244 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
Potem sledijo tabelari~ni prikazi mo{kih in ‘enskih prvenstev od za~etkov do danes, mednarodnih
turnirjev od 1929, {ahovskih festivalov, memorialov Milana Vidmarja in Vasje Pirca (pri tem ni navede-
no, da je bil 9. Pir~ev memorial dr‘avno prvenstvo Slovenije 1998 v Mariboru, kar je razvidno {ele iz
biografije mag, Mladena Tancerja, ki je bil sodnik tega prvenstva), pa dr‘avne mo{tvene lige od 1991,
uvrstitve na evropskih ekipnih prvenstvih in srednjeevropskih pokalih, na {ahovskih olimpijadah, odkar
{ahisti zastopajo barve Slovenije. Kon~no so {e seznami slovenskih prvenstev od 1936, kjer pa ni tabel,
pa~ pa le leto, kraj turnirja, {tevilo tekmovalcev, zmagovalec in pa sistem igranja. Omenim naj, da so
bila ‘enska ~lanska prvenstva od leta 1948, mladinska od 1947, za mladinke pa od 1975. Seznami so {e
za manj znana in mno‘i~na tekmovanja kot so pionirska in osnovno{olska prvenstva, za mlaj{e staro-
stne skupine fantov in deklet, za seniorje, za delavske prvake in prvakinje, za ekipne in pokalne prvake,
za ekipna prvenstva osnovnih {ol, pa {e za pokal mar{ala Tita, kjer pa je seznam narejen le za jugoslo-
vanska finala od 1958 do 1990, in je poleg najbolj{e slovenske uvrstitve naveden tudi zmagovalec.
Edini prvak tega nekdaj zelo cenjenega tekmovanja je bil Maribor med slovenskimi mo{tvi leta 1959 v
Vrnja~ki banji. Te zanimive in dragocene sezname zaklju~ujejo mladinska svetovna prvenstva za mo{ke
in ‘enske, kjer so navedeni zmagovalci in slovenske uvrstitve od 1951 do 2001 leta. V Haagu je 1961
postal mladinski svetovni prvak Bruno Parma. Med mladinkami pa je bila doslej najbolj{a Kiti Grosar
leta 1994, ko je bila ~etrta. Seznami se nadaljujejo s svetovnimi in evropskimi prvenstvi v pospe{enem
{ahu od 1993 do 1998, evropskimi mladinskimi prvenstvi od 1978, seznamom vseh 34 olimpijad od
1927 za mo{ke in od 1957 za ‘enske. Olimpijada na Bledu je bila 35.
Knjigo zaklju~uje pregled slovenske {ahovske literature, kjer so seveda tudi knjige slovenskih {ahi-
stov, ki niso iz{le v sloven{~ini (Vidmar, Pirc, Beljavski) in tu naj omenim knjigo Henrika Levi~nika
Der Schachmeister, ki je iz{la na Dunaju in v Leipzigu ‘e 1861 leta. Koristen je tudi pregled slovenskih
{ahovskih rubrik in {ahovskih ~asopisov, ki ka‘e na zanimanje za {ah na Slovenskem, saj je prvi {ahov-
ski mese~nik izhajal ‘e leta 1922, ~eprav le leto dni, prva {ahovska rubrika pa se je pojavila v Sloven-
skem glasniku leta 1868, prva trajna rubrika pa je v letih 1885-88 izhajala v Ljubljanskem zvonu.
Knjigo Slovenski {ah zaklju~ujeta indeks partij po igralcih in po otvoritvah ter seznam virov. Tabele in
spiske so pripravili Ale{ Drinovec, Ljubi{a Krsti~, Sebastijan Jazbin{ek in @iga @ivan, avtorja zadnjih
dveh rubrik pa sta Janko Bohak in Marko Tratar. Omenim naj, da so podatki tudi na CD-ju in internetu,
kamor sta jih vnesla Ale{ Drinovec in Janko Bohak.
Re~emo lahko, da tako kompleksnega pregleda {ahovskega dogajanja pri nas doslej {e nismo imeli
in se ga lahko le iskreno veselimo. Seveda z njim raziskovanje slovenske {ahovske zgodovine {e ni
kon~ano in bi se zlasti za ~as pred prvo svetovno vojno najbr‘ {e marsikaj na{lo z zamudnim prelista-
vanjem tujih ~asopisov. Marsikoga bodo zmotile angle{ke transkribcije osebnih in geografskih imen
predvsem iz de‘el nekdanje Sovjetske zveze, pa to so ‘e bolj obrobna sitnarjenja. Prepri~an sem, da bo
knjigo rad in z veseljem vzel v roke vsak ljubitelj {aha, pa tudi kdor se zanima za na{o preteklost.
Franc Rozman
Acta historico-oeconomica ^asopis za ekonomsku povijest. Zagreb: [kolska knjiga, vol. 28–29,
2001/02, 148 str.
Ta revija, ki je bila prvotno po naslovu jugoslovanska, nato hrva{ka, zdaj pa ni nacionalno oz.
dr‘avno opredeljena, {e izhaja, ~eprav z velikimi te‘avami. Ohranja {e naprej svoje specifi~no obele‘je.
Ta {tevilka je zanimiva tudi z vidika gospodarstva Slovenskem primorju.
V tem tankem zvezku je objavljenih devet razprav in dva prikaza. Prva razprava je Kri‘ani}ev sa‘eti
prilog o upoznavanju kmetsko-feudalnih ekonomskih odnosa u 17. stolje}u (str. 7–16). Objavljeno je
latinsko besedilo s hrva{kim prevodom manj{ega Kri‘ani}evega zapisa, ki ga je naredil med svojim
bivanjem v Rusiji v letih 1661–1676, v glavnem v tamkaj{njem zaporu. Opisan je status kme~kega
prebivalstva pri Nemcih, Poljakih, Rusih, pri Grkih, Judih in Rimljanih, vendar bolj po splo{nih vtisih,
ne pa po konkretnem raziskovanju, kar seveda v 17. stoletju {e ni bilo obi~ajno. Seveda pa oznake za

245 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
podlo‘no prebivalstvo tega ~asa v angle{kem povzetku z serfs in slaves ni ustrezno, pa tudi Leibeigen-
feudale Verhältnisse v nem{kem povzetku ni najbolj{a oznaka, vsekakor je poimenovanje Leibeidige
povsem napa~no. Tudi tu se kakor v ve~ini nem{kih povzetkov, ne samo v tem zvezku, ka‘e da prevaja-
lec/prevajalka ne obvlada nem{ke zgodovinske terminologije.
Naslednjo razpravo je napisal na{ zgodovinar Darko Darovec v sloven{~ini z naslovom Daci in
proizvodnja olj~nega olja v Bene{ki Istri (17–44). Pridelava olj~nega olja je bila poleg pridelovanja
soli, ribolova in vinogradni{tva poglavitna gospodarska panoga Istre ves ~as bene{ke oblasti. Olj~no
olje so namre~ v 16. stoletju v ~edalje ve~jem obsegu za~eli uporabljati za razsvetljavo v mestih, ki so
se tedaj {irila, zlasti Trsta, bilo pa je tudi surovina za nadaljnje polindustrijske produkte. Razprava je
zelo dragocena, saj zajema {tevilne aspekte proizvodnje, prodaje, skrivne trgovine in drugega, je pa tudi
izredno iz~rpno dokumentirana z arhivskimi in literaturnimi viri.
Urednik, spiritus agens in poglavitni pisec te revije, Ivan Erceg, je prispeval razpravo Izvoz i uvoz
iz pojedinih zemalja i gradova preko tr{~anske luke (1760) (45–58). Zajete so avstrijske de‘ele: Dolnja
in Gornja Avstrija, ^e{ka, Hrva{ka, Koro{ka, Kranjska, Mad‘arska, Moravska, Sedmogra{ka, Slavo-
nija, avstrijska [lezija, [tajerska in Tirolska. Pri Furlaniji, Reki in Trstu pa sta uvoz in izvoz raz~lenjena
na zunanje neavstrijske de‘ele (dr‘ave) in avstrijske de‘ele. [tevilk ne ka‘e navajati, omenimo naj le,
da se je zunanja trgovina avstrijske monarhije v 18. stoletju vsako leto zelo pove~evala, s tem pa se je
zelo pospe{evala tudi notranja trgovina in pomorski promet.
Podobno tematiko obravnava Ercegova razprava O trgovini Austrije s Levantom i priobalnim medi-
teranskim zemljama 1802 (59–77). V njej je v bistvu prikazana na novo obdelana bro{ura Jo‘efa barona
Liechtensterna z naslovom: Ueber Oestreichs Handel nach der Levante und den Küstenlaendern des
mittelllaendischen Meeres, iz leta 1802. Zelo na kratko je obdelan razvoj omenjene trgovine z ‘ivalski-
mi, rastlinskimi, obrtnimi in manufakturnimi proizvodi. Ta trgovina je postopoma izbolj{ala gospodar-
ski polo‘aj avstrijske monarhije.
Na{a zgodovinarka Darja Miheli~ je prispevala razpravo v sloven{~ini @ena v rokodelstvu in obrti
slovenskih mest na prehodu v novi vek (79–96). V uvodnem delu obravnava avtorica spolno specifi~ne
vloge mo{kih in ‘ensk v preteklosti in dru‘beno-ekonomski polo‘aj ‘ensk posebej v primorskih in konti-
nentalnih mestih v Sloveniji v srednjem veku. Posebej je prikazan polo‘aj ‘ena v obeh mestnih skupinah
in sicer otro{tvo in odrasla doba, v tej pa pravni polo‘aj in premo‘enjska vpra{anja. Prikazani so tudi
‘enski poklici. Vsekakor pa njena izvajanja potrjujejo star pregovor, da ‘ene podpirajo tri ogle pri hi{i.
Ivan Erceg objavlja razpravo Oslobo|enje kmetova u Hrvatskoj 1848 (97–122). V bistvu gre za
ponatis znanstvenega dela ideologa gospodarske zgodovine in zgodovinarja profesorja Rudolfa Bi~ani~a,
ki je imel naslov Prilog diskusiji i prou~avanju ^etrdesetosme u Hrvatskoj, objavljenem v reviji Djelo
– ^asopis za politi~ka, ekonomska i kulturna pitanja, Zagreb 1948, br. 3, str. 190–200. V njem je
prikazan polo‘aj kme~kega prebivalstva na Hrva{kem, posebej {e v Slavoniji po izgonu Turkov, ko je
dunajski dvor tamkaj{nja zemlji{~a podaril donacionalnemu plemstvu, to pa je na njih na novo naselilo
podlo‘no prebivalstvo z razli~nimi podlo‘ni{kimi obveznostmi, ki so bile pribli‘no take, kakor pri nas
v tistem ~asu. Fevdalni na~in gospodarjenja pa se je ‘e pred zemlji{ko odvezo za~el krhati in postopo-
ma prehajati na kapitalisti~ni sistem pruskega tipa. Prispevek je zelo instruktiven, vendar je intoniran
mo~no marksisti~no, kar je za ~as njegovega nastanka razumljivo.
Isti pisec objavlja sestavek Ekonomsko stanje i promjene u hrvatsko-slavonskim ‘upanijama u 18.
i prvoj polovici 19. stolje}a (115–122). Po izgonu Turkov so se v Slavoniji na novo oblikovala fevdalna
veleposestva in se je tedanjemu ~asu ustrezno uvajal tudi podlo‘ni{ki sistem. Dunajski dvor je bilo zelo
zainteresiran za gospodarski napredek te pokrajine in je za ureditev podlo‘ni{kih obveznosti izdal ve~je
{tevilo patentov, dekretov, diplom in uredb. Najpomembnej{i patent je bil Carolina urbarialis regulatio
iz leta 1737. S temi pravnimi akti so posku{ali regulirati pravni in gospodarski polo‘aj blizu 95 od-
stotkov tamkaj{njega prebivalstva.
Boris Suljagi} je objavil zelo kratek prispevek Povijest zadruga i zadrugarstva u Hrvatskoj do 1950.
godine (123–126). Razlo‘eno je nastajanje in razvoj zadrug ter zadru‘ni{tva ter njegov gospodarski
pomen. Poudarjen je pomen zadrug za ohranitev kme~kega stanu. Nastanek zadru‘ni{tva pa je na
Hrva{kem v primerjavi s Slovenijo precej zakasnjen in manj pomemben. Nem{kega povzetka tega
sestavka ni, namesto njega je odtisnjen povzetek iz prej{njega sestavka, od angle{kega povzetka je
pravilen le naslov, besedilo pa prav tako iz prej{njega sestavka.

246 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
Zadnji, Ercegov, sestavek obravnava Patent – Pravilnik o prometu soli u Trstu i Hrvatskom pri-
morju (1768) (talijanski) (127–136). Gre v bistvu za faksimile omenjenega patenta v italijan{~ini s
kratkim Ercegovim komentarjem.
Jo‘e Ma~ek
Zbornik Odsjeka za povijesne znanosti Zavoda za povijesne i dru{tvene znanosti Hrvatske aka-
demije znanosti i umjetnosti. Zagreb: Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, vol. 19, 2001, 364 str.
To je redna publikacija omenjene ustanove. Na kratko bomo prikazali v njej objavljene razprave.
Mladen Andreis je objavil Analizo Buffalisove genealogije na temelju povijesnih izvora (1–22). V
njej analizira genealogijo rodu Buffalis, ki jo je sestavil trogirski notar Jerolim Buffalis in se posebej
nana{a na razdobje srednjega veka, ko naj bi bili predniki tega rodu rodbinsko povezani z Arpadovi}i in
[ubi}i. Pisec razprave dokazuje, da ta genealogija ni posebno zanesljiva.
Kre{imir Ku‘i} z Glavnega {taba Hrvatske armade objavlja kraj{o razpravo Prikazi koplja te luka i
strijele na srednjovjekovnim nadgrobnim spomenicima iz Dalmatinske zagore (23–34). Pisec prikazuje
omenjena srednjeve{ka oro‘ja na ste~kih v Dalmatinski zagori, ki se zdaj v hrva{kem novoreku imenujejo
kamiki. Navedena je latinska in hrva{ka terminologija tega oro‘ja, dodano je nekaj perorisb in fotografija.
Maurizio Levak s Filozofske fakultete v Pulju objavlja obse‘no razpravo Podrijetlo i uloga kmetâ u
vinodolskem dru{tvu XIII. stolje}a (35–81). Malokateri hrva{ki pravni spomenik je bil dele‘en tolike
pozornosti kakor Vinodolski zakon, sprejet 1288. Obravnavali so ga najuglednej{i hrva{ki zgodovinarji
kakor npr. Marko Kostren~i~, Miho Barada, Nada Klai}, Lujo Margeti} in Tomislav Raukar. Zaradi ne
prav daljnjega sosedstva so razprave o Vinodolu zanimive tudi za nas. Poglavitno vpra{anje je dru‘beni
status omenjenih kmetov, ki sega glede na avtorje od navadnih podlo‘nikov ali celo su‘njev do oseb
visoko na dru‘beni lestvici. Pisec daje tolma~enje, ki temelji na primerjavi vinodolskega obmo~ja z
drugimi obmo~ji ogrsko-hrva{ke dr‘ave, v katerih je obstajal urejen sistem utrdb z me{~anskimi (pa~
bolj tr‘nimi) kmeti (gradokmetova). »Castle-warriors« (iobagiones castri).
Florence Fabijanec je prispevala razpravo Pojava profesije mercator i podrijetlo trgovaca u Zadru u
XIV. i po~etkom XV. stolje}a (83–125). Avtorica obravnava pojav poklicnih poslovnih ljudi, imenova-
nih mercatores v zadarski dru‘bi in njihov zemljepisni izvor. Ugotovljeni sta dve skupini: zadrski trgovci
(Romani in Hrvati) ter tujci (drugi Dalmatinci, Italijani idr.).
Andrea Kiss z Naravoslovne fakultete Univerze v Segedinu objavlja kraj{o razpravo A contribution
to research on the historical geography of the first extant »reambulation« sketch from the Carpathian
basin (127–141). Reambulacija je bila v XIV. stoletju obi~ajni pravni postopek za dolo~anje (poprav-
ljanje) mej zemlji{kih gospostev na Ogrskem. Obdelana je najstarej{a skica take reambulacije na Ogr-
skem, pribli‘no iz leta 1488. V njej je zajet tudi del Slavonije s Kri‘evsko ‘upanijo in kraji Kutina,
Lathkovina ali Sobochina ter Mihalovcz.
Lovorka ^orali} objavlja razpravo Iz pomorske pro{losti isto~noga Jadrana: tragovima hrvatskih
kapetana i paruna brodova u Mlecima (143–182). Na podlagi gradiva v Dr‘avnem arhivu v Benetkah
ter Bratov{~ine sv. Jurja in Tripuna so obdelani vsi vidiki ‘ivljenja hrva{kih pomor{~akov (ladjarjev in
kapetanov), trajno naseljenih v Benetkah in njihove zveze z domovino.
Zrinka Nikoli~ je napisala razpravo Gradska kultura u djelima Jurja Habdeli}a (183–213). Znani
hrva{ki jezuit Juraj Habdeli} (rojen 1609 v Turopolju, umrl 1678 v Zagrebu) je najznamenitej{i pisec
baro~nega obdobja med jezuiti kontinentalne Hrva{ke. Pisal je v kajkavskem – »szlovenszkom« jeziku,
ki je tudi zares precej podoben {e sedanjemu, kaj {ele tedanjemu slovenskemu jeziku. Avtorica je obde-
lala narodno kulturo posebej severozahodne Hrva{ke predvsem na podlagi Habdeli}eve knjige Pervi
otcza nassega Adama greh pri vi{jih in ni‘jih dru‘benih plasteh. Ta razprava je zanimiva tudi za primer-
javo s slovenskimi razmerami.
Razpravo [ime Ljubi~ kao upravitelj Zemaljskoga narodnog muzeja u Zagrebu od 1867. do 1878.
godine (215–261) je napisala Tihana Lueti}. Omenjeni je bil ravnatelj Narodnega muzeja, dokler je z njim
upravljala Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti. Delo temelji predvsem na arhivskem gradivu.