Največji iloreoiki dnemik ▼ Združenih državah Velja za ne leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS Ust slovenskih Jelarcev v .Ameriki« The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays u and legal Hobdays. 75,000 Readers. TELEPON: CHeLiea 3—3878 Entered u Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 163. — ŠTEV. 163. NEW YORK, FRIDAY, JULY 14, 1933 — PETEK, 14. JULIJA 1933 VOLUME XLI. — LETNIK XLL INDUSTRIJE SE ODZIVAJO JOHNSONOVEMU POVELJU GOVERNER PINCHOT JE SPOROČIL, DA JE NEZAPOSLENOST V DRŽAVI PENNA PRECEJ NAZADOVALA Oljna in premogovna industrija sta sestavili pravilnik. — Po Johnsonovem mnenju morajo biti delavci v tekstilni industriji enakopravni. — Izdelovalci nogavic, ženskih in moških oblek so določili minimalne plače in maksimalni delovni čas. — Dolar je baje še vedno predrag. WASHINGTON, D. C., 13. julija. - Oljna in premogovna industrija sta danes predložili industri-jalnemu diktatorj u Hugh S. Johnsonu svoj pravilnik glede plač in delovnega časa. Lastniki jeklarn so se sporazumeli glede najbolj važnih vprašanj ter bodo v najkrajšem času predložili svoje načrte. Medtem si Johnson na vse načine prizadeva pripraviti ostale industrije in podjetnike do tega, da bi čimprej sestavili svoje kartelne določbe. Danes je poslal industrijalcem na stotine brzojavk, v katerih jih prosi, naj mu sporoče, kdaj približno bodo sestavili svoje načrte. Pravilnik premogovne industrije določa pet dolarjev plače na dan. Delovni čas še ni določen, ker se podjetniki dozdaj še niso mogli glede tega spora zumeti z delavci. To se bo najbrž zgodilo tekom javnega zaslišanja. Adminstrator Johnson je za to, da bi vlada v tekstilni industriji popolnoma enakopravnost in da bi ne bilo nobene razlike med delavci po severnih in južnih državah. Izdelovalci ženskih oblek so se sporazumeli, naj znaša delovni teden štirideset ur in naj bodo delavci plačani od 50 centov d $ I na uro. Pravilnik industrije za moške obleke bo predložen prihodnji teden. Precej razveseljiva poročila je prinesel v Belo hišo governer Pinchot iz Pennsylvanije. Izjavil je namreč, da je v njegovi državi nezaposlenost nazadovala za štiri odstotke. Predsednika je opozoril, da Pennsylvania lahko porabi neomejene vsote za gradnjo cest. Na banketu delodajalcev je izjavil včeraj dr. J. J. Klein: — Ako bodo cene hitreje naraščale nego plače, se narodna industrijalna postava ne bo obnesla. Prehitro višanje cen je treba na vsak način preprečiti. Najprej je treba povečati nakupno silo delavca. Newyorski državni urad za določenje minimalnih plač bo imel dne 24. julija svojo prvo sejo. Pri tej priliki bodo navzoči zastopniki odjemalcev, delodajalcev in delavcev. Irving Fisher, ki je profesor na Yale univerzi, je hvalil deflacijski program predsednika Roosevelta ter rekel, da dolar še ni dovolj padel. Pasti mora še za nadaljnih trideset odstotkov, predno se bodo pojavila potrebna izboljšanja. DAYTON, Ohio, I 3. julija. — National Cash Register Company je določila za svojih pet tisoč delavcev štirideset ur dela na teden. Minimalna plača za mošk^ bo znašala 35 centov na uro. Ženske bodo dobivale po štirinajst dolarjev na teden. Včeraj se je vrnil s parnikm 4'Manhattan" v Zdr. države profesor Raymond Moley, ameriški državni podtajnik, ki se je udeležil svetovne gospodarske konference v Londonu. • Ko so ga na karantenski postaji obdati časniški poročevalci, je rekel, da jim ne more podati nobene izjave, ker mora poročilo o konferenci predložiti najprej državnemu departmentu in predsedniku Rooseveltu. Kdaj se bodo vrnili v Združene države ostali člani ameriške delegacije z državnim tajnikom Hul-lom na čelu, ni znand. Tisoč milijonov dolarjev za javne gradnje PIVOVARNAR _ POSREDUJE Pivovarnar Friedman je posredoval z a rešitev Matterna. — Dobil je dovoljenje, da sme ruski aeroplan pristati v Ala-ski. ' Washington, D. C., 13. julija. Združene države so stopile v stik s .sovjetsko vlado s posredovanjem brook Iy »škrga pivovarna rja Ir-vinga Fried mana. Od boljše viške revolucije so v raznih zadevali Združene države dfisegle /.vezo z rusko sovjetsko vlado .s pomočjo privatnik oseb. Sedanjo a vezo med dvema največjima državama na .svetu pa je povzroči] letalec James .T. Matter n. ki tse sedaj nahaja v Anadi-ru v Sibiriji. Friedman .se je obrnil na sovjetskega .zastopnika v Washington u liorisa ^virskega in ga je prosil, da posreduje pri ruski vladi, da tla na razpolago aeroplan. ki bi Matt<*rna prepeljal iz Anadira v Xome. Sovjetska vlada je naročila letalcu Leva litovskemu, da naj poleti z aeroplanom iz Ilabarov-ska * v Anadir, od koder naj odpelje Matterna v Xome. Troba pa je bilo dobiti dlje-lje, da Nine .sovjetski aeroplan pristati v Xome. Vsled tega je Friedman -brzojavil državnemu departmentu v Washington. Državni department je zadevo pr.'pustil notranjemu departmen-tu, ki jo je zopet prepustil v re-siitev governor ju države Alaska. Ko bo governer dal to dovoljenje. bo o tem obvestil notranji department. Xotranji department bo k poročil državnemu department u in državni department Friedmanu. Friedman bo obvestil Skvlrskega v Washingtonu in Hkvirski 'bo obvestil sovjetsko vlado. Sovjetska vlada pa bo sporočila Levanevskemu, da odpelje Matterna v Xome. GLAS NARODA zopet pošiljamo v do-movino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kralj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. RUSIJA ŽELI POMAGATI AMERIKI fcusija je pripravljena za sodelovanje za mir v Aziji. Zahteva pa, da jo Združene države prizna- JO. PHILADELPHIA IMA MNOGO PODGAN Philadelphia, Pa., 13. julija. — Prebivalci južnega dela 1'hiladH-phije ob obrežju reke Delaware so naprosil i župana, da naj kaj u-krene. da odpravi iKnlgiane. Podgane ko treh različnih vrst. Rjave podgane so tako velike, da zapodijo celo mačke; črne podgane. ki .strašijo otroke in sive ]>od-gane, ki prihajajo do hišnih vrat. ODVEDENI FAKTORSE JE VRNIL Po dveh tednih so ga od-vajalci izpustili. — Policist ga je našel napol o-mamljenega. Chicago, 111., 13. julija. — John Factor, ki je hil odveden 1. julija. je bil v Kredo malo preti polnočjo izpuščen v čikašk: m predmestju La (J range. l»i| je umazan. utrujen in s palec dolgo brado. i.Va.šel ga je polinist Cortesi minulo pozneje, ko .so ga odvajalci iizpnst ili Lz avtomobila. Prve Fact or j*" ve besede so bile: "Jaz sem Factor: povejte moji ženi, da. .sem na varnem". Kot je slišati, je bila zanj plačana odkupnina $?.">. Nenavadno lepo oblečeni Factor je kazal zelo slabo sliko. Ko je bil izpuščen iz avtomobila, je htal brezbrižno na voglu zelo prometne ulice. Xjcgova bela obleka, je bila u-m&zana. Las jo so .mu bili v velikem neredu. (Vbraz mu je porast-Ja palec dolga brada. Oči so bile rdeče in izgledal je zelo utrujen. Ko je Facto* stopil iz avtomobila. .je pričel naglo hoditi č<»z ulico iin si je mencal oči. s katerih je bila nekaj sekund poprej sneta obveza. Ko je tako omaho-vaje šel četz ulico, ga je opazil policist Cortetd. Začuden nad nenavadno zunanjostjo stopi Oor-tesi k njemu in mu položi roko na ramo. Ko se Factor obrne in .zagleda. policista, samo reče: "Jaz semi Factor; povejte moji ženi, da sem na varnem". London, Anglija, 13. julij«. — Sovjetska Rusija je pripravljena ponuditi Združenim državam .sodelovanje za vzdrževanje miru na Daljnem Iztoku ter obenem trgovske prednosti v povračilo za priznanje in obnovo diplomatičnih odnosa je v. Diplomatični opazovalci pripisujejo temu veliko važnost, ker bi s tem Združene države dosegle velik uplLv v Aziji. Do tega sklepa je prišla sovjetska vlada po dtrigih posvetovanjih v Mo.skvi. Ruska vlada je mnenja, da .Japonci ne bi zasedli Mandžurije. 31. 'Ruske oblasti so mit nja. da bi skupni rusko-anit-riski nastop žejo omejil "nemirne sile" na Daljnem Iztoku. PREDSED ROOSEVELT JE RAZDELIL VSO DEŽELO V DESET OKRAJEV WASHINGTON, D. C., 1 3. julija. — Plaz. ki je določen, da uniči nezaposlenost v Združenih državah, se je začel pomikati Predsedniku in članom njegovega kabineta je bil predložen dolg seznam načrtov za javne gradnje. — Predsednik ga je odobril in dovolil zaenkrat v to svrho tisoč milijonov dolarjev. VROČI BOJI V ČAHARJU S svojo vojno proti Japoncem bo general Feng dosegel ravno nasprotno. — Japonci bodo zavzeli več kitajskega o-zemlja. NA TISOČE POLITIČNIH JETNIKOV ZAPIRANJE CERKEV .Prvič je bilo _ _____ NA FRANCOSKEM ) !t vr, ) lačnih jetnikov v Xfm. Berlin, Nemčija, 12. julija. — objavljeno uradno Pari«, Francija, 13. julija. — Kot poroča "Paris Herald" .so zaradi depresije aaprli pet metodi-sto>\>ikiib cerkva in tri cerkvene Šole. Fiji in znaša po eoU Nemčiji 18 tisoč. Od teb se jih nahaja 12.000 v kon cen t ra c ijsk i h t a b or išč ih. SMRTNA KAZEN ZA ŠPANSKE UPORNIKE Madrid, Španska, 13. julija. — Voditelj španske revolucije proti-republiki iaiusko poletje, general Jo«e OavaJoanti, jo- bil obsojen na smrt. Vlada bo najbrže smrtno kazen spremenila v dosmrtno ječo. ZBOROVANJE VSEINDIJSKE-GA KONGRESA ! Poena, Indija, 12. julija. — Tu-^kaj se je začelo v popolnem miru ^in redu zborovanje vsp indijskega (kongresa. Pri tej priliki bodo zbo-jrovalei sklenili, če naj se opusti kampanjo Tiepokorščine ali naj se nadaljuje ž njo. Zborovanja se udeležuje tudi indij, voditelj Mahatma Gandhi. Sanghaj, Kitajska, 13. julija. ♦Japonski aeroplani .so bombardirali postojanke "protijaponske" čete generala Kensra pri Papač-jenko v prosinci Oahar. kjer se vrše vroči boji že od torka. med Fen go vo in združeno ma n čuk no in japonsko vo.jsko. Privatna vojna "krščanskega generala", kUpravi, da si je postavil za cilj. da za'vzame mesto Dolonor in izžene iz t'aharja Mančukuanee in Japonce, bo naj-brže imela nasprotni učinek, kajti Japonci bodo imeli dober izgovor, da .zasedejo celi ('aliar, ki je del notranje Mongolije. Japonska armada na ča barski fronti ima trideset are piano v. Obe vojski dobivata ojačenja. Pred kratkim sta prišli v Dolonor dve brigadi japonske infanterije na pomoč japonski in mančukuo Oljski. Kitajska vlada 'v Xankingu je izjavila, da se ne more pogajati z generalom Pengom. dokler se ne ml po ve poveljstvu "pro-tijapon-ske" armade. Vladne čete se še vedno pomikajo proti Kalganu. Činčow, Mandžurija, 13. julija. V boju s kitajskimi roparji sta bila ubita dva japonska vojaka, 18 pa jih je bilo ranjenih. Poročilo pravi, da so Japonci vjeli 3 tisoč roparjev, mnogo pa so jih tudi pobili. --s-- Da bodo javna dela lažje izvršena, se je zdelo predsedniku in članom njegovega kabineta potrebno razdeliti deželo v -deset o-krajev. Xa ta način bo mogoče bolj sistematično razdelil delo in denar kot pa če bi »bilo treba u-stanoviti osenrinstiiridcset (državnih uradov. Konstrukcijski načrti za nasipe in pristanišča so bili na željo p i"; dsednika Roosevelta še zadržani. Vojni department je zahteval za svoja tlela petsto milijonov dolarjev. toda dobil je komaj polovico te vsote. Za izvedbo zveznih načrtov je predsednik dovolil (>5 .milijonov dolarjev, za gradnjo ee.st 4(H) milijonov dolarjev, m »r na risk i depart nn-nt je pa dobil 238 milijonov dolarjev. Dežela je razdeljena v sledeče okraje: 1. .Nova Anglija. 2. New York, Pennsylvania in New Jersey. 3. "Wisconsin. Illinois. .Michigan, Indiana, Ohio. 4. North Dakota, South Dakota, Nebraska, Minnesota, Iowa in Wyoming. 5. Montana. Idaho. Washington in Oregon. (5. California, 'Nevada, Utah in Arizona. 7. Texas. New Wexico in Louisiana. 8. (Vdora do, Kansas. Oklahoma. Missoinu .in Arka.iLsas. 9. Mississippi. Alabama. (Jeor-gia. South Carolina in Florida. 10. Tennesse, Kentucky, West Virginia, Maryland, Delaware, Virginia in North Carolina. JAPONSKA ; MORNARICA Japonska bo zgradila 33 | vojriih ladij. — Stroški i bodo velikanski. — Japonska se hoče utrditi v I Aziji. SKALA JE UBILA MAJNERJA Hazleton, Pa., 13. julija. — V rudniku Evans Coal Company se je v rovu utrgala velika skala in je padLa na majnerja Andrewa Zuniar, starega 35 let in ga je na mestu nbila. HITLERJEV PRITISK NA ŽID0VSTV0 Vlada zahteva od vseh trgovcev dokaze, da niso židovskega pokoljenja. Hitler sam izhaja iz židovske rodovine. Berlin, Nemčija, 13. julija. — Po novi odredbi, ki izabteva. da morajo vsi trgovci in trgovski ti-službenoi po vse^j Nemčiji z uradnimi listinami dokazati, da niso židovskega pokoljenja, so židje skoro popolnoma izključeni iz nemške trgo .i».c. Vsi trgovski pomočniki morajo pristopiti k veliki posebni državni organizaciji. Kdor ne bo član te organiziiga. Ako so prehodi med temi otoki utrjeni, so Ohotsko, Japonsko in Rmeno morje samo japonska jezera. Ker ima Japonska velikansk.» ozemlje na a/zijski celini, ima mnogo surovin in živeža ter celo omrežje želetznic za prevoz. Vsle.l tega ima generalni štab namer » napraviti japonsko cesarstvo nepremagljivo. senzacijo iz za it rdi lom, da je Adolf Ilitler aid. 0 tem se .je že mnogo "ovorilo, toda ta list je sedaj to prvič javno povedal. List pravi, da ima zaprisežene izjav4?, Ki dokazujejo, da jo Hitler član, židovske rodovine, ta j« več generatiij živela n^ Dunaju. »vrss wixuDr^ NEW YOUK, FfcH>AY, JULY* 14, 1933 THB LARQE8T SLOVENE DAILY in U. S. JL ■LOTENIO PUBLISHING COMPANY (A Oorporattaa) Ptae* of Hi W. 1Mb of tb« corporation ana ifldwww of above officer«: •f Manhattan. New Y«rt City, N. X. "ti L A 8 NARODA-(Voice of the People) I—nil Every Dty Bxcfept Snndeya and Holiday |e celo loto velja aa Aaerihe hi Kanado $e.00 pol leta ..........-.......... WiX) h tot rt leta ha New York ca oe*o le«o......I7.0C Ba pol leta................................93.00 ta lnoeemetro m celo leto......$7.00 Ea pol leta Subscription Tea^j 90.00 Advertisement on Agreement MGlaa Naroda" lihaja fakl dan IitmuiII nedelj ln praralkov._ ij^tM brca pod pila In jecbnetl ee ne prloMnJejo. Denar nrj ee DlagoroH ^Jiiletl po Money Order. Pri epremembl kraja naročnikov, prosimo, da w nan tadl prejiaje bivelififia na«nsnl, da hitreje najdemo aaaloralka. Selo Moste pri Ljubljani.' s t o.šila večino travnikov, nasadov "GLAfl NARODA", 210 W. ISth Street, New York. N-Tdcabene: CHebea 9—9979 NOBLOVA MIROVNA NAGRADA — Kdo je tbo le-tios dobil ! — so vprašuje svet. To vprašanje ni tako važno, kot je važno vprašanje: — Kdo jo je zaslužil? Vpoštev prihajajo razni verjetni in neverjetni kandidati. Dobe se flaprimer ljudje, ki omenjajo in priporočajo bivšega nemškega kajzerja Viljema. Možak sicer miruje izza leta 1918, ker mom mirovati, s tem pa še ni rečeno, da ima za svetovni mir kake zasluge. Njegova zasluga je kvečjemu ta, da je N-emčijo tako globoko pahnil, -da par l«r ni mogla z orožjem rožljati. Viljemov verni oproda—Hitler—pa že rogovili. Narodi hitro pozabljajo. Kdo bi si mislil, da bo Nemčija tako hitro pozabila! Nekateri priporočajo Mussolinija, ram vojni tako stališče kot ga zavzema boljševiška Ru -sija, bi svetu ne bilo treba od dne do dne trepetati, kdaj ga (bo zopet zadela taka usoda kot ga je v letih 1914—1918. Izmed vseh diplomatov je najodločnejši borec za svetovni mir Maksim Litvinov. Kdo ve, če bo komisija, ki odloča, kdo naj dobi mirovno nagrado, tako nepristranska, da jo bo letos prisodila boljševiku Latvinovu* Dolžnost ru i je, da se z raw i ni svoje rojake v Ameriki, k j so se vojni obvezn+ki k sledečim ukrepom. Jugoslovanske: vlade: "Mrcntstrsitvo socijalne politike in narodnega zdravja je dosedaj tolmačilo čl. 45 zakona o rustroj-ktvu -vojske in mornarice tako, da so naši izsedjenci. ki .svoji vojaški obveznosti niso -zadolžili, /smeli prihajati vsako tretje leto na šestmesečno prebivanje v domovino. na da bi jih smeli med tem časom poklicati na odgovor ali celo v vojaško službo. Po najnovejši interpretaciji $ 45 zakona o list rojstvu yojske in m-ornariee velja navedena olajšava samo za o-ue 'vojne obveznike. ki so se oglasili zaradi rekrutovanja pri naših konziilatih v inozemstvi in če morejo fo dokazati z u veren jem do-thčnega, konzulata. To velja tudi za tiste naše -bivše državljane. ki so si pridobili inozemsko državljanstvo. pa si niso izposlovali izstop iz našega državljanstva, in za tiste, ki.^yo po pokolenju aiaši dr-4 zavijam, po rojstvu pa tuji državljani če s** niso v zmislu § 31 zakona o državljanstvu odpovedali državljanstvu na^e kraljevine. Svetoval bi. da si to naretfbo dobro zapomnijo ali pa i z režejo Ji« se po nji ravnajo, da ne bodo imeli pri morebitnem povratkn v domovino kake sitnosti. Znamki je. | da je jugoslovanska vlada na- in vinogradov na Raki, Lesk o v-eu, Senusah, Bučki in Škocijanu. Toča je (biLi izredno debela in je padala skoro četrt ure. .Sicer mi je neki prijatelj, ki je bil ravno ob istem času iv Bučki, zatrjeval, da je padala toča debela kot golob ja jaca. toda jaz mu tega nisem vrjel, ker se ni videl, da nima čisto nič poškodovali nos. * Znano je, da ima Ljubljana 7>o zadnjem (ljudskem štetjji 00.000 prebivalcev, a. povedat/i moram, da je to število poskočilo na 100 tisoč, v dneh 27., 28. in 29. junija, ljubljanski Sokol je- praznoval namreč sedemdesetletnico sivojega obstanka. Ob tej priložnosti se je vršil tudi sokolski zlet. Prišla so Sokoli iz vseh krajev Jugoslavije, Poljske. Češke in Litvinske. Ma-. nrfestiraJo j-» sto tisoč ljudi ca sokolsko idejo. V Ljubljani je bi-bilo ljudstva kakor opoldne na I5roaklwrayii v New Yorku. samo da si tukaj lahko občudovat krepke postave Sokolov in Sokoltc in prelepe narodne, noše. Predolgo bi bilo, ako bi hotel opisovati telovadbo, govore, šegavoKt naših južnih bratov itd., omeniti pa moram veličastno povorko. pri kateri je. sodelovalo 20.000 Sokolov in So-ko lic. i Korakali so v šest erostopih po ljubljanskih ulicah. Ljubljansko prebivalstvo jih je obsulo s evet»jem. v-zklikaaija, pozdrnvlja-nja. mahanja z robci tvi bilo ne ..NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN "GRUNT" (Spisal Janko Kač) kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi KNJIGARNA "GLASNARODA" Cena r 50 $1 tki žemljic je malo. je pa veliko* je-Izer.in malih rek. j Ob vodah je vse polno malih j : koč, taiko da je za turiste prav , * ra ga seetra, oh. ko bi *e«daj mogle za-klieati. bi šel glas čez široki ocean: Pridite hitro, -pridite tudi vi. da se z nami poneselite. naša dobra, ljubljena mamica in dragi oče? Sedaj Ti pa oakličem, kakor tudi vsi tukaj zbrani: Bog Te živi in ohrani zdravo in veselo še nadaljnih petdeset .lot ! Srčno Ti želi vse dobro. Tvoja ljubeča sestra — Theresa Centa. Meni se je tako milo storilo, da so mi solze zalile oči. Potem sem šel« vedela, da to je vse za me pripravljeno. iNato so mi vsi po vrsti čestitali k mojemu rojstne, mu dnevu. Ko sem se malo razgle-dola. vidim mize, obložene z vsa. kovrstaimi jedili, okusnimi poticami, krofi in krasnimi keksi. Na sredi je bil kek. na katerem je bilo ."»O sveč. Kek mi je spekla M trs. .Josephina Krjavec. moia .šefi t.ričn a. Hvala lepa ! V drugi .sobi je bilo vsepolno daril, pa tudi žlahtne prani izseljencem jako milostna. i . , • „ , . td • i • . - , j« , ^ - konca ne kra.ra. Povorka je tra- Rojaki, ki so preko 40 let stari, ,, . . r v. . - - , .... .... . ... jala poldrugo uro, a sode uioci ni- in niso (zadostni vojaški službi ne I , .. . ' . . „ ko kazalt nikake litrujenostr. Pr- DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO Din 200 ............................ $ 4.55 IXln 300 ............................ $ 6.70 Din 400 ............................$ 8.80 Din 500 ............................$10.90 Din 1000 ...........................$21.25 Dim 5000 ..........................$lt5,— V ITALIJO Lir 100 ............................ $ 8.50 Ur 200 ............................ $16.80 Lir 300 ............................ $24.75 Ur 400 ...............:............ $32.50 Lir 500 ............................ $40.50 Lir 1000 ............................ $80.25 Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo še bolje pogoje. IZPLAČILA ▼ AMEBlfiKIH DOLARJIH Za izplačilo $5.00 morat« poslati____$ 5.75 " "---$10.85 ' " "___* li^— '» »» _______$21^- " .......44U5 »» «• ___..451^0 kraju ta&mttoo t dolarjih. IfUjOA "kMBt imr*niP© Gable Letter aa pristojbino $L— SLOVENK: PUBLISHING COMPANY "Gla» Naroda" jrww jobs, jr. r. •• 11 $19.00 M •15.00 >» $20.00 1« IttJM 9« UBOJ ft «01 M t iter ti$ WM8T 'iSth BTUMMZ zaipadej^jr pri' po vrat k u v domovino ni kak i kazni, a/ko se ob pri hodu v domovino javijo takoj pristojni politični oblasti. 25. junija prispelo je v Ljubljano iz Amerike kakih 110 Slovencev poti vodstvom Mr. KolJandra in Franka Drašlerja iz Borovnice. Deležni so bili prisrčnega sprejema. Številna množica kr jih je čakala pred pragom gla'vnega vhoda na kolodvor je vzklikala, god'ba "Zarja" je .zaigrala slavnostno koračnico. Ko se je prvi ]K>zdravni val malo polegel, ]>o-zdravil je ameriške gost? izselje-niškt komisar g. Frank Fmk, mož. ki ima ca naše goste izseljence in njih sorodnike »v stari domovini velike zasluge, mož. ki že dolgo vrsto let nesebično deluje za korist jugoslovanskih izseljencev. Ni uradnik-birokrat. ampak mož. ki ima srce na pravem mestu in ki vsakemu izseljencu, ako je le količkaj mogoče ra«l pomaga in se veseli, ako mu zauno-re pomagati. Xi to nikako prijateljsko hlvalisanje, am-pak objekti vrtio mrišljenje pisca Wi vrstic. vi iv povorki so bili Rusi in Poljaki. Xjihovi kroji so mi najbolj u-galjinli. Prišle so za njimi različne sokokke župe in potem nešte-vilni broj č"hoslovaškiih .Sokolov in Sokolic. Izmed domačih so mi jako ugajali Karlovčani z 48 mož broječo sokolsko godbo, telovatl-ci čvrstih mišic in vedrih obrazov. Zagdedad seni tudi Xovomeš-čane. Krepki fantje; med njimi sem videl tudi take. kri imajo mo-drordeče nosove, pa zakaj pa- ne. saj s-o vendar sinovi vi'nogrndnHi goric. Med Črnogorci "v narodnih nošah sem zagledal staregar borca s .sivimi dolgimi brki. ki je gotovo marsikateremu Turku upihnil luč življenja. Xa okrni na Krekovem trgu št. 11. (Feritne), sedel je 91 tlet star Sokol. .Njegova glava in do Ig« brada bi lahko služi h kot model vsakemu slikarju. Mislim. da ni bilo nikogar :v povorki. ki ne bi uprl oči v "a.^tit.1 jrve-ga starca in ga pozdra vil s krepkim "Zdravo". Prišel je iz daljne Srbije. Različne narodne -noše. izmed katerih so se mi vseeno naše slovenske najbolj dopadle, mi bodo ostale v uciabrisljiivem spominu . ^glasili so se še drugi govor-1 Pnvorko jo zaključila Sokolska H.kv kakor dr. Joža liohmjec. v WjpniVa Tn v*dpl kak t|u. imenu iRa»faelove družbe v o Zaje iz Gor. ftiške, Mr. in Mrs. Jože Hirka iz Doba pri Domžalah. Mr. Jakaca. dra-žestno Mi«? .Teanette Perdanovo, Mr. Anlwna Bajca, ki je bil dolgo let v Olovelamdu, Mrs. Dekleva, ki je bila v eč let v Pitteburghu. Pa. Vsak je pričakoval kakega znamca, a skoro "vsi Raman. * / Kakor vsako leto. obtogodarje ni smo ibili že tudi letos s silnim neurjem, točo in popOafro. V vasi Gftobodol, fara mirnopeške, napravila je poplava ea 200,000 Din cat. jezdecev na suhih kljusah, Ampak 300 junakov na čilih, iz-vanredno lepih konjih, pa «il, 29. junija se vsedemo na V Kirfeland l.ake je naseljenih) ni je že precej Slovencev in Hrvatov. • kaj imo'K M°- ki ko večina zaposleni v zlatih ram vam rK>vedatl- ,,a imeli rudnikih. Delo je zefo težko in tudi za izdraivje nič kaj prkla. Kakor mi prajznujenio 4. julij. ,kar 4 mmzikante. Igrali so: John . (Jernt. Fra-nk Blatn.ik. Anna Jam-nik m Victor Trsick. Vse *»• je t^iko tam praznujejo 1. julij". Na VrLe'° (U> ran-a ^ntva t« dan imajo vso pravico, da. se blK Mp- 'm lahko povaselijo ,k> svoji \y>\ji, j Mw- John ( enta' Rr- Mr" kar je to druge dni nemogoče, če' nimaš pravega križa v žepu. da se odkrižaš tamkajšnji jmstavi. Seveda, to piiliko smo pošteno izrabili. Možje postaive s<» tam zelo si ro-gi. Ker .so »mi dan mirovali, so bi- An.ton Pritekel. Sr.. Mr. in Mrs. Tony Pnitekel. Jr.. Mr. in Mrs. Joe Vnzick; Mr. in Mrs. Anton Rupar. Mr. in .Mrs. John Onla. Jr.. Mr. in Min. William Centa. Mr. in ^rns. Anton Kralich. Mr. in Ms. John Ejavec, Mr. in Mrs. Frank Tekavec. Mr. in Mrs. An li pa drugi dan toliko bolj aktiv- , . , . . ,, ni. T.rko .smo imeli tauli Cleveland- Mr J" AMart,n čanje čase se seznaniti z njimi. ut '^m Germ. Prsrv malo je maiijka>lo. da mi niso vzeli moža. da bi morala saina nai. da je prvo močnejše kakor tukaj, je pa tudi cena po tem. Sploh ga pa čas tako lepo stregli. Hvala Mr. Jack Drobniču. ker nam je odstopil svojo sobo. Najlepša hvala cerkniškim fantom, ker so peli tako krasoie domač? pesmi, da smo se počutili vsi kot da .smo v svojem rojstnem kraju. Prav lepo se zahvalimo vsem tistim. ki so nas vozili, da smo si ogledali okolico. Hvala Fr. &pa-rembleku in vsem .ki so nas spremili na postajo S vast tka. V upanju, da nam bo mogoče povrniti vašo gostoljubnost, vas vse skupaj lepo pozdravljamo. Družina l7. F. Branisei, :170 E. 1 «2. St.. Cleveland. Ohio. Pneblo, Colorado. "... . ItvT Prav nič nisem pričakovala, šc manj pa slutila, kaj se skrivaj pripravlja za moj rojstni da*i dne 24. junija. Proti večeru s«1 pripelje moj <4in s ženo in otroci. Na vprašanje, kam so namenjeni, mi je njegova žena odgovorila, da so nameravali ili v im-sto sorodnike obiskat, pa da so se premislili češ. da bo dež. Povabili so me seboj h Cerrto-vnm. Le nerada sem šla. Tam ni bilo nobene kare ra^en domače. Luč je 'bila pa v kuhin ji in v zgornjih prostorih. V kuhinji sta bila samo .Mr. pa Mrs. Centa. Voščila sem jima dober lvečer,k v tistem trenutku se pa od obedttiee vrata, odpro. notri pa zagledam vsepolno sorodnikov, prijateljev in .prijateljic, ki nam nasproti kri-čc: — Surprise! — Nisem mislila. da je to zame namenjeno, pa sem jih vprašala-, če imajo ohcet Mr. in Afrs. Anton Okoren. Mr. in Mrs. I^uiis Anžiek. Jr.. Mr. in ^frs. Steve Iliza. Mr. in Mrs. Rudolf -Str u bel, Mr. in Mrs. Louis I'rsick. Mr. in Mrs. Anton Cr-sick. Mr. in Mrs. John Mramor, ^Mr. in Mrs. John Peterlin. Mr. in Mrs. Louis Pelc, Mr. in Min. Louis Perko. Mr. in Mrs. Joe Tomsich. Mr. »in Mrs. John Pameek. Mr. in Mrs. Albert Pele. Mr. in Mrs. Chharles Pelc. Mr. in Mrs. Frank Zupancich. Mr. in. .Mrs. James Mishmash. Mr. in Mrs. John Ya-klich. Mr. in Mrs. George Pavlo-vec, Mr. in Mrs. Johr. Zaletel. Mrs. Julia Stofae. Missed Vrida. Marv in Pauline Erjavec. Mary in Anna Kolbezen. Anna .Jani-■niek, Josephine in Albina Kralich. Mary, Rose. Valeria Pritekel. Mary. Elizabeth in Steffie Anziek. Frances Frsick. Anna Mramor. Anna Lakner. Mary Zaletel. Martian. Stella Stofae. Anna Ercul. Mary Paucek. Frank Blatnik, Lu-dvie.k, Tony. Louis, Ray in Joe Centa. John Erjavec. Tony Kralich. Jne in Frank Kolbezen. .John i Paucek. John K i chard in Victor I'rsick. .Tohai in Frank Zaletel. Ludvik Me rival*. Joc«Stofac. Merco in Eddie Saniec, Frank in Ru-doljyf Okon^n. Joe in Frank Fer-kul. Fred jliorsick. John Phipher. Frank .Skull. Tony Ileglar. Joe in Hinrv Pritekel. 1x>uis Jam-nick. Joe in Albert Mishmos. Louis Frontel. Stanley in Mark Bnim-jak. Tony Anziek in John Sobee. ^rogoče sem koga izpustila, ker ne bi rada. da bi se komu zamerila, ker jih je bilo toliko, prosim. da mi oprosti. Dragi mi sorodniki in prijatelji, izrekam vam na tem mestu prav prisrčno hvalo in izahvalo za vse. kar ste priredili, kakor tudi za tako lepe darove. Tz srca sem vam hvaležna, ravno tako moj soprog in otroci. V trajnem spominu bodo vaša imena zapisana v naših srcih. Posebno zahvalo izrekam moji sestri Mrs. Thercsi Centa, ker se je trndiila zame in tako lepo vse skupaj spravila. Bog Te živi. Na tem mestu se moram zahvaliti šc sledečim. Ju se niso udeležili slavnosti. pa ho mi vseeno poslali lepa darila : Mr. in Mrs. Joe Merhar, Mr. m Mrs. Frank Boita. Sr., Mr. in Mrs. Paul Shray in Mrs. John Butkovich. ca j! Vim hvaliežna Mrs. Johanna Pritekel. Škode. Uničeni so trawiki in polj-1 vlak in po 28-urni vožnji smo že aki pridelki ki bo lertoinja košnja. biK v iKirkiatid Lake. Vožnja po *in žetev jako slaba. Toča je epu-' Canadi je *eio easimiva. Obdela- ... ^ , ... I !». »JIMMI 1>IU KOV I lil. m kje je nevesta. Odgovorili so , . ^ , ... % j . , . -v. Se enkrat vsem skupaj prisrčna mi, da nevest« je pa zdaj pri« a. , . . , t . , . . . , hvala! 'Hog »vam stotero popla- Jaz sem, bila tako ginjena m tako čudno mui je bilo pri «mt. da nisem vedela, kaj bi počela. Potem pa pristopi k meni Mrs. Johanna Okoren, mi roko položi na- ramo. v drugi roki pa drži bel listek, na-katerem je bilo napisano sledeče : Draga, srčna, ljubljena moja sestra, Ivana Pritekel, moje srce ni mirovalo, da sem morala žrtvovati nekoliko časa za. Tebe. Pova-fcttla sem za nocojšnji večer najinega brata in družino, naše in vaše sorodnike ter naše kakor tudi vaše .prijatelje. Želela aem, da Te najprvo z&strašimo, potem pa razveselimo teden prej kot si do-- DET0M0R IZ PRAZNOVERJA Iz kraja Jodar na Španskem poročajo o strašnem zločinu, ki ga je zakrivilo praznoverje. Dva možakarja sta ubila dveletnega otroka ia prinesla njegovo kri nekemu bolniku, da bi od nje ozdravil. Morilca so aretirali. — Kakšna pa je tvoja pri jate. Jji<*a drugače.' — I. kakšna. Sebična. oprav:ji-va. napuh njima, zapravljiva, zanikrna iu če bi ona ne bila moja prijateljica, bi ti lahko šc marsikaj čednega povedala o nji. John Swasehnik iz Salisbury Center. X. V., se je poročil z go-spodično Kavčičevo, in pri tej priliki so rojaki Fišter. Gruden Tone I * rli šrango napravili. Po naselbini vr»*e pritožba, na dozdaj niso še nič tretali. Pa > res čudno, čemu odlašajo, kajti v sedanji vročini bi se hladan požirek močne pijaee jako prilegel. Poročajo mi tudi. da je dobil John Jerina. Jr.. zido lep prezent — Miss Sussie Ja kober. •Mladim parom iskreno •'•f^ti-tam! * Iz Forest City .n.-iii dobil zelo presenetljivo poročilo: Ignac Marold. ki je fant of fare, me hoče na jesen presenetiti. Dva jazbeca je udomačil, prvi je siv. kot s«* jjuzbeen spodobi, drogi jt p« r-rn s koma t i m re-pom. 'Ko se bosta po v*eh postavali zdebelila, namerava napraviti iz njih klobase za Petra Zga- Prav lepa hvala. Nace, za dober namen, toda odkrito ti povem. da mi jazbečina prav posebno ne prijs. Ko boš pa klal liste štiri zavitorepce. ki jih imaš v svinjaku, bi pa nič n<* rekel, če hi se me spomnit, s k:iko kolino, kot .se je na primer pred leti spomnil našega uredništva rojak Dejak iz Canton. Ohio. Tudi Dejaka je pritisnila depresija, toda kot pristen liibničun ni izgubil korajže in dobre volje. To dokazuje pUmo. ki ga je poslal pred par dnevi: — Pošiljam vam naročnino za list Glas Naroda. Naročnina je potekla 6.10.33. Imel sem dobili obresti v banki 1. julija. Obresti so pripisali v knjigo. Kibenčanu pa figo pod nos. Štiri mesece nisem dobil uiti centa v banki, tri letsi imam pa počitnice. Sedaj vam posiljeni 150 centov. ostalo vam ]>ošljeni ko dobim denar. Zaradi naročnine ste lahko sigurni. da 'vam bom poslal, še dobro se spominjam ko sva j a rr. in Botbkov Tonček mi 72 eesti za list Glas 'Naroda takorekoč z rokami m as rn o vrtila. To je bilo leta 1893—1H94. Meni so vaše razmere dobro znane. Toraj. ko .ini naročnine poteče, n; treba pisati. II centi so t tuli denar. Onim. ki me vprašujejo, kako je kaj letos v. mojim vrtom, naznanjam. da je obrodilo vse z izjemo zelene, petršilja. korenja in solate, ilviimar. paradjzov, graha, fižola in krompirja pa letos ni-s»ni sadil, in je dobro, da ga nisem. ker sem po vsem vrtu samo rože zasejal, katere so pa goseni-nice in črvi prej uničili, predno so vzcvetele. Moj vrt je torej letos popolna slika svetovnega gospodarstva! * Katoliška stranka v Nemčiji je razpuščena. Hitler jo je razpustil. Vatikan ni; protestiral proti temu. Bašnasprotno! Vatikan, je v polni meri odobril Hitlerjevo dejanje. Zgodilo se je. kot se je zgodilo že neštetokrat! Vatikan je potegnil « močnejšim, ne pa s ti-st-im. ki bi mu moral biti po srcu najbližji. Tz Rima je zopet priletela brca: v tem slučaju ne.mškim katoličanom. V današnji številki "Glasa Naroda" je objavljen precej zanimiv dopis, ki ga je poslal moj prijatelj Joža iz .M-ost pfi Ljubljani Posebno koncu sem se moral smejati. Trditev glede "Slovenčkov" na Oeškem in "Pemčkov" na Slovenskem je povsem verjetna. Resno pa dvomim, da bo kak "Slo-venček ' 'na Češkem *a Jožeta krščen. Ne 'bom rekel, da ni volja dobra. toda mes« je bolj slabotno, leta pa gredo naprjej neizprosno svotjo pot. "G ODA" SSS NEW YORJE, FRIDAY, JP^Y 14, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY tlU.lt i. .V. TOLSTOJ: K mot Kupnin so jo vrnil i/ mosti in fxiktiesiI svojo otroki'. '•PojrlejtP. '»troci. kaj v»ni po-ii'ja *trie Efrim.'* ( hriH-i so pritokli in oče jo o<|prl majhen zavojček. "Kako |<>pa jaholka!" jo vzkliknil Vanja, mlad fant šestih lot; — "kako s«» le|»o rdeča." "No. to ne Imdo jabolka." m* «le-j;i! Srr«r«*j. n»jstar«'jši sin. "Poglej lupino, kakor hi bila s pidiom po-krita!" "ilreskve so." je dejal omo i-! moli breskve v izbi." ! ".Morda 1k>š dober vrtnar." je odvrnil oče. "Že zdaj misliš na sa-j jc nje." I "Meni se je tudi zdela tako dobra." jo dojal najmlajši Vanja! "še ; mamo sem prosil, da mi je dala pol svoje. Kosčieo som pa vrgel stran." "Ti si še premlad." jo rekel oče. 1 "Vanja je zavrgel koščico." se j" oglasil drugi po letih. Vasilij. z sem jo pobral. Trda je bila. Iiap.bil sem jo in dobil v njej jedrce. ki jo bilo kakor mandolj, le bolj grenko. Svojo pa sem prodal za deset kopc jk. Več tako ni bi In ' vredna.** Oče je shkomignil z rameni: "Zgodaj se začenjaj« pečati * Imovino. Ali misliš kdaj postati trgi voe ? " "In ti. no poveš prav nič?" se je obrnil V-o k Volodji. ' Ali j" bila tvoja breskev dobra?" KNJIGARNA "GLAS NARODA" SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street. New York "Xe vem." je odvrnil Volodja. "Kaj! Xe ve£?" so jo začudil oče. "Ali jo nisi pojedel?" "Xesel sem jo Gnši." je odvrnil Volodja. "Bolan je; povedal sein mu. kaj si nam povedal o teh sadežih. toda on jo ji1 samo gledal. Dal sem mu jo. pa je ni maral. Tedaj sem ju pustil pri njegovem zglavju in zbežal." Oče mu je položil r^ko na glavo in dejal: "Dober in priden si. Volodja !'" SAMOMOR MADŽARSKEGA FINANČNIKA POVESTI in ROMANI Agitator (Koinnllt) br<*..................86 Andrej llofrr .......................................5t Itriifška vrdfievalks ....................„..35 I trli; rajski biser ................................35 Koli mrmfn .......................„...„....^«48 Mrlo noti, mali junak ...................... Itoiitno darovi _____________________.._______ Itoija pot na Itlodu ...........................JM Koija pot na Šmarni *wl .................tO Cankar: (irr&nlk Lonard. bro«..................?0 Mimo iivljmja........................M Moj« iivljenje ...........................M Kumaotilne diifte .........................M BalkansUo-TurMt;« vojaka --------------M ItalkaiiMiM %ojpka. * allkauil .........25 Boj in tnaRa, po vosi .......................W Klacujna Velikega vojvode ...........•• Boy, (roman) .............................-M Burtika vojska ................-..............^ I tea t in dnevnik .............................-M Čarovnica .......................................J65 Cvetina Borograjska ................... Cvetke ...............................................M Čebelica ................................................ Crtiee Iz iivljenja na kmetlb .........35 llrobiz. in razno povesti — Spiral MHMtiafcl ........................M Dekle Kil za ....................................W Dalmatiniike poventl .........................38 Dolga roka..........................................-58 Do Ohrida In Kitalja ........................78 Doli z oroljent ............................. Dve oliki: — Njiva; Starka ........(Meskoi ...................................88 Devlea Orleanska ......-.......................50 Dultovni boj .......................................58 Dedek Je pravil; Marinka ln ikra-teljeki .........................................-48 Elizabeta ............................................85 Kabijola ali eefcev v Katakombah.....45 Fran Baron Trcnk.................................35 Hlozofaka zgodba ...................-..........88 Krm Dlavolo .....................................-88 Goi»podarita avHa .......................-48 Poziv! Izdajanje liata je ▼ sveži z Velikimi stroški. Hno go Jib je, ki so radi sla- bih razmer tako priza- - deti, da so nas naprosili, da jib počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo na- ročnino Uprava 'H». K." (•očitne v slarl Ljubljani .................60 lledvika ___________~_________________________40 | Hudi fasl. Blage dufce. veseloigra .75 i Helena (Kmetova) ...........................40 j Hudo Brrzdno (11. i*.) ..-.............35 Humorske, Groteske ln Satire « vezano ......................................88 broSIrano .......................................68 Izlet g. Kronika ..............................l.*8 Izbrani spisi dr. H. Dolenca .........-..88 I« tajnosti prirode ............................56 Iz modernega sveta, trdo vez.....1.66 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka ....................................1.56 Igralke, broširano —............................66 Igralec .......-......................................„78 Jagnje...................................................JO Janko in Metka (za otroke) .............36 Jerna4 Zmagoval, Med plazovi _______.68 Jutri (Strug) trdo ve* ..................75 broS...............................................„60 Jnrtitevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zveekov, lepo ve7.anUi ...............................10,— zvezek: Dr. Zober — Tugomer bro.širauo .....................................76 •fuan iMserlJa {Povesti lz španskega ilvljenia ..................-......-...........M Kako se iem Jaz likal (Aleftovec) I. zvezek ...................68 Kaka sem se Jaz likal (AleSovec) IT. sv. ........................68 Kako sem se laz likal (Alo8over( HI. zvezek __________.68 Korejska brata, povest lz mUlJonov v Koreji .........................................36 Krvna osveta ...............-...................JO Kmetki pun t (Šenoa) .........................68 Kuhinja pri kraljici gosji notici ..M Kaj se Je Markaru sanjale ............25 Kazaki ..............................................-88 Kriiev pet patra KupljenIka .........76 Kaj se Je izmislil dr. Oka .................45 Levstikovi zbrani spisi...............—88 1. zv. Pesmi; Ode ln elegije; Sonet je; Romance, balade in legende; Tolmač (Levstik ______78 5. zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike ....................76 Ljubljanske slike, HlSnl lastnik, Trgovec, KupčIJskl stražnik, Uradnik, Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik. Itd.___________________-J8 Lov na lene (roman) ............-.......-88 Lnekfsr —------------------------------X— Marjetica ..................................„„JS$ Materina i rte* __________________________-88 MoJe iivljenje .................................78 Mail Lord ...................-......................88 MiUenar kros denarja-----------.78 M aren. britanski detck is IJka- 68-lol'n; bankir Ln svetnik budim p.šetan.ske borze Viljem Heidelberg «e je s kvojo 60-letno ženo le dni ponooi zastrnpil z neznanim strupom. Zakonca so našli zgodaj ajutraj ones vošeefla. Bankir je umrl /.o med ]>revozom v sanatorij. njegova /.ena pa v t»a-na toriju. lJeidetborg jo bil obtožen v voli keui proeo.su zaradi tihotapstva valut. Pred kratkim .so bili kon-eani plaidoveri. a te dni e ju t raj hi pa morala biti izročena sodba nad He i del bor go m in drugimi <>b-toženei. Obtožnica j-o doliila Hoi-delberga in njegove pajdaše tihotapstva valut in do vi z. ki ko jih spravljali v Liehtenstein. Državni tožilee je na obravnavi izjavil, da ima Heidelberg s svojimi pajdaši na vesti padec madžarskega pengi>. Za-htoval je najstrožjo kazen za vse obtoženec, ki naj bi pora vnali tudi škodo državi v izno-sku (iG2.000 pengii. ml katerih bi odpadlo na Ileidelberga 200,000. Zaradi visoke starosti Heldelber-ga niso vtaknili v preiskovalni zapor, doeim so drugi obtožem-i žo voe mesoeev zaprti, (iovor drža \^iega tožilca, jo bankirja tako potrl. da si je koneal življenje. Pokojni je bil eden najuglednejših madžai"skih J'ina»*n»kov. KAPITAN "LUSITANIJE" UMRL V Liverpoolu je umrl v starosti 77 let kapitan William Thomas Turner, ki je poveljeval prekotnor-niku "I^usitaniji". ko je ga torpe-dirala nemška po. NAJNOVEJŠA VRTNICA Mladih zaalkerneiov lastni ilve- tepls _____________________________,78 Mlinarjev Janes ............................J6 Musolino..................................^ Mrtvi Gosta« ________________________ JValV Klatei ................................,78 Mesija ________________________________-88 Malenkoatl (Ivan Albrecbt) ........JS Mladina srca«. Zbirka povesti sa alovenaka mladino________________..-28 roški gojitelj cvctlic Jan P.ochiu jn s križanjem d\"eh plemenitih vrt-nie dobil novo vrsto, za katero si je ime preskrbel na originalen način. Razpisal jo nagradno tekmo-vi-njo za najboljšo ime. Odziv jo bil no pri«'a kovan. Ogla silo se jo preko 4728 oseb, domačih in ino7omhlepa ]h> denarju. Razkrinkani krivorisežniki pa si še nekako štejejo v dobro, ker se niso bavili z navadnimi zločini, kakor na pr. s tatvino in ropom Sodelovali so samo pri raznih pro-eesih in "korigirali" sre^o niznili pravda rje v. Iz poslovanja te dobro organizirane družbe sta značilna (siseb-uo dva primera : V Subotiei so so dolgo «"*asa pravdali dobavitelji z nekini bogatini žitnim trgovcem, ki ni hotel izplačati dogovorjenih velikih zneskov za blago, ki ga je prejel to«"ino po sklenjenih pogodbah. Trgovec .j«' kazal neko drugo pogodbo, o pogojih kupčijo, ki so jih predložili tožitelji. pa jo trdil. da so izmišljeni. Plačati bi moral več slotisoeakov a se je pritožil in je pri drugi razpravi nastopil njegov sin. ki je trdil, da j-e sam brez očetove vednosti odpisal pognrlbe. ki jih imajo v rokah dobavitelji. Xa ta način bi so bil bogati trgovce izmatzal. če se ne bi bilo izkazalo, da je priča, ki so je izdajal za njegovega sina. — elan družbe, krtvoprisežnikor. ki jo prevzel ulogo sina. ki ga sploh ni doma. V dnigem primeru pa je neka šivilja tožila svojega zapeljivea, ki jo je tudi okužil. Možakar je znan bogatin in je bil pri prvi razpravi obsojen na odškodnino 200.000 Din. Potsm pa se jo pritožil ter najel pri družbi krivo-pri.sežnikov dva možakarja, ki sta. pri drugi razpravi povedals, da sta bila v intimnih odnosa jih s tožitelico. da sta jo okužila »n da. je tako toženee popolnoma nedolžen. Turli to krivo pričevanje bi bilo odločihio. če ne bi bila žc pravočasno razkrinkana nevarna krivoprisežniška družb.;. Ta afera je vzbudila veliko senzacijo. preiskava pa se še nadaljuje in pride pod ključ še več sokrivcev in poslodajaleev doslej zaprtih krivoprisežnikov. Tragedija naših dni. V neki gostilni v Osi joku se je opijanila 45'let stara delavka Ana Strbieeva ter začela vpiti: "Ja sem ličko dijetc. ja eu se ubit!" V naslednjem trenutku je jx»tčgnila nož. s katerim si je razparala trebuh. Ivo se je v bolnici začela zavozlati jo izjavila, da že dalj časa ne on:* in ne njen mož nista mogla dobiti (zaslužka. Žrveki sta v največji bedi. Za poslednje pare si je kupila nekoliko vina. da bi se -olirabrila za- izvršitev samomora. DVE SIROTI Spisal A. D. ENTNERY ko 6000 nazivov. lv» članska žirija se je odločila za naziv Poema''. ki si ga je izmislil vrtnar Polauskv i/, bližino Prage. Bohom je bil zadovoljen. Polavskv pa So bolj. kajti v žep je vtaknil 1000 Kč nagrade. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletni skušnje Yam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi proinje ea povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno. za najmanjše stroške. Nedrzavljani naj ne odJašajo do zadnjega trenutka, ker prodno se dobi i» Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. rišite torej takoj ea brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni tn udobno potovali. SLOVEN1C PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. — Kako je }>a nastalo To. kar čutiš i.. . in kdaj se je začela ta jjp-ozna bolezen t — Točno vam te#a ne moreui ]>ovetlkatfi. Ž«' davno, v trenutku, ko sem kaj takšnega najmanj pričakovala, se mi jt* vid skalil, kakor da so mi zagrnili pogled oblaki; in potem s*in komaj še razločevala predmete in stvari pri*l seboj. Toda to je trajalo le nekaj minut, potem sem pa zopet! dobro videla. Nekega dne je solnee lepo sijalo, bile smo na |H>lju in .trgale smo tulipane in naenkrat »sem obstala. .. zdelo se mi je. (bi je nastala noč. .. — Da... da... se že spominjam.. . ko ti je naenkrat postalo tako čudno. — Slabost ni trajala dolgo, pač sem se pa bila zelo ustrašila in obetalo se mi j* kmalu zopet, kajti v nasledn.iem hipu, ko sem stopala le nekaj korakov Za vama. sem videla samo Še sence, tako da sem gredoč mimo drevesa.. . — AJit razumem krik. ki se ti je takrat iz vil iz prs. .. — Zaletela sem se bila pošteno v otolažil. rekoč: — Najbrž ji ga vrnem. In da hi napeljal pogovor drugam, se je obrnil k Luizi z vprašanjem: — Delatte, drago dete, jo-li, čeprav ne vidite. .. tu pa tam ? — Oh, gospod doktor, — ga je prebila Tereza, — zlato dete dela kakor da vidi..zelo dobro. S svojimi rokami opravi vse, kar hoče; to je res nekaj izrednega. — Stavim, dete moje, — je dejal zdravnik in prijel Luizo rahko za roko. — stavim da znatie delati vse, ne "da bi videli. — Ob, da, gospod doktor, — je odgovorila hitro Gerardova... in ne samo to, celo ljudi spoznava, tudi tiste, ki jih ni vajena pogosto slišati... po glasu jih spozna... In pove vam samo po dotiku, ali so stvari, ki jih prijemlje, dobre ali slabe kakovosti. Ko je bila oi*dinaeija končana, je odhajala Teivza vsaj malo pomirjena. Zdaj je upala, da se njeni dragi adoptirani hčerki vid nekega dne vrne, morda že kmalu.. . Toda zdravnikovo prizadevanje je ostalo žal 'brezuspešno. Nič ni moglo vrniti vida lepim očem uboge Luize. Cez nekaj tednov se je bilo treba sprijazniti s strašno resnico. Luiza je bila popolnoma slepa! — Nisem nesrečna, — je dejala, — nič se ni izpremenilo; moje življenje je ostalo isto; saj sem pri svoji materi, pri svoji sestri... In če ju ne vidim več z očmi, ju vidim s srcem, ki je vanj tako globoko vtisnjena njuna podoba, da ne bo nikoli obledela. Henriko je pa strašna Luizuia nesreča hudo potrla; razumela je, da je njena dolžnosit olajšati ji gorje s skrbjo in ljubeznijo. Toda čakala jo jt» žal še druga, žiilostnejša naloga: streči j«» morala svoji materi. Mnogi udarci, ki so jo'hili zadeli. s<» jo bili spravili i/, ravnovesja; siv n i napadi, ki so jo že dolgo mučili, toda v velikih presledkih, so se vračali zdaj često in tako močno, da se je začel zdravnik bati; slutil j»\ da se bliža ubogi ženi smrt. Ali naj pripravi hčerki na to { Mar bi ne pomenilo ft o obsoditi ju na pre-rano bolest, ki bi jo mart i nedvomno opazila. kar p redno je prišel v Rodeifbergovo tovarno. Kako bitje mora to biti, da je dobilo Kalfovo srce* Prav gotovo kako revno, skrito dekle, ker je ni mogel poročiti in tega tudi ni mogel priznati. Toda rad jo je moral imeti, če se je držaJ, četudi je bila revno in bi unogel imeti bogato neve.sto. Ali je bilo š" sploh kaj takegr« : ljubezen breb sebičnih računov? Skoda — škoda, da kaj takega ni poznala. Nekaj lepega mora biti, če je človek ljubljen zaradi samega sebe, in zopet prav 'v. srca ljubiti. Dr. Hernd je bil sedaj za njo izgubljen in prav do konca. Navzlic temu je bila dovolj razumna, «>a je ž njim govorila in .sta prišla domov navidezno v najboljšem preponosna. da bi komu pokazala eno uro odhajal, se je Jotanda izgovorila, da jo boli glava in je odšla v svojo sobo. Tu sede v naslonjač in si prižge cigareto. Jezno Strmi pred se — samo jezna je bila. ne. nesrečna. In že to uro premišljuje, komu naj .sedaj nakloni svoje *ree. ker dr. i»v.r.:l ni več prišel 'v poštev. L. 1* ;»7. j«* imirl v umobolnici v Ludwigshurgu Jakob Priedrich Kanimerer, mož, ki je izumil prve uporabne vžigalice, iz katerih so se n,zvile potem varnostne vžigalice švedskega tipa, kak«»r jih poznamo danes. Njegovo življenje je bilo pisano in tragična, kakor življenje velikih izumiteljev. Rodil se je 24. maja 17!>«. kot sin nekega reset ji rja v Ebingenu na Nemškem ter bi se moral posvetiti očetovemu rokodelstvu. Njegov nemirni duh pa se ni iznašel v tem delu ter se je obračal v ustvarjanje tehničnih novot. Tak i si je 1. 1H24. pridobil patent za novovrstno izdelavo poletnih klobukov -iz ribji* kosti, vrbovine in španskega trstja i:i je izumil tudi nov stroj za apre-tacijo svilenih klobukov. Že takrat m je živo zanimal za problem praktične in preproste naprave ognja. Jakon Kač: JOZVOVA BRADA ....................................................... . . . . , . , .. i Kot pri dhodnik vziiraliee ie fnn»ri- razpolozenju. Jolanda .te bila | , .,,,... m , , - i, ... - ram tedaj rosforn • kresilo . ki ie svoj poraz. Toda ko ie Kali ve/A , , . , v ... i a K«ii io vsebovalo v toku poleg sveznjica Rail' Bernd gre skozi gozd proti tovarni, da bi šel v svoje sta- , liovanje. Večkrat oddahne, da je prost in da se mu Jolandine i vsiljivosti ui treba več bati. Ta nemir, kako bi jo .mogel obvarovat«, da ji Jolanda ne bi prej povedala, da njegovo srce ni bilo že ve« prosto, ko je prišel v Ilodenbergovo tovarno, ga je vznemirjal. O, ko bi sedaj mogel biti tam, da bi mogel gledati 'v čiste, ponosne oči Eva Marije in ji povedati, da je Jolandi samo natvezil pravljico. Nehote napravi ovinek, po katerem pride prav blizu vile Rodenberg -— in kot — bi jo pričaralo hrepenenje je stala Eva Marija pr-'d njim, ko je ravno prišla ]x> drugi ]x»tj. <*ba se pogledata z žareči-mi očmi in po Evinem obrazu ne razlije rdečica. Oblečena je bila v belo športno obleko in izpod bele čepice so ji poredno gledali kodri. Rafcfu se je zdelo, da je tako lepe še nekdar ni videl. Sveži erim-frki zrak ji je pobarval lica in njena mladostna postava je kazala veliko gibčnost zdravega telesa. Half s* inlkrije in se »prikloni. — Milostljiva gospii-a, smatram /.a posebno srečo, da vas ravno sedaj srečam. Ravno sem premišljeval o tem, kaj naj napravim, da bi mogel z v aim i nekaj minut govoriti. Eva Marija ga radovedno pogleda. — To se more takoj zgodditi. gospod doktor. Mislim saj. da mi nimate ničesar slabega povedati. — Ne, ne — gotovo ne. samo prav ne vem. kako naj bi to. kar' Vam hočem povedat i. oblekel v besede. Ravno prihajam iz vile "Melani je". — To setni si mislila. — In po kosilu s«»m šel »z gospico Jolando v gozd na izprehod. Eva Marija se mu nasmeje. Vedela je, da Ralfa. ti i/.prehodi niso prav nič mikali. — Ali ste se dobro zabavali?? — se ponorčnje. Niti na misel ji ne pride, da bi bila na Jolando ljubosumna. Preveč gotova je bila Ralfove ljubezni, četudi ji je še z nobeno besedo ni priznal. Ralf <*« malo nerodno odkašlja. kajti bilo je težje, kot si je mislil. povedati ji. kar ji je moral povedati. — Oospica Mertensova je zelo šaljiva in duhovita dama: v njeni družbi se človek ne dolgočasi. Toda — nekaj mi je rekla, česar ne moreiin verjeti in —»za to bi vas rad vprašal, ako je resnica. — Ali vam morem povedati, če je res? — Di, samo vi. — Torej vprašajte, gospod doktor. — Ali pa smem vprašati, če je vprašanje tudi malo kočljivo? — Saj smo vendar dobri prijatelji, gospod doktor in med dobrimi prijatelj moramo biti včasih tudi pripravljeni na kočljivo vprašan ie. — Torej, kot rečeno, nisem mogel verjeti, kar mi je gospicn Mertensova povedala. Eva Marija se lamino nasmeje. — Jolanda se včasih ne briga posebno za resnico. — Zadevalo je vas. Presenečena ga pogleda. — Mene ? — Da. rekla je. da sta se obe o tem razgovarjali, ako sem že zaročen ali še ne. .Tolan-da je trdila, da s«m, vi pa ste rekli, da nisem. Nato sta obe .stavili za škatljo bonbonov in gospiea Jolanda Re je tzavzela. da iznajde resnico. Evi Mariji šine kri v glavo. — T'pam, gfispod doktor, da mi ne zaupate netaknosti take stave. — Ne, prav gotvo da ne; vse to si je gospiea Jolanda najbrže izmislila, — pravi Ralf. Eva Marija je slutila, da se je Jolanda Ralfu zopet vsiljevala *n j« pri tem stavila neuljudno vprašanje. Da je pri tem trdila, da je ž njo sklenil-a stavo, je bilo preveč predrzno. &ato pr»vi Eva Marija jezno: —• Jolanda take neresniee ne bi smela govoriti. Mogli bi ji tudi verjeti in kaj t)i potem mislili o meni? — Tega gotovo ne bi. Mogoče »eni tudi sam pri tem kaj kriv. da se je Jolanda na to izgovarjala, da ste ž njo stavili. Ne morem ■vam vsega razložiti — samo toliko vam hočem povedati, da sem tudi jaz takoj gospici Jolandi povedal neresnico. — Zato ste pa« imeti dovolj vzroka. — 5Vveda. Rekel sem ji. včasih zelo nepremišljena in si mnogo domišljuje. da j« modema mlada dama. Včasi-h vam pove na jn ever jet »trari in vendar ae mi amili, ker vsako stvar vidi z lahke strani. f (Dalje prihodnjič-} Nikar ne mislite, da boste spet čuli o pravem Jozvi iz Efra.jjiia. Mojzesovem služabniku, ki je svojo mogočno in bogu dopad-Ijivo b«\sedo zavrl kar za tri ure tek solnca na nebu. da je mojrri ugondbiti bežetVga sovražnika. Naš Jozva tam izza It«>l>k«' je l>i' sicer nekoč tudi vojščak. toda niti nameraval ni ustavljati soltn-a. sam je namreč tekel me«l bežeči čimi pri Kraljičinem Gradcu. Oni dan, k«> je solne«' spet prav grelo hladni kresni zrak. je s«*dei Je na pasla drobna živinca in ibi bilo še na jesen dosti strdi za otroke in starce". Prav privadne so .bile Jozvove čebelice. Na brke in brado so mu sedale i'n se brenče za mota "ale v kodre. Z okornimi prsi i jih je iz-motaval Jozva in se pogovarjal z njimi : "iNe rogovolite vendar toili. ko ni medu in ne tratite dneva s takimi burkami! — Pa sem sani nekaj kriv", je pomislil dalje. '"Te bi .brade ne imel bi živalce ne rogovilile po njej". Spet si je po-gladil pri tej misli svoje kodre in sklenil: "Vas pa ne dam r/.i noben denar!" X"a j.rovedale izdelavo li'egovih vžiga-j dvoje je bil namreč Jozva pono-lie. češ. «la so nevarne. Baš v istem 'sen: na čebele in n i »brke. Zato se lesenih klinčkov s fnsforuo kislino napolnjen-) steklenico. Klinčki so imeli kakor naše vžigalice kapie«». ki se pa ni vnela z «lrgnjenjem. t«-iii več s tem. da so jih omočili v ki- siino. Po dolgem trudu se je Kam- leerju posrečilo. SIC West tstta »trt«; N*w Y«rk cit) M«'d tem |>a se j«1 bil Kanimerer —» bilo je tr» v temnili dneh pre«l mftrčno revolucijo — zameril oblastem. ki so videle v njeni revoluci- j onarja in s0 ga začele na \><> {>re- j lege zasledovati. Niso mu hotele da- ! t> ]>at«*nta za njegov izum in so prt 18. lulija: LevhiIhan v Cherbour* 19. Julija: Munliuttan v Havre Allien fUilHn v Cherbourg 20. julija: Majestic V Cherbourg 21. Julija: I^afayette v Havre Kiiroiui v Bremen Siuteiidum v Boulogne 26. julija: Kiimbnrg v Cherbourg I'r^.s. House v el t v Havre času je nastal v njegovimi p«nljetjn požar, ki je dal oblastem pov«»«l. da s«i nastopile proti tem vžigalicam. 'je tudi tako razsrdil, ko je čital o groznem <-arju P«'tru Velikem. I ki je ukazal vsem svojim držav- ObstKlile so ga na «lve l«»ti ječe in * ljanom «»briti brade in j«» nep«r-rešil le z begom v Švico. Tu ' slušnežt-m celo zapretil sneti bra- se j,. se je /'.aman trudil. «la bi si priboril zaščito za svoj izum. Razburljiva doživetja t«' borbe so povzročila. «la je končno zblaznel in so