Piairra Jodaote aa aakajaja po tailh slorenaklk aaaafMaaft Tam, kjor jih te al, priporočano ratuotltor dotIIl Kdor BoU pootatl Bat aaj aa agUd pri tajalka bUfafga draTvt JBKJ. Za ntuorte* acrrfh droit* a» pa^oMte aa ilavaa» tajnika. Mora draltra aa lahka vaaaorl a • Baa IZ GLAVNEGA URADA TAJNIKA. Ass. st. 269 Ely, Minn., Dec. 1., 1920. Poročilo umrlih članov in članic, katerih posmrtnine so bile nakazane tekom meseca novembri. 3920. Umrli brat. Geo. Strueel, cert. št. 920. elan društva Sv. Cirila i 1 Metoda. št. 9. < 'al imet. Mieh. Umrl dne 22. oktobra 1920. Vzrok smrti: mrtvou«!. Zavarovan je bil za $1000.00. Pristopil k Jednoti dne 27. januarja 1904. Umrli brat Evstahij Brezovar, cert. št. 5699. elan druatvs Sv, Janeza Krstnika, št 37 Cleveland, Ohio. Umrl dne 2(1 oktobra 1920. V/rok smrti: j Mka. Zavarovan je bil za *1000.00. Aistopil k Jednoti dne 16. marca 1906. Umrli brat. John Gregorčič, eert. št. 14313, elan društva Sv. Alojzija, št. 7s. Salida, t'olo. Umrl tine 6. avgusta 1920. Vzrok smrti; samomor obešcnje). Zavarovan je bil za £1000 00. Pristopil k Jednoti dne 21. maja 1911. Umrli brat. John I lie. cert. št. 3274. član društva Sv. Jožefa, št 12. Pit-J'tirjrh. Pa. Umrl dne 7. oktobra 1920. Vzrok smrti; je-tika. Zavarovan je hi! za *1000.00 Pristopil k Jednoti dne 20 decembra 1911. Umrli brat. Jakob Klitnar. eert. št. 20697( član društva Sv. Pav-v la, šr. liti, 1 »elmont. pa. Umrl dne 10. oktobra 1920. Vzrok smrti M-očiuska bolezen. Ziviimvan je bil za $.">00.00. Pristopil k Jednoti ulic 25. septembra 1920. z Umrli brat, John Tomažič. cert. 3600. član društva Sv. Alojzija, št. 19, I^oraiu. Ohio. Umrl dne 22. novembra 1920. V/rok smrti: wet je led vie. Zavarovan je bit za $1000.00. Pristopil k Jednoti dnt 11. julija,1905. Umrli brut, Paul Strehar, eert. Š*. 14755, član društva Sv. Barbare, št. 33, Treslo, Pa Umrl fine 7*. avgusta 1920. Vzrok smrti: samomor f obešen je . Zavarovan je bil za #1000.00. Pristopil k Jed- roti dne 19. novembra 1911. Tekom meseca novembra se je izplačalo kakor sledi: /.a posmrtnine članov in članic ........................$ 7.000.00 /.a bolniško podporo in operacije ......................$ 3.502.03 Skupaj____$10.502.03 Z bratskim pozdravom Joseph Pishler, tajnik. PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC ZA MESEC NOVEMBER 1920 Društvo Srca'Jezusa, iter. 2, Ely, Min. Pristopil: Jo^rph Zaie. 89; 20^M ; 1000 ; 31. Prestopil k druš;vi» sv. Janeza Krstnika, š». 37, Cleveland, O. John Andoljšck, '»195; 1000; 1$. Suspendirani: Mihael Smolich. K); 11695; 1000 : 20. Kristina Smolich, 83; 11f*27; ri00; 26. Društvo ar. Barbare, itev. 3, L* SaJle, HL Prist0|>il k dr. 7 v on. št. 70, Chicago, 111., Jih Jerieh, 94: 18475 500; 22. Suspendirati: Martin Boznar, 73; 11714; "1000; 36. Društvo »▼. Barbare, štev. 4, Federal, Pa. Suspendirani: JtJiu Ve rt a en ik, ; 19927; ~*00; 35. Jos. Skok. M; 3457; 1000; 23. Umrla: Margareta Virant, 79; 8214: 500; 27. Pristopil k dr. Sv. Janeza Kr.tnika št. 71. Col lin wood, Ohio, Frank Starman, >3: 6*4: 1000; 20. Prestopil k dr. Sv. Janeza Krstnika, št. 71. follinvo«*!. O., M. Starman, 8t*; 2119; 500 ; 21. Društva 8v. Marija Pomagal, št. 6, Lorain, Ohio. Pristopil: Anton Šerae. 83; 207<7; 1000: 37. Društvo sv. Joefa, št. 12, Pittsburgh, Pa. Pristopil; Jo«. Strauss. 04; 20778; 1000; 17. Društvo sv. Akgzija, štev. 13, Baggaley, Pa. Zopet Sprejet: Fabijan Cavar, 91; 18713; 1000 ; 25. Društvo sv. Petra in Pavla,, štev. 10, Pueblo. Colo. Suspendiran: Ciril Anzelc, 89; 20443; 1000 ; 31. Društvo Sv. Cirila in Metoda, št ev. 16. Johnstown, Pa. Pristopili: Teresa Se lan. 98; 20813; 1000; 22. John Hrtschak, t"J; 20815; 1000; 2§. Ivana Bajt, 80; 30814; 1000 ; 40. Zopet sprejet i; Martin I Tančic, 88: 19861; 1000 ; 30. Premenila zavarovalnino iz $500 na $1000. Frank Kluehar, S0; 18280; 3000; 30 Iz $500 na $1000, Jernej SeUn, 89; 17427; jooo; «L M 41 iS * Društvo sv. Alojzija itev. 18, Bock Spring«, Wyo. Zoper sprejeti; John Fireik, S4; 17823; 1000; 30. Anton Kuž-nar. 62; 11300; 1000 ; 27. ' s Suspendiran: An^on Taucher. 85; 5289; 1000 ; 21. | Društvo sv. Alojzija, štev. 19t Lorain, Ohio. i Zopet sprejet: Anton Zalar. 88; 16155; 1000 ; 25. I Umrl: John TornažicU, 81; 2G00; 1000 ; 24. Društvo sv. Jožefa štev. 20, Gilbert, Minn. Pristopil; Frank Zgonc, 04; 20816; 1000; 16. Društvo sv. Ime Jezus, štev. 25, Eveleth, Minn. Zopet sprejet; Frank Nem gar, 75; 16496 ; 500 ; 38. Društvo sv. Štefana, štev. 26, Pittsburgh, Pa. Suspendiran: Martin Deželan, 74; 19540; 1000; 43. Premenila zavarovalnino 'z $500 na $1000 John Srdel, 82; 6598; 1000 ; 30. Mary Smrdel, 89; 19143; 1000 ; 30. Društvo sv. Marija Danica, štev. 28, Sublet, Wyo. Pristopili: Frank Chadej, 96; 20767; 500; 24. Joe Marolt, 76; 20766 ; 500; 45..Joe Hartil, 89; 20805; 1000 ; 32 Društvo sv. Joiefa, štev. 29, Imperial, Pa, Suspendiran: John Albreht. 81; 16558; 500; 32. Umrl; Frank Penea, 78: 15723; 1000: 34. Društvo sv. Jožefa, štev. 30, Chishonn, k_a. Pristopili: Jos. Znidarsieh. 75; 2081 S; 250 ; 4t'». Louis Petrie, (M: 20917; 1000: 16. Louis Levstik, 04; 20817; 1000; 16. Am. Dati-eulovič. 95 : 20765; 1000 : 25. Pretnenil zavarovalnino iz $1000 na ^1500 J4»s. Dane.dovič. 85; 17225; 1500 : 35. Društvo sv. Alojzija štev. 31, Braddock, Pa. Zopet sprejeta; Mrry Hndale. 84; 8410; 500 : 22. Društvo sv. Barbare, štev. 33, Trestle, Pa Prestopil k dr. Zvon, št. 70. Chicago. 111 . Jacob Vichiel:. 02: 19824: 1000; 16. Društvo sv. Petra in Pavla, štev. 35, Lloydell, Pa. Pristopila.- Ivana Gttzelj. 94: 20788; 1000: 26. Društvo sv. Alojzija, štev. 36, Conemaugh, Pa Pristopil: John Princ. 94 : 20789: 1000 ; 26. Društvo sv. Janeza Krstnika, štev. 37, Cleveland, Ohio. Pristopile: Julija Bajt, 03; 20791; 500; 17. Antonija Kolar. 02; 2790: .-»00; Umrl: Jakob Ko/;;r. 81; 5699; 1000 ; 25. Zopet sprejeti: Plaž Godce. 5495; 1000; 19. Frank Volk. 85: 14361; 1000: 26. Frc nk Zore. 93- 18297: 500; 22. Društvo "Sokol", štev. 38, Pueblo, Colo. Pristopil; Josip Papež. 92 : 20779; 1000; 28. Društvo sv. Barbare, štev. 39, Roslyn, Wash. Pristoi>ila: Mar v Hrozovieh. 03. 20772; 1500; 18. Zopet sprejet: Fiorijan Briški. 88: 10043; 1000 ; 21. Društvo sv. Jožefa, štev. 41, Eaest Palestine, O. Odstopil; Jakob Tnitčar. 87; 16547; 500: 26. Društvo sv. Alojzija, štev. 43, E. Helena, Mont. Pristopil; Louis, Smith. 98; 20792: 1500; 23. Društvo sv. Jožefa, štev. 45, Indianapolis, Ind. Pristopila; Ana «>p!ak, 91: '207.c0; 1000: 30. Suspendiran: John Kadel, 74; 15686 ; 500; 38. Društvo sv. Barbare štev. 47, Aspen, Colo. Zopet sprejet: Jim Oberstar. 92; 160;U: 10 : 500; 1*». John Stinčič. 75: 19716. 500; 43. Društvo sv. Janesa Krstnika štev. 75, Canonsburg, Pa. Pristopili. Mike Supančič. 02; 20795; 500; 19. Štefanija II10-vat, 99: 20796; 1000 : 22. Spremenila zavarovalnino iz $.ifKJ na $1000.. John Martinčič, >6; 16452: l'XH); 31. Joseph Hrovath, 95; 17828; 1000 ; 26. Društvo sv. Jožefa* štev. 76, Oregon City, Ore. Pristopila: Ana Mrak. 7920811; 500 ; 41. Društvo sv. Rešnega Telesa, štev. 77, Greensburg, Pa. Pristopile; Antonija Krofina, 03; 20775; 1000; 17. Marv Fink, 99; 2074; 500 : 21. Društvo sv. Jerneja štev. 81, Aurora, ID. Pristop;!:: Thos. Zakovšelc, 7420812; 250 ; 47. Društvo sv. Jožeta, itev. 85, Aurora, Minn. Pristopila: Mary Indihar. 04; 20821; 500; 16. Zopet sprejet; Jos. Koelievar. 96: 19501: 500; 21. Suspendiran: John Pire, 79; 16511; 1000 : 34. Društvo sv. Alojzija, štev. 87, St. Louis, Mo.' Pristopil; Nikolaj Chernich. 93; 20785 ; 500; 27. Društvo sv. Mihaela, štev. 88, Roundup, Mont, pristopil: Ipnaeij G. Petek. 95; 20807; 1000; 25. Premenil zavarovalnino iz $509 na $1000 Kari Petek. 01; 19563; 1000; 19. Društva Orel, št. 90, New York, N. Y. Suspendiran: Joe Jurkas. 96; 17187: 1000; 17. Pristopil k društvo Sv. Janeza Krstnika š* 37, Cleveland, 0M John Intihar. 73; 12916; 500 : 37. Društvo sv. Roka, št. 94, Waukogan, JJL Pristopili: John Zsjmkovee, 96; 29822; 1000 ; 25. Johana Mikš 75; 20771; 1000; 44 Suspendiran: John Dohnikar. 89; 19721; 1000 ; 20. Društvo sv. Frančiška, itev. 90, Moon Sna, Pa. Pristopile: Ana Maček, 04; 20781; 1000; 16. Ivana*Muhič, 02; 20782; 1000; 18. Prestopil k dr. Sv. Martina, št. 44. Barberton. Ohio. Jos. Re-zelj, 84: 13236: 1000 ; 25. ; Društvo Matere B. Karmelske, itev. 100, Monongah, W. Va. I Pristopil; Mihael Turkovich, 87: 20786; ltlOO: 23. Društvo sv. Feliksa, itev. 101, Walsenburg, Colo. i Zopet sprejeta: Jos. Berich. 8>. 20018: 1500 ; 31. Mike Medved. 82: 14862; 1000 : 29. ( Suspendiran: Vase Balich. 87 : 20126: 1500 ; 32. George Malo vicli. 80; 20177: 1000; V9. Društvo sv. Marije Vnebovzetja, itev. 103, CoBinwood, Ohio. Pristopila: Ivana Dolenc, 01; 20900; 1000; 19. Agnes Krall, 02; 20797; 500; 18. Marv Mah. 86 : 20802 ; 500 . 34. Josephine Val ter, 04; 20801; 1000. 17. Justina Valter. 98: 20803; 1000 ; 23. Zopet sprejeta: Marv Novak. 88: 19434; 500: 30. Društvo "Dulutski Slovani", štev. 107, "Duluth, Minn. Pristopila: Ana Movern. 82: 20783; 1000 ; 39. Društvo sv. Frančiška, štev. 110, McKinlsy, Minn. Pristopila: Marv Bajtz. 04; 20806: 1000; 17. Društvo sv. Štefana, itev. 117. Sartell! Minn. Pristopila: Marp Ifcmik. 00; 20773: 1000 ; 20. Prestopil k dr. Sv. Štefana, št. 26. Pittsburgh Pa.. Frani Ovca. 95 ; 1987r>; ."»OO24. Društvo sv. Marija Čistega Spočetja, štev. 120, Ely, Minn. Prestopila k dr Zvon. si. 70. t'hieajro. 111., Mary Zave:'. 84 19440; 500: 3* Društvo sv. Treh Kraljev štev. 121, Dodson, Md. Suspendirati: C'iil Premeri, 87 183.35; 500 . 31. Društvo sv. Frančiška, iter. 122, Homer City, Pa. Pristopili: John Mazaroskv, 91, 20-m;9: "H>>;' 20. Uršula Mla kar. ^OslO; lOtMi. Društvo sv. Alojzija, štev. 123, Ironton. Minn. Suspendiran; M i jo t'vetkovich. s9: 19829; 109; 2i.770: 1000 ; 31. K!i/. 8 Telban, 03; 20777; 500- 17. Društvo sv. Jožefa, štev. 128. New Derry, Pa. Suspendiran: J»»Iim Jnranovieh. s6: lO'.wHJ; 5(X): 32. Društvo sv. Alojzija, štev. 127, Kenmore, Ohio. Prestopil k dr. Sv. Alojzija, št. 1^. Rock Sprmg* Wyo. \ntoi * Klančnik. 20647; 1000; 37. Društvo sv. Srca Jezusa štev. 128, New Duluth, Minn. Pristopili; Anton Škufca. 79: 20768; 7>CA): 41. Martin -Tj.reši.' 91; 20770: 1000 ; 20. Društvo "Severna Zvezda" ,štev. 129, Ely, Minn. Pristopila: Uršula Zaic. <)«; 20769; 1 : *»4. Prestopila k dr Sv Janeza Krstnika. ša. 37. Cleveland. Ohi< I.otiiza Ogrine. 0T5; 29M3; 1000; 17. OPOMBA: Poleg članovega imena navedene številke značijo prva leto rojstva, druira certifikatno številku, tretja zavarovaln woto, četrta razred. V Pishler, gL tajnik. Naznanila. New York, N. Y. Tem potom se naznanja članom in članicam društva Orel štev. !H) JSKJ. v New Yorku, da se vrši letno zborovanje v soboto 18. decembra ob 8. uri zvečer v navadnih prostorih. Prosi se torej vse članstvo, da se zagotovo vdeleii te zelo važne seje. Pri tej priliki imamo več važnih točk za rešiti ter tudi volitev novega odbora. Torej \as št- enkrat opominjam, da se vm zagotovo v deleži te te važne seje «;ori omenjenega dne. Neopravičena odsotnost te seje se oglobi po društvenih pravilih. ' Želim vsemu članstvu vesele 'božične praznike Lu srečno novo leto ter ostajam vdani Valentin Orehek. tajnik. Delmont, Pa. < lanom društvu sv. Pavla štev. 11G JSKJ. naznanjam, da m* bo vršila glavna s«-ja dne 19. decembra točno ob jk»1 2. popoltlne. Dolžnost vsakega člana je. da se te «eje vdeleži. Na tej seji se bo volilo oc dostikrat pri]>eti. da mora blagajnik sam iz s.ojega žepa založiti, seveda v porazumu s tajnikom kar je pa dosti sitnosti. Z brat s\ i m pozdravom John Shetiua, tajnik. Conemaugh, Pa. Tem potom naznanjam članom društva .-v. Alojzija št. 36 JSKJ. v t 'onemaugh. da se vrši glavna letna seja v nedeljo 19. decembra ob 9. uri dopoldne. Tem potoui ste prošeiii vsi člani, da se vdele-žite seje zagotovo in prinesete naslove s selxij, da bom mogel poročati na glavni urad radi glasila, la yra bo vsak prejemal, kot zahtevajo nova pravila. Zraven tega imamo tudi volitev odbora za leto 11*21. Torej vdclcžite se vsi. Kdor se ne vdeleži brez tehtnega \zmka. bo priinoran vpoštevati zapisnik --je z dne 21. nov. 1920. Z bratskim pozdravom John Brezovee. tajnik. Johnstown, Pa. Poživljam vse cenjene člane iti članice društva sv. «'irila in Me-t^Kla št. Itf JSK#J. v Johnstoivnu. da se vdeleže polnostevilno glavne st-je. l:i si* vi>i \ nedeljo 19. decembra, ker imamo voliti novi odl>or za leto 1921. Vsak tisti, kateri se ne bo vdeležil in z zadostnim vzrokom opravičil, bo moral prispevati v društveno blagajno, kakor se bo sklenilo pri glavni seji. Prosim vse cenjene člane in članice imenovanega društva, da se polnoitevilno vdeležite te seje. Z bratskim pozdravom Joli-de,"e 'xl-bornicc: Marija Jerič. pr«-«lsedni-i-a. Box .Marija Pluth. p.nl- predsediuca: Katarina Pešel. taj-ni«*a. B«»x 165: Franca Kostelc. /.apisnikarica: Marija Sij»«.lj. bla-gajnica. Box #»-44»; naiizornice: Klizabeta Jam-žič. Neža Fugina in Marija Koš*"-ak; organizatorica Marija Koš«"-;tk. Box Dru- štveni zdravnik Dr. (««.*«►. Avers. Društvt-na zb»»rovan ja s,« vrše vsak«, prvo nedeljo popoldne v dvorani Jo ipa Skala. S sestrskim po/dravom Katarina Pcšel. tajnica. Društvo Marije Vuebovzete. št. 103 -IsKJ. naznanja članicam, da >e vse vdelc/.ii «* s.-je 19. »leeem-bra. Seja s.- vrši v Slovenskem domu na Holmes Ave. 15>19. Na / uhlji redni s« ji je bilo sklenjeno, «ioče bolj redno in tako pripo-nogle društvu in Jednoti do bolj-h"ca napredka. To leto smo sprejele 8 novih člani«*. Z« lini. da bi jih prihodnje leto nmojro več One. katere imate.hčere ali prijateljice. nagovorite jih. da stopijo v društvo, družino brez vsake podpore. Tor«'j /ene in dekleta, pristopajte k : ašemu cmštvu, ki je dobro podp«.rno društvo. Kak «r je /. - vam znano, .ic ta mesec volitev novih odbor-T gotovo v«le- ležite te seje. Torej na svidenje 19. decembra. S sestrskim pozdravom Agncs Krall, tajnica. Calumet, Mich. S tem se poživlja vs»* člane olyjiost j.- vseh čla-|n«*v. «la s<> vdeleže omenjene seje [in si volijo člane v »lrufttvene 11-rade. kateri so za napre«b*k in proč vit <1 m.št va in oln-uein tudi fzni«»žni uradovanja. S s«.bratskim pozdravom John I). Zunieh. tajnik. (2\ 9&16-—12) - Roparski morilec prijet. Narednik «»rožniškc postaje v Mengšu 'i. Adolf ftabič j«« «!ne 7. n r vem bra letos aretiral Josipa f»pr«*šnika> roj-.-nega leta 1^96.. v Kašlju. ko se je potikal po Vel. Menfcratf. Opreanik ni ini«*l , nobenih dok on,e tov. M«1 zasliš«-jxanjem je Oprešnik povedal, da •;e bil soudeiežen pri roparskem umoru, ko je dne 19. man-i 1919 Rudolf Flis z vojaško puško z dvema streloma usmrtil v Drav-ljfih nekega posestnika in dostavil. da se je potepal okoli in preživljal s tatvino. Orožnik Alojzij Zupančič je »-ato s pomočjo domačih orožnikov aretiral Rude Flisa. Opresnika in Rudolfa sa so orožniki izročili sodišču. • • Ahilovi peta v italijanski obrambi na Julijskih Alpah. Italijanski (f«iieni 1 i sede lepo komodno v svojih uradih in pred »el»«>j imajo ni^irnjfn zcmljtvid 44 odrešenega" ozemlja, ki pa kur neprestano prt-pledavajo. predstavljajoč »i bodočo vojno z J utrt> slav i jo. Potem p.i objavljajo >voje pomisleke in kažejo hibe v obrambi, postavljeni proti Jugoslaviji. No, nekateri so že naveličani fetratrtrišketra študija, pa kratkomalo trde, da je vse lepo v redu lir Julijskih Alpah, -reš kaj si bomo zdaj belili jrlave z defenzivnimi in ofenzivnimi načrti, *aj ne bo jutri in tudi ne še pojutrišujem \ojne z Jugoslovani. Drugi pa skušajo biti stvarni in dosledni v, svojih izvajanjih glede w.hodtie obramlie. General Beneivenga po-ilaje med t<-mi aajraacloenejee in tiajdoslednejše *»voje obrambne in napadalne modi. Priob.il je članek, " katerem se bavi z obrambo na Julijskih Alpah po rapalUkeni sporazumu. Itrailik na Julijskih Alpah se deli v dva dela: severni od "vrat Italiji in ja/.ni. Severni z važnimi komunikacijami rnrti Ljubljani in < »orieo je izborilo utrjen. Meji na tem mestu teče bližje JSavi k'ik'>r i^o« i in tako }r mnogo dostop v gorenjo savsko dolino brez /h prek. V j ni ne m delu se vleče Snežnikova burijera, ali doeim na »" vem idrijski hribi n trnovski gocd dajejo globino in se dviga hribovje drtiffu za drugim, ni te«*a pri Snežniku. Kes je tudi tu (.'ohina. ali .^an.o v prs^ror^ki veriyi. Snežnik ne pada proti dolinam ki vodijo k Savi, marveč proti pohorskemu terenu, kjer številno J oiforje, |».< ralerno Snežnikom. izi»olnjuje >Q kilometrov prostora li ed grebeimm Snežnika in tokom Save. Tako bi vsaka ofenziva s Sne/niK« takoj ustavila z naravnimi obrambnimi črtami. Barijera Sne/nik.i je sieer frmitnlno jako moi'na in brv/, nje bi sc morala a obramba Julijske Benečije postaviti ob Soči. Ali tn barijera ima svoj« Ahilovo p**t»». ker ta borijera ne sega. do morja in tako je med hribom Snežnikom in morjem prava trimec, odprtina, po kateri te<>ejo v konini'it'aeije mni Reko in Trstom; tu bi začela nasprotnikova armada ohkoljevati Hne/nik r. južne strani. Zato bi mo nda imeti Italija svoje vojaštva na Heki ali pa v neposrednem zaledju in zraven t etra bi morala biti Dalmacija londonskega pakta r.:«ria posest. Reka '»i dala taktično, Dalmacija pa strategično za-hlombo. Ker je Dalmacija odpadla, bi potrebovali celo črto Snežil ika do morja ali otoka Krk in Rab, s katerih bi bilo mogoče v slučaju vojne i/kri-ati <-ete na hrvatstci obali in doseči tako. toda v zmanjšani rm-ri, isto -vrbo. ki jo zgledujejo ofenzivne operacije iz Dalmacije proti Iftvatski. Po teh izvajanjih »ni-li Beneivenga. ila je že malo preveč razburil italijansko javnost, zato pa je prilil hitro nekaj tolažilnih Wsed, da sicer je pa ituaeija na vzhodni meji jako dobra in ako je južna str.m vrat v Italijo šibkejša, je pa toliko silnejša gorenja. iK/ela naj živi 7e lepo v miru in v zaupanju. seveda ako bodo bodoči branite! ji Italije i.neli ivte vrline, kakor so jih imeli sedaj italijanski vojaki na Krni T*ko tor»-j vodi general Beneivenga vojno z Jiigo*lnvai « oh Juliiskih Alpah. Koneem konca pa zapusti vsa strategija v prirodi in glavno obrambo v bodoči vojni z Jugoslovani postavlja na vrline italijanskih vojakov Mi odgovarjamo: Jugoslovanski vojaki ne bodo za-o*taja|i v vrlinah, ki s,. >i!nejše n po vse prirodne barijere, kajti boj za lastno zemljo. Mj 7;i ugrabljeno pose*t, jači in podvoji moči. Nekaj o slavni ženski, ki je prepotovala skoro celi svet. Poroča Arnold Prince. t e imale na razpolago celi svet, v katerem delu sveta bi najrajše živeli t To je scv.*da problem, ki se tika le maloštevilnih med nami. — vsaj dokler nt bodo padle cene potovanja po železnicah ter pristojbine v hotelih. Predstavljate si, da stojite na višini in da so razgrnjene |x»d vašimi nogami najbolj kra-sue dežele celega sveta. Nas eni strani se dvigujejo vitki minareti ter kupole, posvečene oJ stoletja stare tradicije in zgodovine. Vaš duh je očaran od de-likatnih dišav nepoznanih iz daljnih dežela, ( ujete glas muezima. ki kliče vernike k molitvi. Na drogi strani vidite Rivijero, kopa jočo se v olnčnem svitu. Še bolj v stran Nil, obremenjen s celo prneesijo počasi pregibajočih se tovornih Čolnov. Pred vami leže nadalje Kitajska, Japonska, mrko veličanstvo visokega severa, Afrika, Azija in Iiidija. Treba vam je le pokazati s pr stom ter reči: — Tukaj hočem ži veti. — Katero prostor si boste iz brali! Vprašajte Mrs. Charlote Cameron, katero sem vprašal tudi jaz, kateri prostor se ji najboljše do-pade v vseh deželah, katero je prepotovala tekom svojega življenja. Priznavam, da nisem bil prvi časnikarski * poročevalec, ki je stavil tej odlični potnici to vprašanje. Moj motiv pri stavljenju tega vprašanja ni bil nikakor, da bi čul slavospeve na naslov New Yorka. Njen odgovor na to vpra-šanje j« bil v resnici presenetljiv, kajti ie je kaka ženska na svetu, ki je upravičena govoriti z avtoriteto glede lega predmeta, je to bres dvoma Mrs, Qrmeron. Dvakrat j« potovala krof sveta. V Egiptu je bila šestkrat in v Rn-aiji dvakrat. . Obiskala je Jnšao Ameriko. Maroko in Alauko. Bila je v vaek dešelah svata, g izjemo Avstralije, Novo Zatendaja in na- nahajala se na poti v te kraje, ko sem govori z njo. Pogovor se je završil v neki 1 sobi hotela Pennsylvania v New ' Vorku. Vsepovsod je bilo videti ' spomine na njena potovanjp. Na 1 hrbtu stola j.? ležal kožuh, srebr- ' i re lisice, katero je kupila na svoji poti v Nome od nekega lovca ! Na omari je ležala zapestnica, na- ^ pit vi jena iz zoba slona, ki je bil 1 v času, ko s? je mudila Mrs. Cameron v Afriki. Na enem izmed ' kovčegov pa je ležala obleka, na- ■ pravi jena iz prsne kože lame, spo- 1 min na 24.000 milj potovanja med Andami v Južni Ameriki. Mrs. Cameron je napisaU devet J knjig, med katerimi je bilo nekai novel, dočim so se druge pečal- 1 z utisi na njenih potovanjih. Ker 1 ... i je lojalna Angležinja, ki spoštuje \ ladarje svoje dežele, nosi pri sebi vedno priznaval na pisma, katera je dobila od anglškega kra l.ia. angleške kraljice ter matere kralja. — Kam sem namenjena od tukaj ? — je vprašala na tozadevno siabljeno vprašanje. — V Coro-nado in sicer v približno dveh tednih. Od trim pa odidem v Honolulu. — In potem? — Potem v Wellington, Auck-i.ey, Sidney in na par v bližini na-hajajočih se otokov. <*'as je dozorel aa neko vpraša-rje in jaz sem ga stavil. — Mrs. Cameron, — sem rekel, — glasi se, da ste bili prilično povsod z izjemo mest, katera ste ravnokar navedli. Ona se je nasmehnila ter rekla: — Jaz bi tega ne izjavila na tak način. Pogosto so mi ljudje rekli, da sera neumna za potovanje. — Dobro, -bili ate po celem sve-t»». — sem trdil jaz, — in vsled tega vam hočem staviti neko vpra sanje. Katerega izmed krajev, ki ste jih obiskal;, ljubite najboljše? — Katerega? — Da, to mislim. Ce bi vam M-1§ 0M9 M razpolago, kater* pro- stor na svetu bi si izbrali ia stalno bivališče? Ona ni imenovala Londona in tudi ne New Yorka. To je zelo značilno, če stvar natančno premi- ] slite. f — Če bi me vprašali, katerrp prostor si hoT-em izbrati, bi reklar; < California, — je odvrnila. it — In ne l?"ivijera? — sem rekel jaz. J s — Xe. — In tudi ne Biarritz, Port i Said, San Sebastian, Biskajski za- t Lv? Vse te kraje navajajo ljudje, l ki so tako srečni, da lahko potu- 1 jejo kamorkoli »e jim zdi. i — Ne. Južna California. — je' odvrnila Mrs. Cameron, — kajti j tam bi rajše živela kot na kakem r drugem mestu, če bi bila treba,j odločiti se. Jaz ljubim Anglijo, a re morem živ« ti tam pozimi Me-jj trlr me duši. California ima vse } iničnosti Anglije, a je veliko več- T ja. Ali si je mogoče misliti lepši P doživljaj kot vožnjo skozi oranžne nasade Cjlifornije? Egipt jejj očarljiv, a poleti prevroč in pra- t šun. z Ob tej priiii;i se je nasmehnila. K — Ce bi ne ljubila CalSfornije, |l a!i mislite, da bi izdajala dober,r angleški denar vsprico st dan je (] valute, da pridem tukaj! Dobila i sem tri dolarje in štirideset cen-j t za en an«jicški funt "ter si lah- J. ko mislite, d i moram ljubiti deželo, če hočem tja s takimi stro- i; eki. s Nato sva pričela govoriti o nje- h ril« potovanjih. Izraz doživljaj bi 1 il mogoče bolj na mestu, kajti v Mrs. Cameron ni nikaka turisti-r.i;. v navad aem smislu besede, i ^ Leta 1913 je napravila 27.000 J milj dolgo potovanje po Afriki s ter se izpostavljala težkočam, ka- s tere bi hoteli prevzeti nase le maloštevilni mo/xi. Bila je v pokra- . . ii jo,ali. katerih ni obiskala preje £ šc nobena bela ženska in šla je^ siina, v kolikor pride pri tem v \poatev njen >pol. Sestala se je 7. ^ izpreobrnjenimi kanibali ter po- . zneje priznala, da so ji vstali dvo- j nr.• glede njih resnične izpreobr- " n:tve. Spala je v džungli, izpo- ^ Stavljena nevarnostim mrzlice in ^ napadov divjih živali. Obiskala je ^ kolonijo gobavih ter nabrala do- j s: i dragocenega materijala v ko- ^ lonijah, ki so bile preje last Nem- ^ eije, glede postojanja Nemcev z j domačini. ^ Štiri leta -predno je odšla v Afriko, je napravila Mrs. Cameron 24.000 milj dolgo potovanje 1 po Južni Ameriki. Šla je preko And iz Buenos Aires v Valpariso t — živim s tvojo nekdanjo prijatelj ieo Zoro. Tudi če !-i hotel, ne bi mogel več nazaj; ruikupovati pohištvo in kar je še Jrusrega treba, je dandanes blazno Sploh pa — saj sama vidiš — isto ljubezen poklicati nazaj, ka- r je bila, n.i je nemogoče. Stala sta si nasproti sredi pota n si gledala v oči. Trd, neizpro-ier_, kot izklesan je bil njegov o-i iraz, udan in proseč njen. — Tonor! — samo to besedo je izdihnila in oči so ji zalile solze. Zasmilila v mu je. ko jo je vi-?ol tako otroško in slabotno pred ■eboj in seg?l ji je pod roko, ker ;e mu je zd«lo, da se bo l:ar se-:edla. — Slavka, bodi pametna, — ji e dejal z mehkejšim glasom. — "Jej, kakor je nemogoče, da izva- iš zdaj v jeseni pomladne cvetje. da izvabiš jtičje petje in vse reselje v- naravi, tako nemogoče je vzbuditi ono lepo pomladno jubezen, one čarovite, mehke sa-.je, ki so bile tako nežne kot najfinejši pajeoim in ki si jih raztrgala in poniandrala. Glej, takrat je vse z n mrlo v meni; prišla je jesen in solnčni žarki so se o-hladili, vse pomladanske melo-jije so utihnile, padla je megla a z njo slactka melanholija na uojo dušo. Prekinil se je za trenutek, ona »n je plakata in ihtela v svoj robček. — Bodi pogumna, kot si bila, — je nadaljeval; — Lahko bi te t.alagal, lahko bi ti rekel: — Vse pozabljeno in spet sva si dobra. Ampak hinavščina in laž bi to biLa in v ki)atkem bi sama to spoznala. Vsedla sta se na klop. Slavka je ihtela in tudi njemu je bilo mučno. Nervozno je risal s palico kro-re po drobnem pesku kot bi hotel rešiti geometrijsko nalogo, po strani pa mu je zdaj in zdaj švi-Linil pogled na'njo, ki se ji je tre-do vse telo v zadušenem joku. Še vedno je bila tako drobna ir nežna kot sedemnajstič!na deklica. mali drobni prstki so ji vibrirali med belim robčkom, ko-arasti lasje so ji silili izpod bele c;epiee in ne bi ji mogel prisoditi, ia je ločena gospa. Nagloma je nastopala tema. od travnikov so se začele dvigati kot pošasti bele megle, ki so se prihuljeno bližale parku in v kratkem času objele vse s svojo hladno mokro haljo. Slavka se .je naenkrat streznila obrisala si solze ter sunkoma vsta la. — Mraz mi je, — je de/ala in si tesneje o v ila boo okoli vratu. Tudi Kdšutnik je vstal. Ponudil ji je roko in na lahko se je naslonila nanj. Počasi sta stopala po mokrem listju proti mestu, ki je bilo že zavito v gosto meijlo, iz katere je malokdaj Švignil kot b!isk žarek svetlobe. — Ali greš z m^noj n* večerje ? — jo je povabi! Koš^tnik. — Hvala, večerjala bom pri sorodnikih; jutri se odpeljem. — Kam? jo je vpraša!. — Stopila bom v neko banko v Sloveniji !?jer mi je ponndeno mesto. — In k njemu ne ?rei nazaj f — !*e frem. !£u4i čo bi fi oji to želel, ne bi šla. ten: manje. ko je vesel, da me več ne vidi. — Nerazumljivi, — je mrmral Lošutnik. — Saj si mi vendar| takrat pravila, kako blazno te j ljubi in da si kaj stori, če ne greš .t njim. in zdaj? — Zdaj se me je naveHčaf in bi me rad odstopil. . . ! Skoro z mrzličnim, tresočim, glasom je govorila, >i Košutnik jc čutil, kako se ji v razburjenosti trese telo. Sočutje, ža!ost, vsi stari napol pozabljeni spomini so ga sprele-teli, da bi mu bilo skoraj do jo-k^. — Uboga moja Slavka — je že izgovoril in jo hotel pozabljajoč ua vse trdne sklepe objeti in ŠABEC Galley 4 pritisniti nase. Takrat pa :-e mu je naglo izvila in predno jo je mogel ujeti I vs^j za roko, je stekla k bližajočemu se tramvaju, skočila nagloma v voz in zdelo se mu je, da sliši njene besede: — Bodi srečen! Od tedaj je ni videl nikoli več i.i vse poizvedovanje za njo je o-st&lo brezuspešno. V tihih jesenskih nočeh pa se sprehaja sam in zapuščen po parku in kadar ga nihče ne vidi, steza svoje roke v mračno megleno noč: — I boga moja Slavka! Izgubljeni študent. Kolikokrat se čujejo očitanja i li zasmehovanja: izgubljen, fa-liran študent. Ni jih malo. ki ni-' so dovršili srednješolskih in mno-' go jih je, ki niso dovršili vsenči- j li.skih študij. Prisiljeni so si iskali drug kruh in ga našli. Včasih še boljšega kakor se jim je obetal, včasih dosti slabšega. Vzroki, da so izpregli, so bili različni — dostikrat revščina ali bolezen de ali drugi razlopi- Marsikak \elik talent tc je pogaibil, marsikak talent pa je po srečni nesreči vendarle našel pot, ki ga je privedla do še višjega cilja. A svet je zloben in celo takim talentom, ki so po brodolomu narodu več koristili, so očitali, da so izgubljeni študentje. Celo Jurčiču in Levstiku so vedno in vedno očitali njuni politični nasprotniki, d p. sta "falirana študent'i". — Tudi ko sta si že priborila lepo socijalno pozicijo. Včasih seveda je nesreča popolna. Bil je talentiran visokošolec. Ker je bil duhovit, prav dobro-voljen in prijazen človek, smo ga imeli radi. Toda nesrečnik je i-mel grbo. Že Homer, ta nedosežni risar človeštva, je vedel, da je baš gr-fccem dostikrat lastna mrzkost in sarkastičnost, ki jim dostikrat prehaja v zlobnost. Takega je narisal Terzita. No, tudi naš znanec je bil trpek, toda dobrosrčen in zato tu-eii dobrodošel v družbi, katero je zabaval s svoji mduhovitim humorjem. Bil pa je revež. Sam si je moral služiti svoj kruh kot p:sar po odvetniških pisarnah. — Grenak kruh! Pri tem mu seveda ni ostalo dosti časa za študije. — Kdaj naj bi študiral? Ponoči? Že ves ntrnjen? In lačen? In bole-hen! Odlašal je učenje in izpite, lcla pa so bežala. Postal je "stara hiša" in vedno bolj je ginil up da še kdaj doseže svoj cilj. Toda boril se je dalje, garal, trpel in — propadal. Takrat se je pojavila razcepljenost slovenskega dijaštva; — ŠABEC Galey 5 "Slovenija** ie prestala biti središče, ker se je porodila "Danica". "Danici*" so se pridružili marsikateri, ki so si obecali od i je izdatne materi jalne podpore. In dobili so jo. Med njimi tudi naš znanec. Toda ne za dolgo. — A beda je postala neznosna. V sili je nesrečnik zagrešil nekorektnost in 9© onemogočil v je dnem kakor v drugem taboru. Izginil je za nekaj let z Dunaja, — nihče »i vedel kam, čez nekaj let se je pojavil zopet. Sedel sem pri obedu v restavraciji, kar vstopi in prisede k meni. Naroči si kosilo in popije dva vrčka piva. Mislil sem al, da fll jo našel toljao #lužbo jn prišel do nekaj -- ——--— w--- več denarja. Pomeniti pa se nis-• r va utegnila veliko, kajti komaj i se je dobro rfajedel in napil, je r vstal, vzel klonuk in dejal: s — Prijatelj, bodi tako dober č in plačaj zame kosilo, jaz nimam i! robenega kra jearja v žepu Hvala lepa! — Izginil je. Več mesecev ga nisem videl. — a Kar mi pride nekoč v največji i poletni vročini v haveloku r.a sta- v novanje. ii — Veš ka j. — pravi. — Prene- s roiino mi je ho>iti vedno v have- t loku, pa moram. Podari mi kak-|i šne hlače! Gk kakšen sem! Odvrže plašč, tedaj vidim, da-i jc imel hlačnici pripeti na vrvici, r ker jim je .manjkala vsa — zad- 1 t nja oplat. i p Smilil se mi je revež in odbr-d rišlo z t mano.v- mi je dejal, "zahvaljnjič I »e za dar. Ni^em ga hotel povpraševati, kako da je padel tako glo- s boko, :pomag-iti pa mu izdatneje v pa tedaj, ko rem sam bil najhuj- c ši boj za obstanek, pri najboljši k % olji ne bi bil nu.gel. K Bilo je zadnji pot, da \v.i so v:-'«i dela. Cul sem, da je odšel k s*«t*-i n ki ie bila omožena z železniškim s čuvajem nekje na Moravskem. — r lam je obolel za tuberkulozo in k i mrl. Kdo ve. se li kdo sp.inJiija \ njegovega jrroba ' l< To je žalostna zjrodb.i i -julije- t nega študenta, izirrešen >«.a cilja i in uničenege življenja sl^vensk?- V ga sijajnega talei-la. ; 7-ikaj jo objavljam ? V svarilo. £—daj. ko im-iino v domovini vse- j i č-lišea. morda ne ho toliko t evar ci r.o-ti. da bi se p^gubili na';, dija- k !". kakor so 5e v tujini — a ne. c varnost je treba povsem prepre- r i"i4i. Skrb za akademično mladi- z re-. kateri moramo oma*ro"iri dc - f vrčitev študij, bodi našemu nr.ro- s d- sveta do:žnost Sn^irtinjaj-e i «e naših akademienih podpornih j društev! ( — v Sokolstvu in narodu. | Ob ustanovitvi Češko - slovaško-jugoslovanskega Sokolskega Sadeža se je izdal tale proglas- F Češkoslovaško in jugoslovansko! sokolstvo se združuje, težeč po obnovitvi skupnega dela za povz- ,, c-igo svojih narodov — v vidno'b ebliko: Savez Češko - slovaško t jugoslovanskega Sokolstva. Imajoč v živem spominu groz-! ( ne posledice preživljene vo-ne do " be. uvidevam> neobhodno potreb-l{ ro. da posvetijo Slovani v bodoč-! nesti največjo skrb preporodu! Svojega fizičnega bistva in vzgo-j jevanja novih pokolenj, ki bi bila! zmožna izpolnjevati velike naloge, ki čakajo v bodočnosti SIo-vanstvo. V tem zmislu zahtevamo predvsem od držav samih, da posvetijo temu vprašanju vso pozornost svoje sodelovanje, svoje Izkuše-resti in silo tvoje organizacije. S telesnim preporodom ne menimo samo utrditve telesnega bistva slovanskega plemena in pa vzgoje k povečani njegovi ob ram h n osti, j temveč tudi očiščenje od vsega, kar pogubija in ubija njih zdravi razvoj in ovira daljši razmah. Fizični razvoj smatramo za te-i ( nitij nravstvenega in duševnega razvoja človeka sploh in izražamo težnjo ustvariti dovršeni do slovanskega plemena, ki speje po "istih cestah k višinam ljudske il.ivršenosti. Prav v delu za nar<>d in njego-telesno i:i nravstveno povzdi-go vidimo najtrdnejšo podlago in edino izhodišče za daljše delo v v nečloveško korist, za delo. ki ija.i odstrani vse, kar narode med seboj deli in jih dovaja k medsebojnim bojem, zadržujoč jih na l l>t,» k ideal >m človeštva. A tem prizadevanju hočemo I rtdvst-m zbližati vse slo\anske ncrode in iz morja bede in trp-l.icnja dvigniti Vse to. kar tiči lepega. vznesenega in človečanske-ga v slovanskem značaju, kar je rt sto določevalo človeške s»nerni-ve novemu mišljenju in življenju t(r vedlo k idejnim in moralnim I revratom \ v «_ra sveta. Trdno verujemo v bodočnost clovanskega plemena in v njegovo zmožnost dobiti pi.ta k vrhuncem človeških teženj; liix'-mo si krčiti pot v srce v*ega slovan-"tva in zsrraditi nove «-.stc dru-gim činitelje.n in delavcem za njegov socijalni. kulturni in ir«>-^podarski razvoj; hoi-enio v ta namen pripraviti tla /. najkrep-keišim delom v svojih nar.idih z v z po jo naraš-aja v krepko poko-b nje. prožet*» po zmislu za eelo-pr.xlahi i' lio v ljubezni do na-T«da in p-hI reja joče svoje osebne koristi prospehu in po v zdi gi svojega naroda. Stojimo v tem prizadevanju f'»polnoma v službi ovojih naro-uov na tcmei.,-1 velikih iresel ena-k«'Sti. svobod„» in bmteva in se ne fziramo na plemenske, stanovske, razredne in verske razhike, ne'o-?itaje se na katerekoli interese političnih strank in prizadevajoč si da zbližamo vse stanove in raz-: -de k sorijalni enakosti. Starešinstvo Češko - slovaškega jugoslovanskega Sokolskegu Sa-veza. V Ljubljani, 2H. novembra, 20. Dr. Schneider, I. r. t. č. starost. V. Stepanek, 1. r. t. č. tajnik. Pomanjkanje stanovanj v Bukarešti. Bukareški mestni svet je sklenil da pozove neko švedsko tvrd-i'o. da postavi v raznih delih me-Ah do 1000 lesenih hiš. ooo^z>ooc KAKO SE UČI-TI ANGLEŠKO Vzemite v roke angleško knjigo ail časopis, betežnlco (note-book) ln angleiko-siovenski besednjak, ki ga je sestavil dr. Kern. Vsako neznano angleSko besedo poglejte v besednjaku, kako ee Izgovori In kak pomen Ima; zapišite neznane besede v beležnlco in Jih veČKrat ponovite. V nekaj mesecih boste fmell lep zaklad besed, katerih bi ne dali za stotine denarja. Jesenkl in zimski ve£erl so kot nalašč za učenje. Vsaka slovenska hiša bi morala Imeti ta besednjak. Naročite ga na sledeči na-slov: Dr. F. J. Kern 6202 St. Clair Avenue CLEVELAND, OHIO. Cena besednjaku Je $5. — 1 stota m lahko naročite za SI-25 Zormano-ve pesmi, ki vam bodo ugajale. Pozor! Sldvenci, Hrvati in Srbi ki putujnte sknzi New York. Ne pozabite na «ej betel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj pestre-ženi. Ciste sobe z ene ali dvema peste-Ijima. Prostor za 250 oseb. Domača kuhinja. Najnižje seno. August Bach a£TtT N e 1 očljivi. Prane, spisal Henry Dnvernois. nreai niajiinui mizic*, priprav-, Ijeiiih sa popoldanski raj, je sta-1 velika miza, pogrnjena ca iti- j r»de*ct oseb, n Ira je bila štiri. <'iranski godbeniki »o ugisirvali »voje inatru- H l,. en te za popoldanski koncert. < y>ki natakar je rezal velikansko'/ kiiliul in nj- gov poniot'-nik je 1 prirejal satidwiehe M »dama Pro- > trieu* si je priborila »vojo not do r ize, ki je bila p»»*rnijeiia za iti- ' r deset ljudi. Kna ženska je sede- 1 la tam. Bila'je debela, čeprav ae ' (vlad* ter sledila z velikim sani- * T'cnjem resauju pogače. 1 — • Ali je to čaj tnadamf Kour- * nicrf — je \ praiala modama * l urtrieus natakarja. s I>ebela ieswka pri miti p i fee je ' «trla*ila: g 1 — I >m. ma laina, a mislimo, da i _ i - * smo malo pr u časom. i Uzrla se j - na novodoslo ter dostavila ; —- Mislim, da ne nisva sesta-I. preje. Jaz mri madauia 4 hara- j vust. ' Z — Dovolile, da se predstavim , tudi jaz. Jaz xfju madanri Por- c 1iieux. , d Ozrli sta druga v drugo ter j < lMUttli takoj neko posebno simpatično pri v ijčno»t. Obe sta bili n \ellko in let irgični, kratke sape, v prevc<- naliapani in pnrfumirani e ter pokriti s kožidiovino in ptič- j m perjem. v Vzemite naslonjačo, — je r rekla madama Cbaravant. — Ti druffi stoli •.» tako neudobni. 1, Natakar p.i je mrmral sam za- o s« * .. — To j.- klub dvesto in dvajse-til. funtov. e — Ni mi /at, da sem prišla pre-liitro, —- je rekla madama Por- g tlieui, — kajti imela sem ve*»c- d 1 je seznaniti se z vami. Le redkokdaj priliaja.il sem. Vse pa kaže, «'a je to prostor, kjer vidite ate- ži vilne lepe toalete. Ponavadi zalia- p jam v neko majhno angleško čaj- ■ i ieo, ki je jrrlo eksklurivna in t*. kj«r /na kuhar pripraviti dobro p pečenko. Naravnost »en je in pri- z lati moram, da je popoldanski * in j moj najljubši obed. 1 * — Istu velja glede mene. Za r z;, jut rek vzamem le eno jajce. ° Bojim se, da ne bi {»ostala preveč dnM a. T Ha/pravljali sta taktno o vprašanju teže *er izmenjavali kom- 1 pl uieiite. Obema se je dopadlo, < a imata iste napake, da sta o-keoirlejfa lica, napihnjeni >u sat-r>ati«'ui. Potisnili sta skupaj sto-( 1 ter postali /t lo zaupni. »e čudili, da »k* nista ischial i Že prej'*. * — Vzemiva kos pogače, predno * pride družba, — je predlagala S gt.*pa Charavant. — To sem ravno hotela predla- n gati. Stara sem trides»-t le' a Še*S \e«ino otrok, kar se tiče slaščic. Ob petih je bilo že nekako du-en* iroatov, ki *o čakali na raada-no Fournier Večina teh se ni poznala medsebojno in sedele so t'ho ob mizi, rtočim sta obe novi fi prijateljici govorili ter druga drugi ponujali .i!*ačiee ha kavo. Ob r pnlšcstih je neka mlada deklica ' v družbi izjavila, da bo telefoni- * lala madam i Fournier, ki je sko-ro omudlela, ko je čula o eeli za- 1 devi, na katero je popolnoma po- I zabila, v družbi je bilo čuti izraze iM-zadovoljslva. Nekateri razo- 1 čarani froMjc so odili in madama 1 ( haravaut je vprašala za avoj ra- » t un. . J — Razdelili bova s t roške, — j* rekla madama Portrieox. — i ter upam. da ae bova ae pogosto i set tali. Sklenili sta dogovor, da se se- t staneta naalednji teden. Madama 1 Portrieu je rekla zvečer svojemu 1 možu: ^BL 4 „ I — Ravnokar sem ae sestala c neko zelo odlično in lepo rensko, čeprav je nekoliko debela. Pflfc i se madama Cbaravant. 1 %portnih tvrdk. , Oba gospm'a sta bila razdraž- ( Ijivega značaji ter nervozna na , koncih in krajih. Obe ženski 4ti via si sliktli prijetno družbo -šiirih, sta bili globoko razočarani f \ spričo Mališ"-3 obeh možkih. — f i* tej zadevi pa nista razpravljali ^ ko sta se zop^t sestali. Kmalu sta se pričeli nazivati s prvimi imeni. ^ Klotilda je bjla madama ('bara-vant in Mareria madama Portri- ^ e,ix. Takf> sta se tudi nagovarjali ^ v javnosti, bi vsak vedel, kako ^ r intimni sta t.ietl seboj. ^ Nekega večera sta se sestala f oba moža ter iirrala karte pri isti j n.izi. Postava kontrastov se uve I^avi v številnih družbah in dni- , žli*ah. Dočiaa jc bila madama Clia r ravant podobna madami portri-'^ cnx, je bil fr-ispod Charavant po-i^. išeš ljudem, ki ni-iajo pojma o kmetijstvu, nika-or pa ne moreš trditi kake stva-! izkušenim farmarjem. Tarej ivši lastnik tvoje farme j*> oral krzi sedem iet farmo, katero ti < -tu ješ. s Sink v plugom, in kdo »izna te vrste plug. lahko ve. da ko bi bila v resnici tukaj tako amenita zemlja kot jo Š+cfančič. i .i sii je. potem ne bi mogel nihče, 11 »it i takejra plnga. On nadalj • trdi. da je i iegov rent trdil, d-i je to kamenje ko-! sino. Se ved i sem jaz-tisti agent i še danes povem Štefmčiču, akor tudi slovtnski javnosti, i je to kamenje v tej zemlji kostno. ker daje takozvani Night d pen vsem rastlinam. Kdor ramie. kaj je i ipor. bo vedel ta->j. da je laporna zemlja rodo-tna. Ti pišeš, kako malo si pridelal ' ompirja. To ti verjamem. Ako 1 jra ti kopal tako kot so tovo več •ompirja kot si ga dobil. Ampak j si ga oral v plugom, vsled če-r ti ga je polovico ostalo v zein-i Le vzemi vile na spomlad in 1 >jdi g-a iskat, in videl boš, koli- > pa boš dobil. Praviš tudi, da si ajde pridelal -mo pet bušljcv na aker. — Po- ' •m ti. da si jo dovolj dobil, ker se sam izrazil, da ko si jo po- ' >sil, da ti je bila trikrat suha, vsakikrat jo je dež dobil. To- ! j sedaj ti ofroaena leži po tleh. li ti je zemlja kriva, če nisi navil ob pravem času pridelkov njive T Ali sem ti jaz kriv, ker m ti farmo prodal? Štefančič. ti popisuješ !e tiste ridelke, katere si imel na listih ) akrih, ki jih imaš v najemu od urgesona. Z.»kaj pa nisi opisal stih. katere si pridelal na svoji irmi? Ti dobro veš, da tisiili pet pset akrov. ki jih imaš v najeli, ne more biti dosti v revi no. r plačaš samo $35 na leto od lih in še od tistega, kar ti je •aslo, si pustil več kot polovico zemlji. Vidiš, s tem se izdajaš, akšen kmet s;. Ker si v javnosti začel trditi. b se ne maščuješ nad nobenim, i v ravno istem dopisu čez moje »klame žaba »ijal, da ni potreba ndem več k agentu koditi, ain-iik k slovenskim farmer jem. — az nikakor nisem zaslužil z dean. katerega sem storil zate. da i ti odbijal ljudi od mene, ker \ nimaš nič slabega dokazati, ko imaš pa ti v srcu nevoščlji- 0 bolezen, f-c s tem pokazuješ, akšen mož da si. Pišeš, da ni potreba nobenemu hirati farm -z cenika, pa do da- tfciijše stvari nimaš, ki bi ti pri-ojala. — je rekla madama Cha-ivant. — Pojdimo h kakemu do-remu krojaču. — Gotovo bom šla, — je odvr-i lla Marcela. Od tega časa naprej sta si posili tujki. Obe sta. spoznali, da je i!a med obema pretrgana vez, ki preje združevala obe. Ločili 1 a se druga od druge brez vsake-a obžalovanja. Ko je prišel gospod Charavant nega večera domov, je rekel svo-t ženi: — Mislim, da sta bili vi dve ne-jčljivi. — Da, tako je stvar. — In kako izhaja ona? — Dobro. — Tvoj odgovor je kratek, a f ndar se mi dozdeva, da nima iti malo humorja v sebi. Mogoče > se naveličala svojega roman tine ga prijateljstva. Njegova žena pa je odvrnila na :ratko; — Videl* sem, da se je »*pre-tttuila — in ne v njeno korist. I nes ni še nihče zbral kot c.lino ti l»i ko sva si dopisovala, si mi po rudil denar »»aprej kot aro. a src ča moja, da sem tvojo ponudb« oči klonil ter ti odpisal, da prid prej pogleda:, da boš videl, nt kaj boš dal aro. In ko si prišel a p rila meseca, sem z ženo. sta biLa cbs pri meni 12 dni in še potem k«» sta se naselila na kmetiji. Tri c'p: pozneje ti je prejšnji lastnik ponujal denar nazaj, torej zaka. ir.1 nisi vzel ? Mešetaril si sam « prejšnjim lastnikom, jaz sem vze samo inventar in spisal agremeni ,Pozne je sem ti uredil vse. kar j< Lilo urediti potreba. V tistem ča s i ko si bil p>i meni. so hodili k katere si povjuaseval razne st va ri o kmetijstvu. Ali nisi imel do volj časa premisliti, kaj da ti j« za storiti? Torej kaj sem :az za krivil pri kiif.čiji? Ti nadalje ršeš, da majhne far mt ni treba kupovati amp;ik vsaj sto akrov. Auo je zate premalo ."O akrov. ke.- nimaš otrok, kako bo pa zadostovalo 100 akrov tisi i družini, ki ima pet do osem ctrok? Ti praviš, kako se je main pridelalo, navsezadnje pa vabiš son ljudi. Jaz ti pa odkrito povem. da če bi jaz ne vedel, koliko se lahko tukaj pridela, da bi tudi ljudi semkaj l.e vabil. V mesecu oktobru si mi pisal pismo, v katerem stoji dobesedno, da te je srce bolelo, ker tvoj pes ni hotel otepati žganeev. _ Ali je samo to vzrok, da se sedaj nad menoj maščuješ.* Praviš, da si kupil uboštvo. a zakaj nisi kupil bogastva? Povem ti le toliko u.? do danes še niso dane farmer-jem prilike, da bi takoj v prvem letu obogateli. Ako bi bilo to mo-Loče. potem gotovo reven dela-\ee ne bi dobil prilike si kupiti kmetijo s taki financo kot si jo imel ti, ampak bi imeli bogatini prednost. Štefančič, ti dobro veš. da sem yjz stregel in delal več kot je mo gre' kdo od mene zahtevati Bolje nisem mogel delati za nobenega. Ako si ti v stanu bolje post reči ljudem, kot sem bil jaz v času svojega bivanja v tej okolici, potem ti drage volje prepuščam ta krtih. Štefančič, za tfelo, katero sem jar storil za naše ljudi, nikakor nisem zaslužil batni! Predno zaključim ti še naznanjam, da je pri mr. Zemljaku dru zina Joseph Radež, ki je prišla iz Teksasa. Radož je bival tam devet let na kmetiji, in sedaj se misli tukaj ustanoviti. Pri njemu -ahko poizveš o razliki rodovitnosti zemlje in prepri č;m". sem, da boš znal potem drugače soditi tukajšnjo okolico. Nadalje ti povem, da ni lepo v javnosti se prepirati; nisem se še ? nobenim, pa tudi s teboj se ne maram, prepričan pa sem, da od 1 udobnih ljudi je najbolje držati prste preč. Javnost naj sodi. Ako sem kateremu kaj škodoval, bom lahke poplačal, ampak za napake drugih nikakor ne maram biti odgovoren in ne maram izgubiti časti za katero sem deloval ves čas svojega bivanja v tej deželi. John Zulich. ®23 ti iwsaiwsa t* rasa fttniiiiiiiiiimiiiiiimiiTinmiiiiiiimni1 i Naravno zdravljenje. Jaz sem pravi hrvatski Ju-. g-otdoveu in morem ozdraviti i I s svojim čudovitim zdravi- : : 1'»^ vsako bolezen, tudi tako. ; i ki jo drugi niso ozdravili, j Zdravim moške in ženske bo- i j lezni v 20 dneh. To je narav- | no zdravilo, sestavljeno iz raznih bilk in korenin in za-; gotavljam, da ozdravim vsako tudi zastarelo bolezen v samo par dneh, da ne bo po-: trebna operacija. Zato rojaki uo tr^šite tež-trr* rr Vrcni denar zastonj, J I ampak obrnite »e na svojega rojaka tia naslov Geo Grbavac 1100 EAST 63rd STREET, Cleveland, O. Am\m,mmmmmmmmm i Kje jc JOHN BOKAL? Pred 17. leti je bival v Dcnverju. Colo, j D una je iz Kleč pri Dolu. Poročati mu imam važne novice iz -tare domovine glede njegove dedščine. -- Otto Tekave. 1174 Kast 60. St.. Cleveland, Ohio. (16-17—12^ I Vm svojega brata FRANKA SEBAJLJ, doma iz Prezida na Hrvatskem. Lansko leto se je nahajal v državi Texas. Prosim' cenjene rojake, če kateri ve,i k j«- se sedaj nahaja, da -tranjskem. Sedaj se nahaja nekje na Dolenjskem. Prosim rojake v starem kraju, ako kateri kaj ve o njem, :iaj mi spo-j r< ("i. ali naj ga opozori ra ta o«das. da se sam javi svoji sestri: Mrs. Frances Iikar. Box! 281. Claridge, Pa. \\ Ame-j rica. C16-17—12^1 f . 1 Kje jc moja teta MARY SE LJAK * Delna je Lz Idrije. V ( Ameriki se nahaja okoli 8 let. l»o poklicu je kuharica. Jaz ] sem prišel iz stare domovine in , jiimani več važnih reči za spo- < ročat. Ako kdo izmeti rojakov j ve za njen naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, ali ako bi sama čitala ta oirla*. naj -e mi takoj javi. — Anton Seljak. 1022 N. State St.. Girard, Ohli. (16-17—12) SLOVENKA IŠČE SLUŽBO. Sem ravno prišla iz starega kraja. Sem Slovenka, dekle 22 let stara. Iščem službo pri *«h»venaki. hrvatski ali nemški družini. Pri-meni za vsako delo. Se priporo-vam, zjrlasiti na ta naslov: Miss Regina Mi!;ottis. |iox 2^. Greenwood. Wis. 10-17—12 Rad bi izvedel /a naslov svojih treh prijateljev: ANTONA STRAII. FRANKA GODI NA i;i MARKA TEPŠ1Č. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi naznani njihove naslove, ali naj st1 pa >aiiii oglasijo na na-slov: Matija Oviiiček. Box ^2. Pi t co. Pa. (10 17—12) NAPRODAJ emantni prstan, vreden +160.00. istavljen za .ta0.t>0. Ker pot rc-iije.ui denar, prodam tieket za l."vihImam še druge tiekete po->11 i. — Miss Betty. :$>!» — 2nd ve.. Ne v.- York, N. Y. . aMK. IPdtditis Na zahtevo vam bo poslana! brezplačno dragocena knjiiiafl z'informacijami o patentih. H Izrajditelji •n druq>. pišite oonio. Ime A. M. WII-SON Jc žel znano 3C LET in vsaka nami poverjena patentna zadeva bol deležna najboljše pozornosti. H Pošljite model ali sliko vaše I iznajdbe v rregled. Pišite dories po • oversko paten- ^H trto knjižico v •'ovenjkem jezi- H i>u na • edeči na«'ov. A. M. WELS0N 'nc.|; Kep-stered Patent Atiorneysl 320 Victor Bldg., W Washineton. D. C. ■ Naistareiši in največji slov. dnevnik v Združ državah "GLAS NARODA" . j (Glasilo J. S. K. J.) Novice iz vseh delov sveta, dopisi iz slovenskih naselbin novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov. ------—-- j STANE: Za vse leto - - -" $6.00 za pol leta - - - $3.00 I za mesto New York za vse leto $7.00 Najmodernejše vrejena TISKARNA p-RADES fffigfl CQW*C^jpl ■z * <0 f Vabila, okrožnice, plakati, koverte, pisemski papir itd. Točno in po najni^in cenah. [ ■ ■ * : ŠtoveiiH; Publishing Company, _ jttetmit Stmt. Ni« York Citt. I - "At .Vi** ffi » • * , [SPOROČILO Z MORJA.I NOVELA. H Angleški spisal Charles Dickens. §| 2 (Nadaljevanje.) — Hvala vain. rn*pa. — je rek^l kapitan. — Ne vem. kaj je. kar spravi takoj m>1 / mene. a vse kaže. da jo vsako vidi na vrlin Mojega klobuka ta. gospa, jaz setu zapo i len v tej »t roki. — In oni drugi gospod tudi. — je rekla Mrs. Raybroek. — WHI. jrospa. — je rekel kapitan ter se bistro ozrl v svoje/;« tovariša. — V toliko iraat; prav, da se tudi 011 vozi po morju, — ee dela i/ njt jra mornar.a. On je moj služabnik. T*»m Pettifer. Bil je v skoro vseh ohriih iu p slih. katere j.' mogo«V navesti, v teku svoj»»j»a ^ivlj^nj«. !Tek»»o bi »um odkupil vse vaše mize 11 stole, če bi hoteli. Sedaj pa je v moji Ju/b. Moje ime je J organ r.*r sem lastnik ladje < svojo iu ladjami svoiega tovariša vozim J»c» morju iu -ir.-r sedaj /< petindv aj^«-t let. V sled običaja in« imenujejo kapitana Jorgaua, v nisem ni«- bolj kapi an kol ste vi. t« vam reč ni. -■— Ali lMH*ete iti v mojo sprejemno sobo, gospod, ter se-'i st'ilT je r»-kla Mrs. Ratvhroek. To ■s.mii ravno hotel sam predlagati. Za vami. gospa. apitan dorgan j»- sledil Mrs. Havbroek v majline in ni/.k-i ><.».i-10 v o/adju. ki bila nekoe privatna drttzins'ta soha Kavbr-ickov« družine iu notranji kab net poštnega urada v * asi St»-ep\vavs — S«*daj. go-.pa — je rekel kapitan. — nima /a vas niti /a en ♦ elit pomena, kje sem bil rojen, razven.... Hotel je govoriti naprej, a seiiea nekega človeka, ki je vstopil, je padla na postavo l.:?pitaiia in zopet se je skrivi I, ^udaril po svojih liogah ter vzkliknil; s« nikdar ni* m videl lake stvari v svojem življenju! Tukaj je zopet, ako se [UH-ntitt * Te bes« d* so s.» tikale mladega moža, ki se je tako /»•!•.. priljubil kapitanu Jorgunu podaj pri pomolu. Da je bila stvar s«- boij popolna, je prišel ud..di eluvek v spremstvu ljubiee. katero j»* kapi-ti.n zi pazd. ko je •_'!♦• !ala preko zidu. Lepše dcklice ni moglo solnce (•S.M\ati on«'ga sulnčin'ga dne. Ko je slala pred kapitanom, s s-, nji-mi ra/ latimi ustnieajiii, nekoliko odprtimi v presenečenju iu s svojimi rjavin i <■ mi ki >0 bile 1. koliko širše odprte kot po.M ivad: in sicer iz isu-ga vzroka je izgledala v resnici lako mična :n !jui*ka, da se je futil kapitan moralieno obvezanim zopet udariti z rokama po »rojih kolenih. Bila je /elo pripiosto oblečen.* te- ni imela no!»e-1 < _ra -11 • > -t 1 okraska kot vensko cvetko na svojih prsih Nosila ni niti l I fl uka. niti «>piee, temveč le ruto, zloženo v kvadra*i. oziraje«'- se pri tem poželjivo v tujca. Ne. i.e. /a b »/:o v olj««. n»* mislite lega. - ji rekel kapitan n.i slovesen na in. Ne prinašam nobenih dobrih novic o njem. Nastal j«- molk ii. mati j«- obrnila svoj«* li<-e proti ognju ter pol.j-/svoji roki m«-d og nj in o.'-i. Mladi ribič pa j«- p<»kazal proti «»knu ir k«» s.- j, kapitan ozrl v dotn-no smer je vid-1 mlado udovo. ki je >««1« .1 pu ^•xdiij.-tn oknu. preko malega vrta. zaposleno s šiva-njein tf-r z m i j h ni m detct««m v svojem nar«»čjn. Molk j«* traja' nu-| rej, dokler ni vpraSnl kapitan Alfreda: — Kako dolg«« je od časa, ko se j«- to zginlilo? Nnpotd se je na svoje Zadnje potovanje pr-il več ko! tre- •ai Mi. • Ladja j« /«dtl< na kako skalo ali n-r, misli in— je reke* kapitan. — In v si utonili* — Da. Welt, j<- rekel kapitan p«» kratkem molku. — Tu s,-d j nek-«'«». ki bo lahko vzel t»nii tak konec, s, mi zdi. *ji 1 gori «lrži morja v « lani svoje loke Mi vsi se moramo nekam Zad»it ter se potopiti. Naša tolažba /a same sebe in druge pa je. da sn»o storili svojo dolžnost. Stavil bi kaj. da je vaš brat storil svojo dolžuost. Storil jo je. - je odvrnil mladi ribič. — če je k«-«laj vršil kak človek svojo do žnost vestiip. jo je moj brat. Moj brat :ii b'1. » r« n človek, vse prej k«»t to, a bil je udaii, zvest in pravičen človek. Bila sva sinova le majhnega trgovca v tem okraju, "Ospod. Moj oče I P« je tako sir«»g«> paz l na svoje dobro ime kot da je bil kralj. — Zelo prijetno ie sklati kaj takega, posebno če ima človek v r, i sli h splošni značaj te vrste bitij. — je rekel kapitan. — Vendar p*. M in vas prekinil. — Moj brat je bi' prepričan, da nama je oče zapustil dobro ime, t*» lists ne va čista in pravična. —- Vaš brat je bil dobro prepričan, — je fekel kapitan, — in nobene boljše d«-dičine bi si ne mogla želeti. Pa se vas zopet pre-Sinil. - — Ne. ne morem ničesar nadaljnega povedati. Mi vemo, da je Hugh Živel tako, da ie ohranil dobro ime očeta in prepričani smo, da j« tudi umrl na isti način. Dobro inu« pa je prišlo sedaj, v mojo oskr- jtS*. _____________i „ —i----. ■ % > . - ^ 1% -. f iK^ SO®!; — Dt»hro govorjeno — je zakričal kapitan. — Dobro govorjeno, mladi mož. lilede načina smrti vašega brata....' med tem časom je kapitan že izpustil reko mladega ribiča, katero je stiskal ter zopet m del. opirajoč svoji roki na močna kolena. — glede^načina smrti Vi šega brata je mogoče, da vam dam lahko gotove informacije. Mo-g««če tudi niso dosti vredne. Jaz nisem gotov o tem. Ali lahko g«>-voriva k.ie na samem • Mladi mož je vs!al. Kapilan pa je zapazil, kako se je lepa 1 ju-] biea obrnila proti oknu, da pozdravi mlado udovo z roko. Mlada udo-J va je prenehala z delom ter sc trudno in žalostno nasmehnila Tedaj' pa jc kapitau vstal ter rekel: — Kaj pač dela sedaj ? — Kaj dela Margareta. Kitty? — je vprašal mladi ribič. Ker je Kitty v odgovor le zardela, se je kapitan še bolj vzrav--nal ter rekel: j — V moji deželi imenujejo to poročno obleko To je dejstvo. ?. Stvar pa sc je prikazovala kapitanu še v drugi luči. kajti smeh, u katerega j«» spustil, ni dolgo trajal in dostavil je na nežen način: | > — Zelo lepo je videti jo. — ubogo mahi stvar, z detetom brez1 o««da v naročju. — kako posveča svoje misli vašemu »lomu in vaši sr«*či. Zelo lepo je to :n zelo dobro Naj bi bil vajin zakon bolj uspe-;* šf n kot pa je bil njen in naj bi bil tudi njej v uteho. Naj vas ljubo i e solnee v?«li srečno vse S mi pa.j v posesti dobrega imena in slovesa, še v dol go poteh, k«« bom nehal orali veliko slano polje, na katerem se j liikuar ne vseje zrna. i. Kitty j«' odgovorila na resen način: — Hvala vam. gospod, prav i- iz vsega srca. 1 j (Dalje prihodnjič.) 1 K dobrim odnošajem med Italijo in Slovenci. J Tržaška '' Lra Nuova** ie bila i prinesla po rapallskein *sp«»razu-' jmu članek preeej kotu-ilijautnegji j značaja, ki je nasvefoval Sl.»\eu-' ceni v Julijski Bene«"iji. *iaj s.'1 prilagrnlijo novim razni"r;im. «!a nastanejo «b»bri odn««šaji :»ie.i njimi 111 Italijani. S!i-«ln.ii s. ji.-j. pravljeni porabiti vse. ki:rk< Ii v pretrpeli s >iovenske »t r-ni. - -^Edinost" .j<* zabeležila »n^k 1 Italijanskega iista iu ga i»h!"ci no komentirala. "Kra Nuova" s^ vi sedaj z odgovorom "Eiliiirsti" ki je na italijansko očitanje od govorila, da so bifi Slovenci pač •v boju z italijanskimi strank.imi* t>.kdar pa nie na-^ heja dolina d'Aosta s približno i Ij^O.OOO prebivalci francoskega' jezika, kateruii država dovoljuje 11!i« se poslužujejo svobodno svo-... 1 j«*ga jeziksi v šolah, cerkvah in občinah. Ti Kraiieozi so jako zve-' 1 sli italijanski državljani iu voja-' ki iz med njih v zadnji vojni so' 1 ili iz bori ij. K.ir pravi Smodlaka «• teh Franc-zih. ki so pod itali-! j.insko tiblasTj««. j«> vse res. Ali primera i:e «l>zi. Italija s»' pač ne t •» pretlrznihi. potujee^ati Kran-j c« oblastjo, 'i dovoljevala nika-kih slovenski sol in slovenščino je pustila samo v cerkvah. Nam se zdi, da hoče precej tako postopa-' ti tudi z novimi svojimi Slovenci. Najbrž namerava trpeti nekoliko ljudskošolskega pouka v sloven- • š«"ini. kar je zez ta pouk, pa bo v.-e italijansko. V tem oziru nas uei iioriea. Tam so kratkomalo ve liko število slovenskih otrol: vta-kuili v italijanski tretji razred. Ali nekaj j*\ s čemur italijanske oblasti sedaj še ne računajo, pa bodo morale računati, namreč z neomajno vztrajnostjo Slovencev . prnl Italijo » šolskem vprašanju, da hočejo dobiti vse šole, katere potrebujejo. Od te svoje kulturne potrebe ne odstopijo in jo bo- : (■o znali trdo in zmagovito braniti pred vsem civiliziranim svetom Poznamo jih. zato verujemo v rjihovo vztrajnost, kateri mora ' slediti izpolnitev vseh njihovih' kulturnih in drugih potreb. j Ji Ali sme imeti zdravnik brado? | -- r Možka brada je v zadnjih letih po širnem svetu precej izginila in irguhila vse simpatnje higijenič-j i*ega in esfiičnega sveta. ^ložje,! I;? >o si i.skaii dostojnosti v bradi,' so izginili, kakor tmli oni. ki soj iskali prikupijivostifin ljubezni v , navihanih brkih. Brada je obso-'j j« na. da izgine in nastane le šej, vprašanj«*, ali sme sploh imeti*, brado zdravnik. ak«» hoče izvrše-vati sv«>j poklic docela natančno. L B»-ada j« gnezdo vseh možnih ha- 1 cilov i -1 zato j<« je najostrejše «>b- j S'Mil ravnatelj Pasteurjevega za- 1 voda dr. Roux. 1 ■ - 1 ■■■■MHHHMMa 7 Dr. Tmmhič o odnoiajih s Italijo. • " 1 Temps" objavlja intervju svojega beneškega dopisnika z «'r Trumbiče.ii glede oa gospodarskem polju in da ^ bo Italija v .Jugoslaviji našla 11 godno in bliž ije tržišče za živila. i Dejal je: — A* občudovanj.', vred-ii:- povzdigi T-aš«'ga |ui!jedeisva j 1'alija najbolj pripravljena da .t"'m pomaga. Dobavljala njjtn bo ■poljedelske -•♦roje. avtomolile in I tlrug«' potrebščine. Zad«>stujejo . jadr iec. «la ^e me«l obema obala-n*a Jadrana ustvari hitra iu po-. eeni zveza. Te okolnosti hotno 11-p aževali pi-i dogajanjih na gospo-.carskem polju. Uvaževati pa jih j morajo tudi Italijani. ak;> v resnici ljubijo svojo domovino. — t Sporazum je na obeh straneh za-. hlev al žrtve. Na to smo bili pri-pravljeni in t'oprinesB smo jih. l«r sni o si l.iii v svesti. d-, mora (Vsakdo izponiti svoje dolžnosti. Slvorili bomo trdno podlago za politiko pri-rčrega sporazuma. t ki jc absolutno potreben za raz-^ v oj bodočnosti obeh držav, 'l --- ^ Primere spravljajo pogosto v zadrege. , Senator Borah je govoril na ne-j kem «ibe tiuli volitev odbora za j prihodnje leto li»21. Meaeea no-j vembra je bilo sklenjen«*, da ka-{ teri član m- ne vdeb-ži. bo moral plačati tl.OU v društveno blagajno. Izvzeti so le bolniki, kateri so pod zdravnikovim nadzorstvom. S sobrat skim pozdravom Matevž Torkar. tajnik. (2x 13416—12) t Pozor rojaki in rojakinje! 0.1 Alpmtinktnre Vam zrastejo knud ' lasje v 6tib tednih. Od Alpenpomade zrastejo t fttib tednih moikim krasne brke in brada- Revmatizem ali kostihol «e ozdravi pope"noma r 6tih dneh. Od Bruslintinkture Vam r«»Ktanejo siri -*fje popolnoma naturni kakor so bili ▼ mladosti- Zdravilo za rane, opekline kraste, bule. turove, za knrje očesa, hradoviee. notne nope, ozebline. Zastarane ielodčne bolezni se zdravijo hitro in poceni. Plfiite takoj po cenik Id KaBcdar pofcljem zastonj. laM Wabddi e rm lam Aw, N. & CkiMO.lt Navdušen komunist. V Curihu je nek navdušen ko nunist hotel dati svojemu sini me Lenin. Oblasti pa so mu t< prepovedale. VABILO ia veliko veselico z igro "Iz tem ttih časov*katero priredi Slo\ Delavski Dom v Moxham-Johns town, Pa., v petek 24. decembre Tem potom vljudno vabimo vs rojake in rojakinje iz bližnje i laljne okolice, paleg tega pa pr peljite s seboj tudi mladino. %Ko vsako let<». tako tudi letos prid Miklavž ter nas obišče 11a ves« li«-i. da razveseli mladino z Iepiu darili. Kar se pa teče pijače, b v izobilju ječ meno v ca b iijš«; Vi ste in poleg ječmenovem se bo d« bilo t udi kaj za pod z-jb. T> r»-j š fikrat apeliramo na vse rojake 1 rojakinje, da se mnog «brojn vdeleže t«» naši veselice, ki s«* pr čno t««čno ob se-Jiiiih zvečer; igr se prične «»b nato pri« Miklavž ob 11. uri. po Miklavž pa prosta zabava in ples.. Igra! !tu slovenska Moxham go«lbji Moxham. Vsti>pnina za moške centov, dame so proste. Na ve se svidenje! Direktorij. <:ix 7.16.21—12» !Dr Koler t SLOVENSKI zdravnik 638 Peon Ave. Pittsburgh. Pa. t Dr. Koler )• naj •UtrvjSI «loTen«lr Nni r» vnlk. lM«ir •1st » mttsburrbu ki Inu »u>ti*c orakso v Bdrmvlt« nlu THb MOjlU bolcsnl. bitruDlVo]« kr vt idrari s tim.-■ovi tem «0«. u trn le liumel dr. sr.»f Erlleh. Č* Inatt« motol)« aH msnur-čke po tflK«u v ktIu. Izpada ni«- las iKjIfcfint v koatab pHdlu In litlitl .um bo;c kri. K« AakaJta. kar ta ko lesen se nalese. V«« mulkt uolesenl ad r»v1»u »u e-KrsJ*%nl meuxU. Kakor bltro ot>uiu da vam Drenr. ul« i']ra»>. ne ^akal te. temveč nridlte ln las vam as boe sopet povrnil. Hydro*«)« ali rodno kilo otdraria V M. uran ln sicer brci operacije Boles ril u Aurji, ki povzroAr Jo Iv lelne v icrltt «n LOPRAINE........ 6. Januarja A TOURAINE.....15. januarja =IANCE .............. 20. januarja POSEBNA VOŽNJA ABAVNOST DO HAMBUSGA IAGARA ................ 5. januarja itrl parnikl s štirimi In dvema vijakoma, »seben zastopnik jugoslovanske vlade Vio fčakal potnike ob prihodu naših par. kov v Havru ter jih todno odpremII. imor so namenjeni. irnikl Francoske črte so transpertlralA kom vojn« na tisoče čehoslavalklh vekov brez vse neprllike. Za šifkarte In cene vpraiajte v IU2BIHI PISARNI. 19 State St.. N.t. C. ali pa pri lokalnih agentih. CUNARD ANCHOR LINE Parnik "CALABRIA" odpluje 28. dec. v Dubrovnik in Trst Cena za tretji razred: DUBROVNIK .....$126.00 TEST ........... $115.00 in $5.00 vojnega davka. Parnik "CAR0NIA" odpluje 15. jan 20.000 TON. V NAPULJ Cena za tretji razred v Trst preko Nipulja____$104.50 in $5.00 vojnega davka. V vašem mestu je Cunard Anchor agent. Pojdite k njemn. UNARD LINE £ r— Parnik AQUITANIA 25. januarja MvMg^* Vožnj listki pe dobe za v ' A Hamb jrg in Passau ^Hjfifo^H Cena za tretji razred: in $5.00 vojnega davka. '>! vašem domačem mesta je lokalni -^^^BBfejpidd:.; Cunard agent. Pojdite k njemu. ^LZZZ^ < ---------- COLUMBIA iVS e^r? . . _ _ PLOSC V VCEH JS2Z- GRAMOFONE VICTOR MVINSEK, 331 Greeve St., C0NEMAU6H, Pi i • ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ. ; VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. DOCTOR LORENZgfr «Olf» SLOVENSKO aovoncCi ZOHAVNIK S^CCUALIST MOiKIH BOLEaNI 644 Penn Ave witsburgh. pa. j^k Moja stroka j« sdrsvljenja akutnih in kronižnik bolezni Jas sam i« sdravim nad 23 let ter imam skninje ▼ Tseh boleznih in ka4 snam slovensko* zato vas oiem popolnoma razumeti in sposna ti vafto beleren, da vas ozdravim in vr»**m moč in sdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skninjo pri (udi^ljesjn mo&ift bolezni Zato m morete pooolnoma zanesti na mone, moja skrt pa ja, da vas popolnoma osoravim. Na odlciajta. ampak pridite čimpreje. OM a ^ oTmMjaSl 2*52*1." * a. Dr. lor^nz ^ ks^ave. wttssurgh, pa.