List 30. m v • lecaj LY. « in í Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto in se plača za vsako vrsto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu Novic V Ljubljani 23. julija 1897. « Politiški oddelek. Največji štrajk našega stoletja. domovini novodobnih socijalnih bojev začela se Iz začetka je bil konflikt omejen na London in ker je bilo mnogo tovarnarjev, kateri bi bili delavskim zahtevam radi deloma ustregli, ako bi bili tudi delavci ne- # koliko odnehali, je bilo pričakovati, da se konflikt ne razvije do skrajnosti. Toda to pričakovanje se ni izpolnilo. Organizovaní je ravnokar jedna tistih vojska, katere obujajo zanimanje delavci, ne samo, da od svojih zahtev niso nič odnehali, tudi zunaj velikobritanskih mej, zlasti ondot, kjer prebi- še pomnožili in povečali so jih. Organizacija je zahtevajo tekmeci angleškim industrijalcem, a tudi sicer povsod, vala, naj smejo tovarnarji samo pravilonoa izučene delavce kjer je kaj smisla za delavsko gibanje, saj je štrajk an- vzeti v službo, dasi za delo pri strojih takih delavcev gleških delavcev, proizvajajočih stroje, tako glede naspro- ni treba, in zahtevala je tudi, naj se popolnoma odpravi tujočih si interesov, kakor glede načina, kako se štrajk plačevanje od komada. vreden resnega opazovanja in uvaževanja. Zgodovina angleških štrajkov v XIX. veku pozna mnogo, po številu udeležnikov in po dobi trajanja impozantnih štrajkov. L. 1830. na pr. je v Ashtonu 18.000 tkalcev štrajkalo tri mesece. L. 1852. je v Manchestru ustavilo 3500 članov „društva strojnih delavcev" delo na kar so prizadeti tovarnarji odpustili vseh 15.000, pri njih službujočih delavcev. Ta štrajk je trajal celih šest mesecev. V Prestonu je 1853. 1. štrajkalo 18.000 tkalcev Konec vsem pogajanjem je bil ta, da so tovarnarji i celih 7 mesecev, v 1859 62 je 24.000 zidarjev v Londonu štrajkalo 21 mesecev, 1. 1865. pa ie kar 60.000 londonskih delavcev vseh strok stopilo v štrajk, kateri je trajal skoro pet mesecev. Te dni pa se je začel štrajk, kateri je največji in jeli organizaciji pripadajoče delavce odpuščati od delà, in ker so se jeli tudi zunaj Londona bivajoči, a organizaciji pripadajoči delavci pripravljati za štrajk, nastal tudi tam konflikt in naposled je imenovana organizacija pozvala vse svoje člane, naj začno štrajk. Ta velikanski štrajk se je začel te dni. Proti tovar-narjem se je dvignilo nad 100 000 delavcev jedne in iste stroke. Fond, iz katerega bo organizacija podpírala štrajkujoče delavce, znaša 350.000 funtov šterlingov, torej 4 7 2 milijona gld. Pred 25 leti se tej isti organiza- najbolje organizovaní, kar jih bilo v našem stoletji ciji posrečilo, priboriti svojim članom deveturni delavnik, zdaj je začela boj za osemurni delavnik. Ne da se tajiti, da se po vseh tovarnah delavski že začetkoma omenjeni štrajk delavcev-strojarjev angleških. čas čedalje bolj krajša. angleških tovarnah je pred Stroje izdelujoči angleški delavci ustanovili so si petdesetimi leti bil dvanajsturni delavnik splošno v na pred mnogimi leti organizacijo „Amalgamated society of engineers", katera reprezentuje silno moč, kakršne nima nobena druga delavska organizacija ne v Evropi, ne v Ameriki. Ta organizacija je uprizorila sedanji štrajk. Zahtevala je najprej, naj se v vseh tovarnah, koder vadi, danes ga nikjer več ne poznajo, danes se v vseh » angleških tovarnah delà po 9 ur na dan, v Stratfordu v Sunderlandu in v Plymouthu pa se v tovarnah že nekaj let delà samo po osem ur na dan. delajo njeni člani, uvede osemurni delavnik , plača pa tem, Štrajkujoči delavci podpirajo svojo zahtevo tudi s da je v državnih tovarnah angleških že povsod naj ostane nespremenjena. Tovarnarji so se takoj dome- uveden osemurni delavnik, da rase najemščina za stano-nili na skupno postopanje in odbivši zahtevo delavcev so vanja od leta do leta, vsled česar morajo v Londonu več zagrozili, da izključijo iz svojih tovarn, vse organizaciji milj daleč od tovarne, na skrajni mestni periferiji pre- pripadajoče delavce, ako ti ne odnehajo od svojih zahtev bivati, sklicujejo se na to, da morajo v krčmah obedo 286 ^vatî, sploh pa da ne morejo dosti paziti na svoje rodbine, niti skrbeti za svojo lastno omiko. Po angleški navadi zahtevajo delavci, da bodo na-mesto dosedanjih 54 ur na teden — v soboto popoldne in v nedeljo se namreč nikjer nič ne delà, — odslej delali na teden samo 48 ur. Kako se konča ta velikánská borba, tega danes še ni možno presoditi. Najverjetnejše je, da štrajkujoči delavci to pot še ne dosežejo popolnega uspeha, vsaj merodajni angleški listi sodijo tako. To pa zategadelj, ker so tovarnarji že dolgo vedeli, kaj se pripravlja proti njim, in so se vsled tega tudi sami in še dobro pripravili za to veliko borbo, dasi so tudi delavci dobro pripravljeni. Morda ni odveč, ako še omenimo, da prav ta ve-likanski štrajk ni prav v nobeni zvezi s socijalizmom oziroma s socijalno demokracijo. Štrajkujoča delavska vojska se drži strogo in dosledno v mejah obstoječega družabnega reda, ona ne misli na to, da ta red razbije in ga nadomesti z anarhijo ali z absolutizmom, nego le skuša izkoristiti vsa, po veljavnem pravu pristoječa jej sredstva, da si izboljša svoj položaj. Tega ni prezreti, da ta štrajk nima revolucijonarnega značaja, kakor sploh angleški organizovaní delavci se socijalnodemokratičnim halucinacijam le smejejo, pač pa je svetovnega pomena zategadelj, ker se pri njem za dolgo vrsto let in za vse industrijalne kraje na sveti odloči vprašanje o osemurnem delavniku. Zategadelj pa smo tudi mi izpregovorili o tem velepomembnem dogodku. Celjska gimnazija odpravijena. Učakali smo jako žalostno presenečenje : Vlada je razpustila s tako velikimi borbami pridobljeno slovensko nižjo gimnazijo v Celju, za katero je bil državni zbor odrekel potrebnih sredstev. Vlada je bila pravno opravičena, odpraviti gimnazijo, kajti državni zbor ni dovolil za nje vzdržavanje potrebne svote, ali vzlic temu je ta vladna odredba hud udarec za Slovence. Vladna odredba je kompromitovala slovensko šolstvo tako, da hujše že ni mogoče. Za gimnazijo je bilo že toliko borb, da ljudje niso imeli do nje mnogo zaupanja, posebno, ker bi bili morali dijaki višje razrede obiskovati na nemški gimnaziji, kar je za Slovenca že itak jako nevarno, dvakrat nevarno pa bi bilo za dijaka, kateri je zvršil slovensko malo gimnazijo. Zdaj pa je vlada s svojo odredbo zadušila še to malo zaupanje v slovensko gimnazijo, kar ga je bilo ostalo, in danes že lahko rečemo: vlada je slovensko gimnazijo v Celju lastnoročno ubila. Ker slovenskih dijakov ni bilo možno spoditi na cesto, je vlada namesto nižje gimnazije ustanovila tri samostalne gimnazijske razrede, katere bodo obiskovali slovenski dijaki, ako ne pobegnejo na nemško gimnazijo. Ti samostalni razredi nimajo nobene vrednosti, tem manj, ker nihče ne ve povedati, kaj se ž njimi zgodi prihodnje leto, a kdo naj obiskuje šolo, ko ne ve, bo-li prihodnje leto mogel na njej začete nauke nadaljevati. Vlada je tudi razglasila, da se mora definitivna uredba tega vprašanja doseči sporazumno z Nemci. To najbolje kaže, da je vlada hotoma udušila slovensko gimnazijo, saj to ve že vsako dete, da nam Nemci sploh od-rekajo pravico do obstanka, pravico do življenja in da je zategadelj ž njimi izključeno vsako porazumljenje. Nemci poznajo pravičnost in zahtevajo porazumljenja koder so v manjšini, ne pa tudi tam, kjer imajo vso moč v rokah. Ne slepimo se sami. Vse, kar vladna izjava bese-diči o definitivni rešitvi celjskega gimnazijskega vprašanja, o „billige und sachliche Erwàgungen" in o pora-zumljenji z Nemci, vse to je le pešek v oči. Naravnost smešno je, če se hoče vlada pogajati, ne z zastopniki slovenskega ljudstva na Štajerskem, nego , z dež. odborom štajerskim. Ni dvoma : slovenska gimnazija v Celju je ubita. Slovenski narod se zaveda, kolika škoda se mu je s tem storila, in zategadelj je umevno, da je povsod po slovenskih pokrajinah zavladala velika ogorčenost proti vladi in da se povsod čuje želja, naj slovenski poslanci prestopijo v opozicijo. V torek so se sešli v Celji slovenski zaupni možje iz Spodnjega Štajerskega in se posvetovali kaj je storiti v očigled razpustu celjske slovenske gimnazije. Sklepi shoda še niso tega odločili. Upajmo, da se slovenski drž. poslanci odločijo na energično postopanje. Razmere pod sedanjo vlado so postale že toli neznosne, da je popolnoma umevno, ako razni slovenski listi zahtevajo, naj se proti vladi začne boj. Politični pregled, Vseslovenski shod. — Položaj Slovencev na Primor- V skem, na Stajerskem in na Koroškem je preklavrn in nujno je potrebno, da se pripravimo na vse eventuvalnosti. Ker dalje Nemci vedno predrznejše nastopajo, je potrebno, da se paralizujejo njih namere. Končno pa je treba tudi, da se do seže jedinstvo glede raznih važnih vprašanj zlasti glede avto-nomije. Slovensko časopisje je skoro soglasno povdarjalo po trebo porazumljenja. „Slov. Gospodar" izpregovoril je prvi, potem so se oglasili koroški Slovenci in predlagali vseslovenski strankarski shod v Celju ali v Celovcu. Ta nasvet pozdravili so z veseljem Čehi in Hrvatje, tudi tržaška „Edinost" in „Mir" sta se izrekla za shod, a — vzlic temu se nihče ne gane. To je pač jako žalostno ! Nemške zahteve. — „Slidstr. Post" javlja „iz po-slanskih krogov", da so se pogajanja mej Nemci in Čehi razbila, ker vlada nemških pogojev ni mogla sprejeti. Glasom rečenega lista so Nemci zahtevali : 1.) naj sestavi vlada novo parlamentarno večino, v katero bi sprejela vse nemške libe-ralce in nemške nacijonalce, dočim bi bili iz nje izklju^oi Slovenci in Hrvati, klerikalci in krščanski socijalisti ; 2.) naj vlada obvezno obljubi, da za Slovence in Hrvate ne izda takih jezikovnih naredeb, kakršne je izdala za češko in Moravsko Ker Nemci s temi zahtevami niso prodrli, so se. umaknili vsem pogajanjem in nadaljujejo obstrukcijo, misle, da naposled vender še zmagajo. Politični položaj je še vedno popolnoma nejasen. Nemški listi so iz premnogih avdijenc grofa Badenija pri ce- 281 sarju pač sklepali, da odstopi vlada, ali te vesti so bile ne- pravic, vmeševati se v notranje zadeve ali pošiljati tje vojne osnovane. Vlada je oficijoznim potom sama naznanila, da so Čete ter jih vzdržavati Vládne posle oskrbuje generalni gu- vse govorice o ministerski krizi in o nasprotstvih mej poza- verner v sporazumu z narodno skupšČino, katere člani se izvo- meznimi ministri izmišljene. tem položaj še ni pojašnjen, lijo potom občnega volilnega prava. Grški jezik je uradni de- Zdaj se poroča. da hoče vlada na jesen na vsak način nare- želni jezik. Pravosodje se preosnuje po evropskem vzorců. diti red. a kako misli to doseči, tega ne pove nihče. Vojaštvo se sestavi iz domačih mož, glavni steber je pa me- Poljska gimnazija v Tešinu. Kako malo prijazna šana četa ptujih narodov. Za vsako najeto posojilo pievzemo J* vlada slovanskim narodom, kaže nje postopanje napram velevlasti jamstvo. Seveda sultan s tako upravo ne bi poljski gimnaziji v Tešinu. Poljaki v Šleziji si vzdrŽujejo bil zadovoljen ; so pac njegove pravice pieveč omejene. sami gimnazijo, a vlada jej neče dati pravice javnosti To je Splošno se mora pač želeti, da bi že skoro dobila Kreta v vseh poljskih krogih obudilo veliko ogorčenost napram na- svojo samoupravo in učnemu ministru Gautschu Poljaki se krepko potegujejo za Indija. bilo konec sedanjemu drvenju na otoku, razmerah, v kakoršnih žive Indi, pac ne ta zavod, poljski listi pa pravijo, da postane tešinska gimna- more biti upor nepričakovan. Revšcina je nepopisna. Kriva je zija za ministra Gautscha to, kar je bila celjska gimnazija za iste angleška vlada. iSji je do tega. da vleče dobiček od koalicijsko ministerstvo. Program avtonomistov. Znani poljski poslanec dežele, to jej pa ni mari, kako ljudstvo shaja Pod Anglijo spada 250 milijonov Indov ; letni dohodki Indije znašajo kacih grof Dzieduszycki je izdal te dni brošuro v nemškem jeziku, 250 milijonov funtov šterlingov in od teh placujejo Angležem v kateri razlaga in pojasnjuje načela državnozborske večine. 30 milijonov davka PovpreČno računano ne pride na vsacega Po njegovem mnenji je v parlamentu mogoča le taka večina, člověka toliko, da bi mogel živeti Zato so vedni gladi v In- kakršna obstoji, večina, kakor je bil nekdanji Železni obroč. diji ; ljudje umirajo vsled lakotě in revéčine in to ne posa- Stranke, pripadajoče večini, druži načelo avtonomije Dziedu- mezno, temveč kar trumoma. Zadnji Čas ni že umrlo nič man szycki priznava, da mislijo avtonomisti na premembo ustave, nego deset milijonov Indov zaradi lakotě. Boljšega ni pričako a zakonitim potom, kadar bo čas za to primeren. Ustava je vati in vendar se Anglija ne zmeni, da bi pskrbela za zbolj-človesko delo, torej spremenljiva Saj so centralisti sami dva- sanje gmotnega stanja prebivalstva. krat premenili decembersko ustavo Prememba ustave mo goča, a nobena kronovina se ne sme ločiti iz državne zveze, ^t vse skupne zadeve mora reševati osrednji državni zbor. Dalje avtonomisti zahtevajo, da si vsaka dežela po svojih razmerah uredi ljudsko šolstvo. Avtonomisti zahtevali so vedno, naj se v duhu ustave vrnejo dež. zborom pravice glede ljudske šole in teh zahtev načeloma ne opuste. To je za sedaj program «Ï Obrtnija. i* » avtonomistov. Seveda le njega bistvo Vanj spada tudi ravnopravnost, a prav, ker postavljajo avtonomisti načelo avtonomije na prvo mesto, ravnopravnost pa šele na drugo, prav zategadelj nismo in ne moremo biti Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Dalje. ) Iz tega se razvidi, da je trgovina s mešanim blagom v deželnem stolnem mestu nekaj čisto dru-zadovoljni z avtonomi- zega kot na deželi in če bo obrtna oblast v tem stičnim programom. Predno se ne zagotovi manjšinami ravno- smislu postopala, se pri morebitnem razširjenji obrta pravnost, odklanjamo Slovenci z vso odločnostjo avtonomijo dežel. trgovski obrt ne bo raztegnil v smislu omenjenem s Italija. — Minister zunanjih del Visconti Venosta je v početka, na določene, prvotno nezglašene predmete, zbornici govoril in povedal. da bodo Italijani kmalu zapustili temveč se bo le zglasila na novo trgovino z mešanim Kassalo ter se koncentrovali okoli Massaue. Povdarjal je. da blagom in prejšnji obrt se bo zbrisal. bo Italija ostala zvesta trozvezi in da živi s Francijo v prijateljstvu Pogajanja mej Turčijo in GrČijo zavlačuje Turcija bi interesu pravega štetja obrtov bi pa bilo, če se trgovina z mešanim blagom ne raztegovala Žalostni so pojavi v Zgornji Italiji Poljedelski delavci štraj- tako, kakor se to poslednja leta godi v Ljubljani. kajo Ženice, mlatiči, pastirji zapuščajo delo, zahtevajoč bolj- 10.) C. kr. deželna vlada za Kranjsko doposlala šega plačila Vlada pritiska s silo na štrajkujoče. Ne verja- je zbornici sledeči dopis: memo, če se da beda in potreba s silo zatreti Modro gospo- „Vsled opetovanih opominov, došlih deloma od daistvo le more revščino ublažiti Tega seveda pa italijanska strani zastopstev, deloma od vdeleženih krogov na gospoda v Rimu ne poznajo. Turčija in Grška. visoko poljedeljsko ministerstvo, tičočih se prenaredbe Tewíik paša. turški minister oziroma dopolnitve dosedaj veljavne postave z dne zunanjih del, je napram poslanikom izjavil, da Turčija spre- 21. junija 1880, drž. zak. št. 120 glede izdelovanja jema načela predlaganih mirovnih pogojev. Iz tega se sklepa, in prodaje vinu podobnih pijač, namerava to visoko da je Turčija voljna, se konečno udati, in da se v kratkem ministerstvo ustreči, da naj se omenjeni zakon pre- sklene mir Vendar pa uporni Turčiji še nič ni verjeti, lahko gleda in najprve povprašiati strokovne in vdeležene Ruski car je v svojem znanem kroge za njihova mnenja, v kateri smeri da bi bilo to svrho je še zavleče sklenitev miru. odgovoru sultanu grozil, da, če se Turčija drugače ne uda, potreba navedeni zakon prenarediti. prisili jo Rusija s pritiskom v Mali Aziji. Sultan je na to visoko ministerstvo poslalo z dopisom z dne 12., do- sporočil, da odklanja vsako odgovornost za nasledke mej na- šlim sem 18. februvarija 1897, št. 3522, 18 vprašalnih rodom in vojaštvom, katere bo imela popolna izročitev Tesa- pol, obsegajočih 18 vprašanj z naročilom, poslati po lije. Resnica je, da se narod sam ne razburja, temveč le častniki, uradniki in duhovni agitujejo proti temu, da bi se vrnila vsa Tesalija. turški vojni 7500 grških vojakov ubitih in 5800 ranjenih. istisa v blagohotni odgovor. Zbornica posvetovala se je o tej zadevi z za- Po oficijelnem izkazu je bilo v minoli grško- drugo gostilničarjev in kavarnarjev in je na vprašanja Kreta. Veliko naČrtov za samoupravo Krete se je odgovorila tako-le: Ostane naj se pri pojmovni določitvi za že bralo. Listi vedo sedaj zopet povedati, da so evropski po- „umetno vino," katera se nahaja v § 1. postave z slaniki predložili turški vladi načrt začasne uprave na Kreti. dne 21. junija 1880 drž. zak. št. 120, 35. a pri tem Načrt določa, da je otok popolnoma avtonomen. Guvernerja bi bilo tudi kolikor mogoče natančno določiti v izvr-katerega izvolijo šestere velevlasti, imenuje sultan. Otok mora šilnem předpisu, katere izdelke je zaznamovati kot plačevati sultanu nekaj davka, vendar pa ta nima nikakih umetno vino. 2.) Izdelovanje, prodaja in točenje umetnega vina brez izjeme naj se prepove. Posebno strogo naj bi se pri tem izvelo določilo, vsled katerega bi bilo treba inozemska vina pri uvažanju preiskavati, so li umetni izdelki ali ne. 3.) Popolna prepoved izdelovanja umetnega vina bi imela za vinořejo kakor tudi za reelno vinatržtvo najugodnejših posledic, to bi povspešilo tudi obnovo opuščenih Vinogradov, ker bi posestniki dobro vedeli ceniti koristi, katere jim donaša vinoreja in bi vse moči napěli, da bi se obnovil vinograd, katerega jim je uničila trtna uš. Ta prepoved bi bila tudi v stanu povspešiti pi-vovarstvo in izdelovanje sadnega mošta. 4.) Ker smo se pri vprašanju 2 izjavili za 1 prepoved izdelovanja umetnega vina, smo samo ob sebi umevno tudi za to, da se prepovedo pod kaznijo oznanila in ponudbe tvarin, določenih za izdelovanje umetnega vina. 5.) Ker se je zbornica izrekla zoper izdelovanje, prodajo in točenje umetnih vin brez izjeme, toraj ne more pritrditi temu, da bi se z umetnim vino m i obrtovalo ali da bi umetno vino bilo podvrženo daću. ker se isto po njenem mnenji sploh ne sme izdelovati. 6.) Z ozirom na odgovor na vprašanje 2 opade tudi odgovor na vprašanje: „Se li naj odredi, da se umetno vino sme naznanjati, ponujati, prodajati in točiti le pod deklaracijo, označajočo nedvomno to lastnost?" 7.) Ker smo se v obče izjavili za prepoved, velja tudi zato, da ta prepoved velja tudi za pridelovalce naravnega vina in trgovce z naravnim vinom. 8.) Ostane naj se pri pojmu na pol-vina, nave-denem v 1. §. gorenje postave in v izvršilnem ukazu naj se natančno pove, kaj da naj se smatra za na pol-vino. 9.) Izdelovanje in prodaja na pol-vina dovoljena je samo pridelovalcem (naravnega) vina in sicer iz snovij, pridelanih doma do konca novembra dotične letine ; toda oštro se mora na to paziti, da se na pol vino le pri gospodarstvu pridelovalčevem samen po-rabi ali le konsumentom naravnost kot tako proda. Pačenje na pol vina pa bi bilo strogo prepo- vedati. 10.) Ona, na racijonalnem kletarstvu sloneča po-stopanja. katera so sicer s pomnožit vij o naravnega vina spojenja s premesmi, imajo vendar v prvi vrsti le namen, naravno vino zboljšati, je dovoliti, natančno določiti je pa to odredbenim potom. 11.) Ona, v prejšnjem vprašanju omenjena po-stopanja treba je natančneje določiti in posebno množino primesij omejiti in sicer odrebenim potom. 12. Ker se je zbornica izrekla za prepoved obrt-nijškega izdelovanja in točenja na pol vina, odpade odgovor na vprašanje: „Se li naj prideže dosedanje kavtele, katere dovoljujejo, da se sme izdelovanje na pol vina, če se namerava izdelek prodajati ali točiti, vršiti kakor obrt, podvržen pridobitnemu in dohod-ninskemu davku in navezan na podelitev koncesije, in da je na pol vino podvrženo užitnini kakor vino ?" 13. Na pol vino sme se naravnost samo konsumentom prodajati in sicer pod deklaracijo, to lastnost brezdvomno označujočo. 14.) Na vprašaje: „Ali naj se odstrani, pridrži ali razširi in to v kolikej meri drugi odstavek §. 1., obsegajoč olajšave glede petijota in vin piccolo (vi-netto)? odgovorila je zbornica, da glede petijota ono velja, kar je navedla zbornica kot odgovor na vprašanje 9. Kar se pa vina „vin piccolo" tiče, zbornica ne odgovori na ta del gorenjega vprašanja, ker se to vino ne izdeluje na Kranjskem, pač pa na Primorskem. V slučaju, da bi se „vin piccolo" točil na Kranjskem, izjavila bi se zbornica v tem smislu, da bi se prodajal samo pod tak z omejitvijo onega kar se je navedlo pri vprašanju 9. 16) Posebnih predpisov o racijonelnem pripravljan ji vina in o ravnanju ž njim v kletih ni izdati z ozirom na odgovor prejšnjih vprašanj. 17. Zadošča, da se določene primesi in razni način izdelovanja vina sploh in tudi izdelovanja na pol vina posebej prepovedo. 18.) Ker se na Kranjskem desertna in peneča vina ne izdelujejo, ni mogla zbornica poizvedeti, katera določila bi naj se uporabila pri izdelovanja in prometu. 11.) C. kr. dež sodišče sporočiio je zbornici naslednje : „Visoko c' kr. pravosodno ministerstvo blago-volilo je v sporazumljenju s trgovskim ministerstvom imenovati trgovce v Ljubljani Josip Luckmanna, Fran Ks. Souvana, Ivan Perdana in Alfred Ledeniga trgovskim prisednikom deželnega sodišča v Ljubljani, za postavno poslovno dobo jednega leta, in sicer oba prvoimenovana vsled zopetne izvolitve. O tem obvešča se slavna trgovska in obrtniška zbornica vsled ukaza visokega c. kr. pravosodnega ministerstva z dne 5 maja 1697, št. 8666. 12.) C. kr. priv. južno-želežniška družba dopo-slala je zbornici sledeče, na občinski urad v Planini naslovljeno naznanilo: Vsled vloge z dne 15. januvarija usojamo se spo-ročiti, da se bodo za osobne vlake izdajali od 1. maja t. 1. nadalje sledeči 8 dnij veljavni vožni listki za vožnjo tje in nazaj. V prometu med: Planino I. II. III. razred in v kronah s kolkom vred Ljubljano 6.90 5.30 3.50 Logatcem 1.20 090 060 Trstom 16.60 12.40 8'30 13.) C. kr. deželna vlada predložila je zbornici v poročilo sledeča določila glede voznine za prevoz-nike v ljubljanskem mestu, doposlane ji od mestnega magistrata v poročilo : „Maksimalna vozna tarifa. Plača se za vožnjo: I. po mestu in predmestjih: za prvo četrt ure: z jednim konjem 30 kr. z dvema konjema 40 kr. za vsako nadaljno četrt ure: z jednim konjem 25 kr. z dvema konjema 30 kr. II. s kolodvorov od vlakov v mesto in predmestja: a) po dnevi: z jednim konjem 40 kr. z dvema konjema 60 kr. b) po noči: z jednim konjem 50 kr. z dvema konjema 80 kr. Za prtljago, katere voženec noče ali ne more imeti v vozu, katera se torej vozi na kozla, plačati je 15 kr. 289 Ta vozna ođređbina velja jednako za vse dni tudi za nedelje ali praznike, za vsako vreme in ne glede na to, se li vozi več ali manj oseb. §. 3. Vsako začeto vožnjo plačati je za celo četrt ure. Pri naročenih vožnjah velja vožnja za pričeto s tištim časom, za katerega je voznik naročen in tudi pride na domenjeni kraj. Ako pride pozneje, nego je naročen, računati je voznino od časa prihoda. §. 4. fí- Če je pri kaki vožnji plačati mitnino, plačati jo mora voznik, toda na račun vožencev. K dnevu se štejejo v mesecih: maju, juniju. ju-liju, avgustu in septembru ure od šestih zjutraj do devetih zvečer, v drugih mesecih pa od sedmih zjutraj do šestih zvečer. Ker ta maksimalna tarifa odgovarja tukajšnjim razmeram in se drži onih načel, ki so se obnesli tudi po drugih mestih, priporoča zbornica določitev pred- ležeče maksimalne tarife. 14.) Na c. kr. deželno vlado je zbornica poročala o prošnji tvrdke: „K. K. priv. Kaltenbrunner Farb-holzfabrik Fidelis Terpinz Nachf.," da bi tudi pri raz-širjenji podjetja za izdelovanje strojiva smela imeti v izveski in pečatu cesarskega orla in bi se firma primerno razširjenemu obrtnemu obsegu smela glasiti: „K. K. priv. Kaltenbrunner Farb- und Gerbstoffenfa-brik Fidelis Terpinz Nachfolger." Zbornica je priporočala prošnjo, kateri je c. kr. deželna vlada vsled naznanila na zbornico tudi ustregla. 15.) Zbornica je priporočala pri c. kr. de želni vladi prošnjo občine Dvor za preložitev leto-šnjega semnja z dne 28. na 26. junija, občine Mozelj za preložitev letnega semnja z dne 26. na 24. aprila t. 1. in prošnjo občine Dole za preložitev semnja z dne 27. na 23. junija t. 1. 16) Izpregledne prošnje peka A B iz N. zbornica ni mogla priporočati pri c. kr. deželni vladi, ker se je prositelj izkazal z le 16 mesečno pomočniško dobo pri tem obrtu. 17.) Tudi ni mogla zbornica priporočati prošnje A. M. iz St. za spregled doprinesbe sposobnostnega do-kazila v namen samostojnega izvrševanja mesarskega obrta, ker se prositelj ni izkazal z zadostnimi spri- čevali. 18.) Zbornica se je v svojem poročilu na c. kr. deželno vlado izrekla za dovolitev spregleda Primožu Bernotu iz Ljubljane v namen nastopa samostojnega izvrševanja sodarskega obrta, ker je prositelj dokazal, da že 20 let delà pri^tem obrtu. 19.) Prošnje J. Š. iz K. za spregled doprinesbe sposobnostnega dokazila v namen samostojnega izvrševanja žrebljarskega obrta, zbornica ni priporočala, ker prositeljica ni dokazala, da je zahtevano število let pri tem obrtu delala. 20.) Zbornica je priporočala pri c. kr. deželni vladi prošnjo A. R. iz B. za spregled doprinesbe uč- nega spričevala za nastop omejenega izvrševanja sla-ščičarskega obrta, ker se je preverila, da je prositeljica zmožná, ta obrt samostojno vršiti. 21.) Tudi se je zbornica izrekla za to, da naj se Matevžu Kavčič u iz Spod. Kanomlje spregleda dopri nesba sposobnostnega dokazila v namen samostojnega nastopa mesarskega obrta, ker je prositelj dokazal, da ima zadostno praktiško sposobnost za izvrševanje tega obrta. 22.) Prošnje J. Š. iz St za spregled doprinesbe sposobnostnega dokazila v samostojni nastop mesarskega obrta, zbornica ni mogla priporočati pri c. kr. deželni vladi, ker prositelj ni doprinesel sposobnostnega dokazila. 23.) Zbornica je priporočala pri c. kr. deželni vladi prošnjo Fr. B. iz L za spregled doprinesbe sposobnostnega dokazila v samostojni nastop tapetni-škega obrta, ker se je prositelj izkazal z zadostno praktiško sposobnostjo^ za izvrševanje tega obrta. 24.) Prošnja Iv. Žirovnika iz Brezja za spregled doprinesbe učnega spričevala v namen samostojnega nastopa kovaškega obrta se je pri c. kr. deželni vladi priporočala v smislu ministerskega ukaza z dne 16. septembra 1883, št. 26701. 25.) Pri c. kr. ffnančnem ravnateljstvu so se riporočale : prošnja strojarja Franca Knaflič a iz martna pri Litiji za dobivanje denaturovane morske soli, prošnjo izdelovalca kisa Ign. Dolinarja iz Udmata za zvišanje letnega dobivanja žganja na 90 ki čistega alkohola, prošnjo firme Goeppinger & Co. v Belipeči za zvišanje dobivanja železne žice, železa za žeblje in žlic v carinskem povpračilnem prometu in prošnjo firme J. J. Naglas v Ljubljani za davka prosto dobivanje bencina za gonitev motorja. 26.) Na c. kr. okr. glavarstvo v Radoljici se je zbornica izrekla o višini pridobitnine, ki se ima propisati delniški družbi za izdelovanje portland cementa v Dovjem. 27.) V smislu zakona z dne 16. januarja 1895, drž. zak. št. 26, glede razprodaj, je zbornica poročala na mestni magistrat v Ljubljani o prošnjah A. T. in F. U. iz Ljubljane, na c. kr. okr. Jglavarstvo v Logatcu o prošnji J. R. iz Loža in na c. kr. okr. glavarstvo v Kranju o prošnji K. U. 28. V smislu g 6. zakona z dne 26. decembra 1893, drž. zak. št. 19 ô in deželno vladnega razglasa z dne 28. decembra 1894, št. 16569, dež. zak. št. 3 iz 1. 1895 poročala je zbornica o podelitvi zidarskih, te-sarskih in kamnoseških dopustil. a) Na c. kr. okr. glavarstvo v Kočevji, da naj se poděli tesařsko dopustilo Iv. Schleimer ju iz Klinje-vasi za sodna okraja kočevski in ribniški, Tomažu Jaksič u iz Jakšič za občino Kostel, Rudolfu Kern u iz Šalkevasi za občine Sele, Staracerkev, Lienfeld, Mozelj, Starilog, Dolenjavas, Borovec in Koprivnik, potem zidarsko dopustilo Francu Levsteku iz Lien-feld-a za občine Staracerkev, Črni Potok, Novi Lazi. Sele, Kočevje, Kostel, Gotenice, Osilnica, Spodnjilog, Briga, Draga, Koprivnik, Koče, Malagora, Knežjalipa, Polom, Nemška Loka in Starilog in Antonu Oblak-u iz Ponikev za sodni okraj velikolaški. Prošnje J. H. za podelitev zidarskega dopustila zbornica ni mogla priporočati, ker prositelj ni zadostil postavnim zahtevam. b) Na c. kr. okr. glavarstvo v Ljubljani, da naj se poděli tesařsko dopustilo Juriju Galiču iz Podutika za sodni okraj ljubljanske okolice, potem Janezu Žvo-kelj u iz Podolnic za ves politiški okraj ljubljanske okolice oziroma le za sodni okraj vrhniški in za kra-jevne občine Brezovica, Dobrova, Ježića, Log, Šmartno pod Šmarnogoro, Št. Vid, Vič in Medvode in Fr. Ber-gant-u iz Dobrove za sodm okraj ljubljanske okolice; zidarsko dopustilo Janezu Žakelju iz Horjula za sodni okraj vrhniški in za občine Brezovica, Dobrova in Log sodnega okraja ljubljanske okolice; kamnoseško 290 dopustilo Mat. Prosen-u in Jan. Kucler-ja iz Lesnega Jaz cenim škodo, ki mi narejajo na ta način brda za sodni okraj vrhniški. Zbornica je priporočala, vrabci na 100 da naj se razširi zidarsko dopustilo Peter Jenko-tu iz Spodnje Šiške na sodni okraj ljubljanske okolice, Gregorju Stanovniku iz Ljubgojne na občine Brezovica, Dobrova in Log in Antonu Kovina iz Bevk na občine Vič, Polhovgradec, M. D. v Polji in Št. Vid. hektarjih orane zemlje » poprečno na letnih 180 gld. A drugi tožijo, da so še huje oškodovani ; in jaz jim to rad verjamem, ker že leta in leta prega-njam te hudobne škodljivce ter si na vse verne načine prizadevam ? kako jih popolnoma zatrl ; pa vse zaman ? Na c. kr. okrajno glavarstvo v Postojini je Kakor se ni sto in stoletnemu prizadevanju posrečilo, da poročala zbornica, da naj se podeli zidarsko dopustilo Francu Rasporu iz Vrhpolja, Francu Brecelj-u iz Zapuž, Jož. Mikuž u iz Hruševja in Antonu Brecelj u iz Zapuž za politiški okraj postojinski, potem kamnoseško dopustilo Antonu Stegel-u iz Kal a za sodné okraje po- za pobiranje gnezd itd. se bile popolnoma zatrle lisice, podgane in miši, ravno tako ni možno pregnati vrabcev. Jaz streljam vrabce po leti in po zimi, jih pokončujem velike množine, plačujem i pa nič ne pomaga stojinski, bistriški in senožeški. (Dalje sledi.) . Nato gačen uspeh se mi lahko ugovarjalo, da bi bil ves dru » ako vsi tako delali, kakor jaz. Toda če zažene tudi na tisoče ljudi bojni klic proti vrabcem, bo kmečka nemarnost vendar skrbela za to, da se nič pre- £ ■ •••*................i........M............ti..................................mi........ni......... $ hudega ne zgodi požrešnemu rodu. So pač taki povsod, Kmetijstvo. Vrabec na zatožni klopi. Vrabec ima med kmetovalci več nasprotnikov kakor prijateljev, več zatožnikov, kakor zagovornikov. Nekateri menijo pač, da on več koristi kot žužkojed škoduje na žitnem polji in da » kakor pa gosenice in druge žu- želke vse pokončale, če bi njega ne bilo a ta ugodna sodba je prav redka i in večina poljedelcev i zlasti katerim ni toliko za sadjerejo, kolikor za žitni tistih, pridelek, smatrajo vrabca svojim sovražnikom ter mu strežejo po življenju. Grajščak Schiitze v Titelshofu na Pruskem piše o vrabců tako-le: Kot kmetovalec moram odločno zanikati, kar nekateri trde, da vrabec namreč s tem, kar koristi, bogato povrača prizadeto škodo. Nam kmečkim gospodarjem gre v prvi vrsti za žito in ne prav toliko za sadje in vinorejo. Če bilo dokazano, da vrabec pokončuje take žu- želke, katere škodujejo raznim žitom, kakor na pr. žitne črve, poljske polže, šiškarice posebno pa naj večje žitne sovražnike, zaplivke Cecidomyae tritici, žitne jegulčice (Anguillulae tritici), pridružil bi se takoj sodbi, da vrabec toliko koristi, kolikor škoduje. To pa ni tako, marveč se hrani vrabec, zlasti kadar gnezdi, večinoma z gosenicami in listnimi ušmi, katere pobira na sadnem drevji in grmovji. Če hočemo tudi priznati, da v tem slučaju sadje rejcu več koristi nego škoduje, dasi je znano, da razjeda ob tnem listno in cvetno popje, da si oslaja kljun na črešnjah in sladkém sočivju, ne more vendar nihče dokazati, da je vrabec pravému kmetijstvu korišten. po da dajejo varno zavetje ^tatu, tudi če vedo, da jih jutri lahko okrade. Pa če se tudi kdaj popolnoma zatre vrabčji rod, ne bo kmetovalec nikdar pogrešal „tega posredovalca med mestom in deželo". Kakor sem zapazil, stopijo na njegovo mesto druge žužkojede ptice, katere sicer odganja prepirljivi in oblastni vrabec. Najhuje me jezi, ko vidim, kako pomladi zaseda gnezda lastovkam > še predno prihajajo v deželo ; in te tako koristne ptice bi morale vedno z nova graditi, ako jim jaz ne pomagal izganjati roparja. Na enako ne-sramen način si prilastuje vrabec vsako duplino na mojem vrtu, kjer se sicer rad vgnjezdil brbljavi škorec ali najmarljivešja mrčesna pokončevalka drobna senica. V Avstraliji so nekdaj uvedli vrabce, ker so se na-dejali od njih koristi, a zdaj, kako srčno radi bi se jih znebili ! Tudi Brehm pripoveduje » kako po opazovanji prirodoslovca Bolle-ta postal španski ali močvirní vrabec, ki je soroden našemu domaćemu vraocu, prava šiba božja na kanarskih otokih". <11.iïuti fti -T, ;ti átuŤ* & ® {f* -W E Poučni in zabavni del. m m že Usoda. Spisal Julij B. Večer. Mala sobica kočarja Jurina v Stranskivasi dolgo ni bila tako razsvetljena, kakor danes. Pri končevanje žitnih škodljivcev ne pripomaga on tako rekoč skromno nakičemh jaslih je klečala Jurinova obitelj prav nič. dobi, ko razpašajo te žuželke svojo požreš- žena z dvema otrokoma ter molila za gospodarjem in nost i ni videti nobenega vrabca na polji ; takrat se po- hvalila Boga, ker ji je dal dočakati zopet jedenkrát ta tika on po dvoriščih in po vrtih. Kakor hitro pa začenja prelepi večer. Ganljivo je bilo videti nedolžna otročička, dobivati mlečno zrnje, loti se takoj svojega pokon- ki sta s povzdignjenima ročicama z božjim strahcm zrla žito čevalnega delà. Sicer bilo lahko prenašati škodo ) jo ta ne v jaslice, kakor da bi razumela vse tajnosti pomenljivega večera. Bila sta deček in deklica v nežni starosti, drug pridiprav prizadeva samo z obiranjem zrnja ; veliko huje lepši od druzega, jeden bolj čvrst in zdrav, nego drugi škoduje s tem, da lomi stébla, vsled česar ne more klasje Po končani molitvi razlagal Jurin svojima otro dozoreti. Nihče si ne more misliti, kako grize kmeta, ko koma, katera je ljubil nad vse, pomen današnjega večera. vidi na skrbno obděláni njivi, ki je obetala bogato žetev, Otroka sta ga pogledovala resno s svojimi velikimi kras vse polno polomnjenega žita. nimi očmi ter ga zvesto poslušala. 291 „Sedaj pa molimo, predno gremo k počitku, še je- stati ni mogel. Po dolgem molku vpraša ženo: » Kaj denkrat in prosimo preljubega nebeškega očeta, da nam dal srečo: «Oče naš Vrata se odpro. Otroka planeta strahom ma- Dva teri ter se jo krčevito okleneta. Jurin pa prebledi. orožnika vstopita. Uradno dostojanstvo dalo jima je strogo resen obraz. mi boš povedala? a Kakor mrtev kip je stala žena pred možem oči V tla povešaje. „Kaj ti naj povem!" odgovori ona brezglasno. » Pa kaj delata otroka? Žena ne odgovori ničesar — a vrcče solze se udero pivši n imenu zakona ste aretovani!" dé poveljnik, sto- po njenih licih » » iznenadenemu Jurinu. Za Boga, zakaj?" vsklikne gospodar. Bodete že v sodišču izvedeli", dobi v odgovor » Ne mudite se, pozno je!" „Zakaj li jočeš?" „ Včeraj smo otroka zakopali „ Katerega?!" .Oba U škrlatica razsaje po vasi u Jurin si obleče suknjo ter vzame klobuk. Orožnik ga uklene. » Hodite!" Jurin je sedel na klopi, kakor da bi ne bil ničesar v njegovih prsih pa so bojevali razjedajoči, na življenje in smrt. Hkratu zvedel nepopisni čuti hud boj n Le še to mi dovolíte, da se poslovim od žene, da je postal bled kakor zid, bolestno je vskliknil : Oh poljubim svoja otročička u n Za to ni časa!" zavrne ga orožnik ter ga porine brez slovesa To člověk ! !u ter je pal raz klop ženi pred noge To je življenje! iz sobe bledega, prepadenega kakor smrt ne zmeneč se za glasen jok otrok, prezirajoč prošnje ne-srečne gospodinje Nezavestnega so odnesli iz sobe. Minulo zopet par tednov. Preiskovalni sodnik pokliče nekega dne Jurina pred se ter mu naznani, da sodišču je zvedel Jurin, da je ovaden radi hudo- se kázeňsko postopanje proti njemu na predlog državnoga na božičen večer delstva požiga. pravdništva ustavilo in da se izpusti takoj na prosto přetečeni noči pogorela v sosedni vasi hiša Jurin, skoraj ne več člověku podoben i vzel to Cvetičeva z vsemi gospodarskimi poslopji. Prej imovit, naznanilo apatično na znanje. Šel je - kam? přišel je Cvetič, oče sedmerih otrok, na beraško palico. Cvetič in Jurin ništa bila prijatelja. Pravdala sta se in še pred kratkim je bil izgubil Jurin neko pravdo. Cvetič v prvem hipu kar naravnost Jurina krivil požiga ter ga je ovadil. Vse okolnosti govorile so tega sam ni \edel ljubljenca bilo nič — doma ga ništa pričakovala njegova njima za svet nič zgubil vse za dom mu ni Drugi dan so našli potniki Jurina mrtvega. Sredi pota je bil onemogel obležal. proti Jurinu. Preiskava je bila dolgotrajna. Jurin je ža- loval tedne, mesce v záporu. Sleharn dan mu je utisnil uboga pečat bridke bolesti. Obraz — vidno je propadal otročička mu ništa sšla iz spomina. Kdo jima bo služil kruh: kaj delata brez očeta kaj misli žena o njem hudodelcu ? da bi mogel svojo nedolžnost doka- zati ! Ni si svest nikake hudobije ; a preiskovalni sodnik Či : Wë&mt Novice. : a ......■...........................................................................................■■■■ Njegovo veličanstvo presvitli cesar sprejei je 21. t. m v Išlu v avdijenciji župana Ivana Hribarja, da mu je poročal o zadnjem potresu Občni zbor političnega društva »Edinost« v je tako strog, neizprosen — zakon tako trd, neusmiljen. Trstu vršil se je dne 18. julija. Glasilo društveno „Eiinost", Kako se bo to končalo! Bo li krivično obsojen i vično kazno van? Oh i na svetu je vse mogoče! kri- Kaj počne potem njegova nedolžna obitelj, kaj bo z njegovima nad vse ljubljenima otrokoma ? kaj bo je pozivljalo narod k obilni udeltžbi z veseliein poroca na-stopno o lepo završeoem občoem zbora: Naša pričakovanja so se spolnila ne, nadkriljena so ! Občni zbor minole nedelje bil res impozanten po udeležbi in po načinu, kakor se je kaj bo! vršil. To je trebalo videti, kako je vibriralo v zbornici, ko je Neki dan minulo je bilo že par mesce v se poslanec Spinčić slikal sedanje položenje in kako se je odobravanje dvigalo do naudušenja in se je na nekaterih mestih, ko se je tudi poslanec povspel ua višek izražánja svojih čutil, povspevalo navdušenje do srČnih ovacij ! Zborovalci so čutili, težkim trudom dal se je preiskovalni sodnik pre- da imajo pred seboj resničnega zastopnika interesov naroda, a prositi. Jetničar pripelje Jurina v uradno sobo. To ni poslanec je videl da ima za seboj narod! Zborovanje je tra- zglasi Jurinka pri sodniku, proseč ga dovoljenja, da govorila s svojim možem. bil več tisti čvrsti rudečeličen junak, kateri je vsakomur jalo od ure pa do 115, a zborovalci so istiui zanimanjem imponiral kakor senca je prilezel potrt, pobit v sobo Lasje so mu bili osivěli, pogled ^njegov je bil nem, apa- tičen, ustne so mu komaj pokrivale zobovje, obleka pa Ivana Nabergoja. Zlasti poslednji je bil ginjen do solz na toli slušali zadnjega govornika kakor prvega vzlic tropiški vročini, je vladali v dvorani. Burno odobravani so bili tudi opetovani govori deželnih poslaDcev, preČ. g. dekana Kompareta in mu je kar visela na životu. Žena, stoječa sredi sobe, se je zganila pri prvem pogledu in prestrašila se ga Čuti ni bilo pozdrava — od nobene strani. Kakor težko breme, tako se je spustil Jurin na klop prisrčnih dokazih, da ga tržaški Slovenci Se vedno smatramo svojim — oČetom. Državnozborski mandat so mu iztrgali, pode ga tudi iz deželne zbornice, ali iz src našega naroda ga ne iztrže — nikdo ! On je naš in mi ostanemo njegovi. To so dokazali dogodki na občnem zboru miaole nedelje. Tega raz-merja ne premeni nobena sila. Predložene in velikim navdu- % 292 šenjem in soiilasno so bile vsprejete resolucije : zahvala knezu Frideriku Schwarz^nbergu. za pTemembo državnozborskega volilnega reda za Trst in okolico, za izdanje jezikovne naredbe za naše pokrajine, za premembo društvenih pravil in še več diugih. Jedno jako zanimivo in za naše razmere preznacilno je předložil posl. Kompare. Iz utemeljevanja srno izvedeli. da po — volji sl. vlade se letos ništa mogla posvetiti dva bogo-slovca. S to resolucijo je puč. g Kompare provzročil pravo senzacijo. Tudi drugim utemeljevateljem resolucij so zborovalci pritrjevali burno. To so bile argumentacije, katere je raz-umelo ljudstvo. — Shod zaupnih mož v Celju. Koj, ko se je iz- vedela naredba vlade glede slov celjske gimnazije, sklical se je shod zaupnih mož spodnještajerskih v Celje na torek dne 20. t. m. Shod bil je izredno mnogobrojno obiskan; vdeležili so se istega drž poslanci, skoraj vsi deželni poslanci ter naj-odličnejši možje iz Celja, Žalca, Brežic, Laškega, Konjic, Šo-štanja, Slov. Bistrice, vranskega, rogaškega in drugih južnih štajerskih okrájev. Shod sprejel je z burnim odobravanjem na-slednjo resolucijo: „Vlada sama in državni zbor so priznali opravičenost slovenske zahteve za ustanovitev slovensko-nem-škega gimnazija v Celju Odprava tega gimnazija, provizorična ustanovitev v zraku visećih posameznih razredov, podrejenih še poleg tega ravnatelju višje gimnazije celjske, notoričnemu nasprotniku slovenskega naroda in njegovih teženj, dolocitev, da se sme v prvi razred sprejeti k veČjemu 50 dijakov, je torej čin očite krivice, storjene slovenskemu narodu, ter ža-•ljenje narodne časti." „Vsi slovenski poslanci se torej poziv-ljajo, da storé solidarno, brez ozira na kronovino. v kateri so izvoljeni, vse korake ter porabijo vsa parlamentarno mogoča sredstva, da se popravi ta, slovenskemu narodu storjena krivica " „Preselitev slovenskega gimnazija v kak drug spodnje-Štajerski kraj se more, ker gimnazij v kakem drugem kraju ne bi ustrezal vsem zahtevam in potřebám slovenskega prebivalstva v južnem delu Spodnje Štajerske, jedenkrát za vselej odkloniti". Shod zaupnih mož sestavil je nadalje poseben odsek obstojfč iz gg. : dr. Josipa Serneca. deželnega glavarja namestnika ; dr. Ivana Dečka, deželnega poslanca ; dr. Josipa Vrečka, odvetnika; dr. Jura Hiašovca. odvetnika in Lovra Basa, notarja. vsi v Celju, z nalogom, da store potrebne korake, da se skliče v primerno kratkem času obči politični zbor slovenski, kateri naj vzame v pretres sedaj nastali politični položaj, izrazi zahteve slovenskega naroda ter da navodilo slov. državnim poslancem glede njih daljnega postopanja. — Celjski občinski svet je naročit magistratu, naj stori vse zakonito dopustne korake, da se preprečijo vsi slavnostní sprevodi v Celju o priliki otvoritve „Narodnega dama" in blagoslovljenja zastave „Celjskega Sokola" dne 7. in 8. avgusta t l. To še celjske mestne očete boli, da nimajo moči preko mestnih vrat — Ljubljanska efektna loterija. Ogersko finančno ministerstvo je dovolilo, da se smejo srečke ljubljanske efektne loterije prodajati tudi na Ogerskem in na Hrvatskem — Shod kranjskih gasilnih društev se bode vršil v nedeljo dne 8. avgusta t i ob 9. uri dopoldne v staro-streliški dvorani v Ljubljani. Pri shodu sme posamezni gasilec zastopati le tri društva ; vendar je želeti. da pošlje vsako društvo svojega zastopnika. Ob 7. uri zjutraj vaja gasilnega društva Ijubljanskega Ob 3. uri popoludne skupni odhod k 251etni slavnosti gasilnega društva ViČ-Glince. — Mestna višja dekliška šola je sklenila svoje prvo šolsko leto dne 15. julija. Vseh gojenk je bilo 26. 9 jih je dobilo prvi red z odliko, 16 gojenk pa prvi red. Šola se preseli v no^o hišo „Glasbene Matice", Gospodske ulice štev. 8. Vsakovrstna pojasnila o šoli daje začasni ravnatelj c kr. prof. dr. L Požar. — Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so v zadnjih treh tednih poslali : Gosp. veletržec Iv. Perdan v Ljub- ljani že razglaèenih 200 gld. — Si. Savinjska posojilnica v Žalcu 25 gld. — G. AI. Žnidaršič v Ložu 60 kr. — Gospa Marija vdova Grile . roj. Kastelic, posestnica na Vaču 50 gld. — Podružnica za Beljak in okolico 20 gld. — Podr. za X» v X Smarje in Slatino 11 gld. 30 kr. C. g. A. Sebat, kapelan v Dolu pri Hrastniku 3 gld. 60 kr., katere je nabrala giô Šega pri krešu — C. g. L Jenko, župnik svetoduški, 2 gld. 50 kr. — Vesela družba šentjurških in laških rodoljubov na izletu v Svetini pri Celju darovala 4 gld. 50 kr. — Čisti dohodek veselice „Bralnega društva" v Radečah 30 gld. — Gg slovenski abiturijenti ljubljanske višje gimnazije 5 gld. — C, g. Avg. Skočir kurát v Gradcu 5 gld. — Sl. Blaznikova tiskarna v Ljubljani 5 gld. mesto venca na krsto rajnega g. I Pintarja, bivšega urednika „Novic". — Podružnica v Novem mestu 80 gl. — Podružnica v Vel. Pirešici 8 gl. 50 kr. — Podružnica za Sp. Ziljsko dolino in Vrata 30 gld. — Podružnica v Žalcu 34 gld. — G. A. Burger v Kostanjevici 3 gld. 30 kr. kot ostanek v blagajni od razpuščenega tamburaškega zbora. — Kumov dar po krstu Jos Cir. Iv Čeřina v Trnovém v Ljubljani 3 gld. - Č g. Ant Kržič, c. kr. profesor v Ljubljani 1 gld. — Litijska podružnica 55 gld. — Bog plaćaj vsem dobrotnikom ! Družba je v stiski! Rodoljubi na pomoč! — Na tukajšnji višji gimnaziji so sprejeli v prvi, razred-slovenski oddelek 83 učencev v namški pa 26 učencev. V prvi razred nižje gimnazije so sprejeli dosededaj 56 učencev, kakor znano so vsprejemni izpiti tudi jeseni. — Umrl je dne 17. t m. v Ljubljani dvorni svetnik v pokoju, grof Rudolf Chorinsky, v 62. letu svoje starosti. Služboval je nazadnje pri namestništvu v Gradcu Pred kratkim je šel v pokoj in si izbral za svoje bivališče Ljubljano, katera se mu močno priljubila, ko je tu služboval in še prej, ko se je tu šolal Neizprosna nagla smrt mu ni dala vživati zasluženega pokoja. Obče priljubljeni visoki uradnik naj v miru počiva ! — Poštni nadkomisar obsojen. Po Kranjskem dobro znani poštni nadkomisar Petet Cora bil je dne 15. t. m. pri okrajnem sodišču pri Logatcu obsojen zaradi razžaljenja časti na 25 gld globe, oziroma pet dnij zapora, ker je popolnoma neosnovano obdolžil poštnega ekspeditorja Ernesta Maistra uradnega izneverjenja — Koliku je bilo že pritožb o tem nadkomisarju, slednjič so mu vendar prišli do živega — Utonil je minolo nedeljo v Ljubljanici usnjarski delavec Janez Vogel iz Ljubljane. Kopal se je; zakaj je utonil, se ne ve — Pazite na otroke. Na Gabrški gori pri Moravčah je utonil 1^2letni fant Franca Ilnikarja v mlaki na domačeiu vrtu — V7 Št. Juriju v novomeškem okraju je pogorela kajža Franca Makše-ta. Zažgala je pogorelčeva 4letna hčerka. — Otroci niso nikoli v zadostni varnosti ! — Ubila se je dne 12 julija v Spodnji Kanomlji be-račica Marija Boštjan iz Tolminskega. Prenočevala je pri Ani Velikajna. Pe noči je šla vun in padla raz hodnik kakih 6 metrov visoko in se ubila. — Nesreča. Pri Krškem imajo sedaj topničarji vaje. Neki 171etni fant je našel na polji dve nerazstreljeni granati. Hoteč doma jedno odpreti, je ista razpočila in čudovito raz-mesarila fanta. -— S klofuto ubil. V Floridsdorfu pri Dunaju je neki strojevodja Lankoczy přiložil svoji pijani tašči tako klofuto, da je takoj umrla. Lankoczy je imel prej ljubavne razmere s tašco, a se je je navelical in je poročil njeno hčerko. — Uho je odgriznil na Dunaju postrežček postre-žčeku. ko sta se spoprijela v neki gostilni. Čudno je, da ušesa potem niso našli. Mogoče je, da ga je napadalec v svoji strasti celo pojedel. — Umetne diamante hočejó iz lelovati ob slapu Nia-gare v Ameriki. V to svrho se že postavlja velikanski labo- 293 ratorij. pomočjo kristalizacije premoga potom silnega elek- Dnjepra do Kerzona in ondi v črn o mor]e Širok bode tričnega toka napravljali bodo dijamante. Ker ie znano, da ob- prekop 65 metrov na površini in 35 metrov na dnu, globok stoji po svoji kemični vsebini dijamant iz Čistega premogovca skozi in skozi 8 in pol metrov. Voziti bodo zamogle torej po katerega je pa razmerno malo v premogu samem, treba bode njem največe ladije. Ako se omogoČi promet tudi po noci v zelo veliko premoga. da bodo izdelali jeden dijamant. Z ozirom katerem slučaju bode vsa prekopna črta razsvitljena električno na to, da skoro že sedaj ponehava dobivanje premoga, se lučjo, prevažale bodo ladije v jedni uri ednajst kilometrov in mora izdelovanje dijamantov iz premoga zvati potratnost. Premog završevale vso ogromno vožnjo v šestih dneh. Nič manj nego ima kot kuřivo veliko vaŽnejo nalogo, nego da toliko množini uporabljalo za izdelovanje lišpa. se ga v sedem velikih železnih mostov in 22 drugih mostov vezali bodo obadve pobrežji mej seboj. Potem bode več postranskih Zločin vsled ljubezni. V Delnicah blizu Reke lju- bila sta se fant d^kle Dekletovi stariši so bili zoper zvezo Ljubimca sta vsled tega šla sporazumno v smrt. Mladenič najprej zaklal njo, potem se pa še sam obesil. so stariši krivi takih groznih dogodkov ! Kolikokrat Kuga v Bombaju je malone popolnoma ponehala Primerijo se le še posamezni slučaji. V mestu Bombay samem, ki šteje 800.000 preb , je vzela kuga 15.000 prebivalcev Samomor štirih žena. V7 Parizu so se štiri pri- jateljice prie skupno v sobo, si okužile isto z ogljenče kislino in vsled tega umrle Vse štiri žene so živele sicer v eV. kanalov, ki bodo zaraogli priti v vodno zvezo tudi z Vislo in Ninienom. Stroški so proracunjeni na 400 milijonov rublj Svota je primerno nizka. ker ne bode izvajati težkih tehnicnih del in pojde překop večinoma ob rekah, in ker mezde v Rusiji niso visoke. Radi tega bode možno pričeti z deli na mnogih krajih delo. kratu Koncem leta 1902 bode dovršeno to orjaško Překop bo dolg celih 1600 kilometrov Severnov2točni kanal m^ri samo 98 6 km in Suez z vsemi Črtami vred 161 km\ Panama-kanal je bil projektován s 73 km in překop Niagare 271 6 kilometrov. Ruski překop bode torej največji na vsem svetu. dobrih razmerah, pa vse so bile kčene od svojih mož Velik překop, V Rusiji prično z deli za velikanski /no mesto v gu- prekop ali kanal bode vodil od Rige (gla berniji Livland ob Duni na ztočnem mořském zalivu do 100.000 prebivalcev) preko reke Dune, potem Berezine in / Loterijske sreéke. L ncu dne 17. julija t. V Trstu dne 17. julija t. V Pragi dne 28 julija t. 1.: 14, 47. 65, 17, 34. 63, 42, 18, 77. 41 43, 20, 6, 78, 18. \XXXX Podpisano mestno se bodo vršili (Rudolfovem) govejo živino tudi Dolenjskem vsakem in sicer: 1.) vsak prvi pondeljek vsakega mesea (ako pade na tak pondeljek praznik, vrši se sejm prihodnji pondeljek), toraj 12 sejmov; nadalje ob vsakem letnem sejmu, kakor: 2.) januvarja v torek po sv. Antonu; 3.) aprila v torek pred sv. Jurjem; 4.) avgusta v torek po sv. Jerneju; 5.) oktobra v torek po sv. Lukežu; 6.) decembra prvi torek v adventu Prvi konjski sejm bode torej dne 2. avgusta 1897. kot prví pondeljek meseca avgusta. Prirejeno je za te sejme vsestransko pripravno in prostorno novo sejmišče tik državne ceste za novomeškim pokopališčem s posebnim dohodom in posebnim odhodom kakor tudi po-skuševališčem za konje na sejmišču samem. Mestno županstvo v Novem Mestu y dne 10. julija 1897. Župan : dr. Schegula Jedino pravi •i i Ml'. SQ « k I # (Tinctura balsamica) lekarne pri „angelju varhu" tovarne farmacevtičnih pre- paratov DIE A. Thierry-ja Pregradi V svrho varnosti Kogatec-Slatini. činstva vrednimi nic- pred ponareja- Preskušen potrjen oblastev. zdravstvenih nosim sedaj nadalje to-le oblast-veno registrováno varstveno znamko. Najstareje, najpristneje. najoe-neje ljudsko domače zdravilo, v ze- li teš i prsne plućne bolesti lodečni uporabno no- tranje in zunanje. V znak pristnosti je vus- zaprta \saka steklenica s srebrno kapico, v katero njena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna „pri an- gelju varhu". Vsak balzam, leno tiskane varstvene znamke, nosi zgoraj stoječe ze- odkloni nejo tem natančno rejalce vrednejo ponaredbo Pazi čim četo rej vedno zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj ! Pona-posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi preiupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo va-rajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se nahaja zaloga mojega balzama, naj naroči direktno slovi : angelja varha lékárno A. Thierry-ja Pregradi pri Rogatec-Slatini. malih dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje krone. Bosno Hercegovino malih dvoj nih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj majhnih dvojnih steklenic predplačilu razpošilja. Razpošilja se samo proti poštnem povzetju. Pazi vedno natanóno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi znak pristnosti vsaka steklenica. lekarnar Pregradi pri Rogatec-Slatini. . 294 m priv m odlikovana tovarna raznih likerov in maraskina (Maraschino di Zara) Najbolji, najzdraveji in glasoviteji liker na svetu proti naj sla bemu želodcu itd. je Kdor si hoče ohraniti zdrav že-|odec, kdor se želi dobro počutiti, biti vesel, obvarovati si zdravje, pije naj po celem svetu razširjeni od vseh hvaljeni liker Vlahov, katerega iz zelišč kršne Dalmacije edini na svetu napravlja R. Vlahov v Zadru. Varajte se ponarejanj ili zahtevajte vedno pravi Ylahoy iz Zadra, katerega je dobiti y vsaki trgovini in kavarni. C2) Odlikovanja: Moji m Založnik Nj. c. in kr. Visokosti presvitlega gosp nadvojvoda Leopolda Salvatorja. Založnik kraljevske liiše Lussignan, Pariz. Častili član italijanskega zavoda „Pogresso" z odlik ovalno svetinjo. Privilegiran od vlade. Z veznih držav severne Amerike. Odlikovanje s poprsjem Libertadora, republike Venezuela. Odlikovan na sledečih razstavah % Dunaj 187B. Svitinja za zasluge. Neapel 1880. Svetinja I. razreda. Kal kuta 1883 84 F Velika svetinja. Neapel 1885. Zlata svetinja. Spa (Belgija) 1891 Zlata svetinja. Skradin 1875. Zlata svetinja. Trst 1882. Zlata svetinja. Cork (Irska) 1884. Častna diploma. Zagreb 1891. Zlata svetinja. Bordeaux 1892. Zlata svetinja. Berlin 1892. Zlata svetinja. izdelki se razpošiljajo dajajo v : Avstro-Ogerski, Italiji, N' v • • • emciji, Angliji, Rusiji, Švedi ji in Norvegiji, Švici, Danski, _ v • • • urciji, Grški, Španiji, Portugaliji, Rumu niji, Srbiji, Bolgariji, V Crnigori, Otoku 3Ialta, Belgiji, Zjedinjenili državah amerikanskih, Br a z ilij i, 3Ieksiki, Argenti nj i, Indiji, Kitajski, Japonski, Egiptu, Perziji, Arabiji, Alž erij i, Tunisu, 3Iaroku, Otoku Kipru. pro Odgovorni uiednik: Avgust Pucihar. — Tisk inzaložba: J. Blasnikovi nasledniki.