BAROMETER Dostaviti na naslov: čitalnica sp 35 NAŠ barometer 1987 352(497 12 Hrastnik) 1001891,1 COBISS e jy®liy »«S» Delovnim ljudem in občanom iskreno čestitajo ob dnevu OF in 1. maju družbenopolitične organizacije in Skupščina ter Izvršni svet občine Hrastnik Občanom Hrastnika Prvomajski pozdrav Z veseljem sem sprejela predlog občinskega odbora socialistične zveze, da občinskem glasilu Naš barometer, ki ga s to številko obnavljamo, čestitam vsem Hrastničanom naše praznike in jubileje, ki jim te dni posvečamo pozornost: 50-letnico ustanovitve Komunistične partije Slovenije v okviru KPJ, praznik Osvobodilne fronte in posebej še naš delavski praznik, 1. maj. Ti in drugi prazniki, ki predstavljajo korake na poti naše revolucije, so v naših revirjih vtisnili pečat, da jim pravimo Rdeči revirji. To je resnično priznanje vsem generacijam naših delovnih ljudi, ki so se zadnjih sto let borile in razvijale razredno zavest in krepile odgovornost, ki jo je zapisat Ivan Cankar, da »na plečih delavca-proletarca leži bodočnost naroda — naroda proletarca«. Prav to odgovornost in pripravljenost za borbo sta delavski razred in njegova avantgarda komunistična partija izpričala pred vsem svetom, ne samo z borbo za pravice delavcev in za boljši kos kruha, ampak z borbo za svobodo naroda kot je to napisano v Manifestu ustanovnega kongresa KPS in po napadu okupatorja na Jugoslavijo v Programu Osvobodilne fronte in zaprisegi komunistov ter partizanov svojemu narodu. Delovni ljudje Hrastnika in revirjev so to nalogo častno izvršili s strahovitimi žrtvami, trpljenjem in odrekanjem, kar vse mora krepiti samozavest in ponos tudi vseh revirčanov današnje in bodočih generacij, da bomo iz teh borbenih tradicij naših prednikov črpali moč za današnje naloge. Zmagovita revolucija je dala delovnim ljudem v roke in v upravljanje družbeno bogastvo, da ga s svojim delom in na osnovi družbenega samoupravljanja bogatimo, da bo oplemeniteno služilo tudi bodočim rodovom in da ohranimo čimbolj čisto našo naravo, da jo bodo lahko uživali tudi naši zanamci. V teh štiridesetih letih naporov za zgraditev socialističnih odnosov smo dosegli velike gospodarske uspehe, iskali in našli samostojne poti za čimhitrejši razvoj socialističnih odnosov, oh neprestanih udarcih in ovirah, ki smo jih bili deležni tako od Zahoda kot Vzhoda, pa tudi od ostankov domačih sovražnikov in sodelavcev okupatorja. Ni bilo lahko ohraniti pridobitev revolucije v današnjem svetu, ki ves čas po koncu druge svetovne vojne gori, in ko trpijo in umirajo ljudje v neštetih lokalnih vojnah, ker si skušajo velesile deliti zemeljskega bogastva. Ta pripadajo ljudstvu in narodom, ki so tam doma, ki razpihujejo verska in rasna nasprotja in jih pehajo v medsebojne spopade in uničevanja za račun velesil. V takem svetu in ker smo po geografskem položaju tam, kjer se križajo ti interesi, smo se morali neprestano boriti, da smo ohraniti svojo neodvisnost, svobodo in preprečili vmešavanje v naše notranje zadeve, hkrati pa naše sile, namenili krepitvi neuvrščenih in gospodarsko nerazvitih držav, kot protiutež tendencam bloko v, da si razdelijo svet po interesnih sferah in ki narode zastrašujejo s kopičenjem ogromnih zalog nuklearnega in klasičnega orožja. Želeli pa smo tudi sami p riti čimhitreje iz nerazvitosti in zaostalosti in smo se iz tega trgali ne samo s sredstvi lastnega dela, ampak tudi na račun tujih kreditov. Sterni nismo vedno gospodarili kot dobri gospodarji, hkrati pa smo ponekod nekritično sprejemali in kupovali tujo že zastarelo tehnologijo in se tako znašli v krizi. Znanost pa se je razvila do takšne stopnje, da stara koncepcija industrializacije ne pomeni več napredka, ampak stagnacijo in Zgubljanje enakopravnega koraka v razvoju v tretjo tehnološko revolucijo na pragu v 21. stoletje. In kaj nas lahko potegne iz tega zaostajanja? Kot vedno — zopet samo ljudje, organizirane subjektivne sile z zvezo komunistov na čelu. Ti bodo znali krčiti pot naprej, saj se zavedajo, da se lahko izkopljemo iz težav samo z lastnimi silami in delom, da morajo biti oboroženi z znanjem, ki ga zahteva sodobna informacijska in inovacijska družba. Vendar tudi tako znanje in izkušnje razvitih kapitalističnih gospodarstev ni mogoče prenašati mehanično, ker je nujno to znaje prilagodoti našim, socialističnim proizvodnim odnosom, našemu sistemu samoupravljanja, ki mora še okrepiti pravice in dolžnosti združenih delavcev. Ti morajo v samoupravnih organih odločati o pogojih, sredstvih in rezultatih svojega dela, o vsem kaj in kako delati in gospodarili, vendar s polno odgovornostjo, da ohranimo socialno varnost delovnih ljudi na osnovi vzajemnosti in solidarnosti, vendar tudi z odločno borbo proti izkoriščanju, nedelu, slabi organizaciji, površnosti, neodgovornosti, egoizmu, birokratizmu. Skratka, proti vsem tistim slabostim, kijih danes kritiziramo, pa se premalo odločno borimo proti njim in tudi premalo odločno zavračamo razne teorije, ki skušajo zamegliti perspektivo našega razvoja na osnovah pridobitev revolucije. Tudi v zvezi komunistov ni več dovolj tiste pripravljenosti in odločnosti, kot je bila nekoč, da se borimo proti napakam in slabostim in da z lastnim zgledom, z inovacijskim in ustvarjalnim delom predvsem v delovnihh organizacijah in z delom v socialistični zvezi, sindikataih, organizacijah mladine, v samoupravnih organih, v delegatskih skupščinah s strpnimi diskusijami razlagamo naše naloge in stališča, ter tako osveščamo najširše množice delovnih ljudi, da vidijo kako naprej. In tudi v tej novi etapi našega razvoja in v težavah, v katerih se Jugoslavija nahaja, pričakujemo od delovnih ljudi revirjev, da bodo med prvimi, ki bodo s konkretnimi ukrepi in z izkušnjami dobrih gospodarjev z družbeno lastnino, našli izhod iz krize in trasiralipot naprej. Prav sedaj, ko iščemo ukrepe, kako konkretizirati splošne usmeritve, ki smo jih zapisali v dokumentih za gospodarsko stabilizacijo, so lahko izkušnje in predlogi samoupravljavcev in gospodarstvenikov, ki vidijo svoje težave, a upoštevajo tudi probleme vse Jugoslavije, dobrodošli. Vsaj jaz sem v času, ko sem bila članica političnih forumov in nosila odgovornost za operativne naloge, vedno v revirjih dobila opozorila in sugestije kaj delati, pa tudi kako so se odražale in kako so dobro ali slabo razumeli določene ukrepe političnih in državnih organov. Se posebej pa morajo delovni ljudje revirjev prednjačiti v razvijanju socialistične solidarnosti, medsebojne pomoči in razumevanja v razvijanju kulturnih in humanih odnosov, ki so vedno krasili naše občane, ki so v časih pomanjkanja, štrajkov in mezdnih gibanj ter preganjanj, bili vzor dobre sosedske pomoči v kolonijah in krajevnih skupnostih in tovariške — kameradske medsebojne pomoči na delovnih mestih. Naj nam zato ob letošnjih p ra z/tikih pogled v preteklost pomaga, dane bomo videli vse samo črno, ker smo resnično dosegli velike uspehe, spremenili izglednaših krajev in vse Jugoslavije, bistveno razširili in poglobiti znanje mladih generacij, le da se I tega premalo zavedamo in se premalokrat vprašamo, kako so živeli ljudje tudi v naših krajih pred vojno in kako malo perspektive za osebni razvoj so imeli mladi ljudje, ki jim je bila zaprla pot do višje izobrazbe. Ko ponovno čestitam praznike, želim, da se vsem občanom uresničijo njihove Želje, mladim pa še posebej, da bi z ustvarjalnimi napori in znanjem porinili našo pot naprej za lepše, kulturnejše in bogatejše življenje. Vsaka generacija mora dati svoj ustvarjalni delež v zgodovinsko zakladnico človeštva na poti k bolj človeškemu in kulturnemu življenju do uresničitve ideala komunistične družbe, ki mora še posebej v revirjih biti cilj, za katerega smo se začeli zavestno boriti pred sto leti in h kateremu se kljub oviram, slabostim in vijugavim potem približujemo. Srečno! Lidija Šentjurc Naš barometer znova med vami Radi bi vam povedali... Dragi bralci in občani Hrastnika Skoraj leto dni je minilo, odkar je bil nazadnje med vami Naš barometer. Od lanskega občinskega praznika, ko je izšel nazadnje, se je v Hrastniku dogodilo veliko pomembnih reči: dogradili smo težko pričakovano telovadnico, uredili trg, v TKI so izročili namenu investicijo, v Steklarna-Sijaj se intenzivno ukvarjajo s posodobitvijo proizvodnje, tudi v krajevnih skupnostih so izpolnili številne naloge. V tem času pa je tudi dozorela misel in želja, da Naš barometer postane resnično naš. Dokaz za to je bilo veliko izrečenih vprašanj, zakaj glasila ni več, kakšna je usoda njegovega nadaljnjega izhajanja. Š te-vilka, kije tokrat pred vami. je torej odgovor na postavljena vprašanja, je pa tudi rezultat sklepa ene letošnjih sej predsedstva občinske konference SZDL Hrastnik. Naš barometer bo torej med nami tudi v bodoče — štirikrat letno, ostaja mu torej naloga, da kar najbolje opravlja svoje poslanstvo in vas povabi k sodelovanju, oziroma k oblikovanju njegove vsebine. Izvolili smo nov svet občine V letu 1983 je bil z odlokom ustanovljen Svet občine, kot politično posvetovalno telo občine za obravnavo: • določenih vprašanj samoupravnega socialističnega razvojaobčine, • najpomembnejših vprašanj družbenega razvoja občine in širše skupnosti ter • medobčinskega sodelovanja. Člani sveta so znani družbenopolitični, gospodarski, kulturni in drugi javni delavci, ki so s svojim revolucionarnim ali dolgoletnim delom na najodgovornejših funkcijah delali in še dajejo pomemben prispevek k graditvi in razvoju socialističnih odnosov v občini. V tem mesecu je potekel štiriletni mandat članom sveta, za to so delegati na predlog predsedstva OK SZDL na skupnem zasedanju, dne 31.3. 1987 izvolili za mandatno obdobje 1987— 1991 v svet občine naslednje člane, katerih seznam objavljamo. Tudi v hrastniško proizvodnjo si vse bolj utirata pot elektronika in računalništvo. Na sliki: sistem računalniškega vodenja talilne peči v Steklarni- Justina BABIČ, roj. 13. 10. 1904, Prapretno 56, Peter BASTIČ, roj. 28. 6. 1920, Pot na Kal 14, Jože BOČKO, roj. 18.3. 1920, Čeče 81, Anton BREČKO, roj. 21. 12. 1920, Prapretno 57, Štefka BREČKO, roj. 6. 12. 1916, Prapretno 57, Stanislav DEŽELAK, roj. 18. 2. 1920, C. VDV brigade 10, Dol, Marija DOBRŠEK, roj. 1. 2. 1915, Brde 35, Dol, Ljudmila DOLANČ, roj. 3. 9. 1919, Dolska cesta 1, Jože DRAGAR, roj. 25. 8. 1913, Trg borcev NOB 4, Dol, Alojz DRNAČvroj. 1. 3. 1925, Kal 14, Alojz DRNOVŠEK, roj. 6. 6. 1904, Boben 2, Albin DUŠAK, roj. 9. 2. 1916, Cesta padlih borcev 23, Dora GODICELJ, roj. 3. 3. 1934, Podkraj 80, Milorad GRUDEN, roj. 9. 10. 1926, Trg F. Kozarja 7, Marija JAGODIČ, roj. 9. 9. 1904, Pot na Kal 4, Milka JELEN, roj. 15. 9. 1921, Cesta 1. maja 60, Franc KERIN, roj. 22. 3. 1921, Novi dom 53, Jožefa MAJCEN, roj. 21. 3. 1924, Novi dom 31, Franc MARTINŠEK, roj. L 5. 1925, Novi dom 6, Alojz PAVČNIK, roj. 13. 6. 1926, Novi dom 144, Henrik PEVCIN, roj. 11. 7. 1924, Novi dom 22, Ivan POVHE, roj. 4. 7. 1915, Log 25, Viktor RAČKI, roj. 10. 4. 1926, Cesta H. Debelaka 4, Ernest RAMŠAK, roj. 29. 11. 1911, Čeče 80, Angela ROJNIK, roj. 19. 5. 1913, Novi dom 16, Franc ROTAR, roj. 25. 1. 1913, Prapretno 47, Anton SIHUR, roj. 4. 1. 1912, Pot V. Pavliča 20, Franc SRŠEN, roj. 25. 9. 1914, Boben 6, Ljudmila STRMLJAN, roj. 31. 5. 1923. Marno 27, Dol, Alojz SANTEJ, roj. 24. 5. 1921, Podkraj 82, Slavo ŠENTJURC, roj. 2. 5. 1914, Pot J. Brinarja 18, Ivanka SERBARK-MEDVED, roj,. 25. 4. 1927, Planinska c. 3, Dol, Maks JAKOPIČ, roj. 23. 9. 1920, Cerdenc 4, Dol, Alojz SIVEC, roj. 14. 6. 1914, Log 28, Štefanija ŠIVEC, roj 26. 12. 1926, Novi Log 16, Ivan ŠKOBERNE, roj. 6. 12. 1904, Kovk 12, Dol, Anton ŠPEGLIČ, roj. 2. 6. 1918, Za Savo 16, Marija ŠPEGLIČ, roj. 24. 2. 1923, Za Savo 16, Mirko ŠTROMAJER, roj. 15. 1. 1921, Cesta 1. maja 69, Ernestina URBAJS, roj. 13. 1. 1926, Novi Log 2, Fani VERDAJ, roj. 28. 2. 1906, Pot na Kal 4, Fani VEZO VIŠEK, roj. 25. 2. 1922, Pot na Kal 4, Vili ZALETEL, roj. 25. 11. 1920, Podkraj 77, Franc ZDOVC, roj. 30. 1. 1924, Česta A. Dušaka 1, Albin ŽIBERT, roj. 26. 1. 1918, Log 17, Člani sveta so se na 1. seji seznanili z nalogami in pristojnostmi tega organa ter obravnavali poročilo o delu v preteklem mandatnem obdobju. Za predsednika sveta so izvolili Maksa JAKOPIČA, za podpredsednika pa Petra BASTIČA. Gospodarska gibanja v lanskem letu in ocena pogojev za poslovanje ob uveljavitvi novih zakonskih predpisov Kako odviti klobčič gospodarskih zagat? Poglavitna značilnost leta 1986 je bila močna gospodarska nestabilnost z letu 1986, v primerjavi s predhod-izredno visoko inflacijo. Objektivna presoja gospodarskih razmerje torej nim letom, večji za 9,5% oziroma izredno težka. Med cilji, ki naj bi jih dosegle organizacije združenega dela,je je presegel z resolucijo načrtovane-najpomembnejša njihova dolgoročna gospodarska stabilnost. Zaradi hitro ga za 5,5 indeksne točke. Na tako spreminjajočih pogojev gospodarjenja so organizacije zasledovale .... predvsem kratkoročne cilje, ki so se odražali v zagotavljanju sprotnih rezultatov gospodarjenja. Razmere poslovanja so se v letu 1986 spreminjale, deloma pod vplivom sprejetih ukrepov domače ekonomske politike, deloma pa so k spremembi prispevale tudi zaostrene mednarodne ekonomske razmere. Realne odnose v gospodarjenju pa je vseskozi zamegljevala visoka inflacija. Za večino ukrepov, sprejetih v drugi polovic leta 1986 (znižanje obrestnih mer, politika tečaja dinarja, politika cen), je bilo ocenjeno, da so gibanja odmaknili od sprejete politike oziroma programa gospodarske stabilizacije, čeprav je bil njihov namen ustvariti nekoliko trdnejše pogoje za gospodarske organizacije. Tudi z resolucijo načrtovani izvozni rezultati v letu 1986 niso bili doseženi. Temeljni vzroki za takšne rezultate so bili na eni strani v znatno nižjih cenah, ki sojih dosegli ozdi pri prodaji blaga na tujih trgih in jih niso nadoknadile večje izvozne stimulacije. Drugi moment je bil nespodbudna politika tečaja dinarja in na drugi strani možnosti intenzivne rasti cen na domačem trgu, ki ob velikem povpraševanju zagotavlja dohodkovno uspešnost. V uvodu ugotovljene temeljne značilnosti gospodarjenja za leto 1986 st> bile značilne tudi za naše gospodarstvo. Iz analize doseženih poslovnih rezultatov, ki sojih dosegli naši ozdi v letu 1986, gledano skozi uresničevanje resolucijskih usmeritev, kakor tudi glede na posamezna obračunska obdobja 1986, lahko ugotovimo naslednje. Ugodni rezultati fizičnega obsega poslovanja so se skozi vsa obračunska obdobja ohranili tudi ob koncu leta 1986. Fizični obseg proizvodnje je bil namreč vglobaluv V razpravi je. Osnutek simbola občine Hrastnik Vsi zbori Skupščine občine Hrastnik so na 8. skupnem zasedanju, 31. marca 1987, na predlog žirije, sprejeli sklep o sprejemu osnutka simbola občine Hrastnik. Na podlagi tega sklepa se daje osnutek simbola občine Hrastnik 30 DNI V JAVNO RAZPRAVO OBRAZLOŽITEV OSNUTKA SIMBOLA OBČINE HRASTNIK delavcem v združenem delu, občanom v krajevnih skupnostih, samoupravnim interesnim in drugim skupnostim v občini Hrastnik. Opis simbola je razviden iz samega sklepa (razvoj industrije s poudarkom na rudarstvu, steklarstvu in kemiji, revolucionarno delavsko gibanje ter svobodo in povojni razvoj ter družbeni razvoj občine). V času javne razprave je povečan osnutek simbola na ogled občanom v prostorih Skupnosti krajevnih skupnosti v Hrastniku, kjer je tudi knjiga pripomb in vtisov. Prav tako je bil osnutek simbola posredovan vsem vodjem delegacij za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti ter članom družbenopolitičnega zbora z gradivom za sklic zasedanja zborov, 31. 3. 1987. Poleg knjige vtisov in pripomb (v prostorih Skupnosti krajevnih skupnosti) je predloge in pripombe mogoče posredovati odseku za strokovne zadeve Skupščine občine in Izvršnega sveta Sob Hrastnik do 4. 5. 1987. Po končani javni razpravi bi žirija zbrala pripombe delovnih ljudi in občanov, sedo njih opredelila in pripravila dokončen predlog odloka o sprejemu simbola občine Hrastnik in poslovnika o njegovi uporabi. Okvir simbola občine Hrastnik je velika črka H v zlato rumeni barvi, ki ponazarja hrastovi debli in začetnico imena naše občine. V zgornjem delu črke je na črni podlagi rudarski znak, vspodnjem delu pa sta na zeleni podlagi druga za drugo dve tovarni, ki predstavljata razvoj industrije s poudarkom na steklastvu in kemiji. Simbolično je z dvema lomljivima linijama prikazan zgodovinski razvoj in povezovanje naše industrije, ter še močnejše in trdnejše sožitje občanov. Eden elementov simbola v zgornjem delu je zlomljeno rudarjevo kladivo, ki se pri svojem delu v jami več ne uporablja, v spodnjem delu pa steklarjeva pipa za pihanje stekla in kemijska retorta. Revolucionarno preteklost in sedanjost simbolizira rdeča zvezda, ki v povezavi z levim hrastom ponazarja spomenik žrtvam za svobodo. Barvna kompozicija s poudarjeno zeleno barvo predstavlja panoramo naše doline z okolico. „ Po ideji avtorja: Žirija za določitev simbola občine Hrastnik ugodno globalno rast pa so vplivale pozitivne rasti v vseh organizacijah združenega dela (Steklarna-Sijaj 4,1% rast, TKI 1,4%, Rudnik 15,3%, Jutranjka 4,2% in TZO — kmetijska proizvodnja 3% rast). Ti rezultati pa ob aktivnejši prodaji, kar dokazuje fizično zmanjšanje zalog, niso dali ustreznih finančnih pokazateljev poslovanja. Kazalci so se glede na ugotovljene rezultate v posameznih obračunskih obdobjih leta 1986 stalno slabšali. To se odraža predvsem v nedoseganju planiranih rezultatov poslovanja in hitrejši rasti porabljenih sredstev od rasti celotnega prihodka, kar je imelo za posledico zmanjšano ekonomičnost poslovanja oziroma vplivalo je na višino dohodka in na njegovo nadaljnjo delitev. Vzroki za takšno situacijo so bili na eni strani v nedoseganju planiranih prodajnih cen premoga in Na-tripolifosfata (cene obeh proizvodov so pod neposredno družbeno kontrolo), kisovzročile tako v tozdu Rudnik rjavega premoga kot tudi v DO TKI, tozd AKS poslovanje z izgubo v skupni višini 3361,5 milionov dinarjev (RRPH 3231,7 milijonov dinarjev, AKS 129,8 milijonov dinarjev). To je povzročilo bistveno zmanjšanje dohodkovne uspešnosti teh ozdov in je nadalje vplivalo na skromne rezultate gospodarjenja v celotni občini. Glede na posamezna obdobja pa je bilo opazno tudi zmanjšanje udeležbe amortizacije v celotnem prihodku in akumulacije v dohodku, ki v absolutnem znesku ob inflaciji ne omogočata nadomestitev iztrošene tehnološke opreme posameznih proizvodenj ter znatno globalno odstopanje delitvenih razmerij pri razporejanju dohodka, kot je bilo načrtovano z resolucijo. V globalu je rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo močno presegla rast dohodka. Čisti mesečni osebni dohodek na zaposlenega je bil v letu 1986 117.798 dinarjev ter je za 1% zaostal za povprečno izplačanim v SR Sloveniji (118,839 din). Poleg ugodnih rezultatov fizičnega obsega proizvodnje pa se pozitivni premiki kažejo tudi pri povečanju dohodkovne produktivnosti dela in zmanjšanju zalog. Zaloge so se vrednostno m količinsko zmanjšale, kar je imelo za posledico ob koncu leta nekoliko izboljšanje likvidnostne situacije. V posameznih obračunskih obdobjih ugotovljeni neugodni rezultati ekonomskih odnosov s tujino se niso spremenili tudi v zadnjih mesecih leta 1986, tako daje skupni izvoz leta 1986 zaostal za izvozom leta 1985 za 25,8% oziroma na konvertibilni trg za 40,2%. Bistveni vzrokza-lakšen rezultat je v ekonomski nestimulativnosti izvoza, zato bo treba v čim krajšem času sprejeti stimulativne ukrepe, ki bodo tudi v praktičnem izvajanju zagotovili družbeno pomembnost izvoza oziroma pozitivnejše premike na tem področju. Toliko o pogojih gospodarjenja in rezultatih gospodarstva občine v preteklem letu. Ob tem pa je treba omeniti tudi nekaj dejstev o pogojih gospodarjenja v letošnjem letu, ki so jih oziroma jih bodo s svojo uveljavitvijo doprinesle spremembe in dopolnitve nekaterih sistemskih zakonov (Zakon o celotnem prihodku in dohodku, Zakon o amortizaciji družbenih sredstev in Zakon o sanaciji). Uveljavitev določil sprememb Zakona o celotnem prihodku in dohodku bo namreč vplivala na vsa področja družbenoekonomskega življenje. Dosedanji zakon o celotnem prihodku je pri visoki inflaciji omogočal, da so ozdi lahko prikazali višji dohodek, ki ni bil tudi rezultat boljšega dela. To jim je omogočala zlasti revalorizacija zalog in nizka obračunana amortizacija. Novi obračunski sistem pa je takšen način pridobivanja dohodka onemogočil, saj terja dosledno revalorizacijo zalog in amortizacije. Druga bistvena pridobitev, ki jo prinaša novi obračunski sistem, pa je obravnavanje obresti, ki se bodo tudi sprotno revalorizirale. Te spremembe imajo poglavitni namen gospodarjenje postaviti na zdrave temelje, povzročajo pa tudi povečanje stroškov in zmanjšanje tako imenovanega inflatornega dohodka. Pomembno mesto imajo lastna obratna sredstva, ki jih našim organizacijam znatno primanjkuje, saj so morale zaradi tega v letu 1986 plačati za obresti 3297,7 milijonov dinarjev. Doseženi rezultati v letu 1986 zahtevajo ob vseh ugotovljenih možnih vplivih na zaostritev gospodarjenja, da se v vseh okoljih organiziramo, to pomeni,dajenu-jna ocena sprejetih razvojnih načrtov in izdelava programov ter ukrepov za obvladovanje tekočih gospodarskih gibanj in stabilizacijo gospodarstva na daljši rok. Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Hrastnik Kako je s programi krajevnih skupnosti Čeprav so bili programi krajevnih skupnosti sestavljeni in verificirani od ustreznih organov, odraz dejanskih potreb posameznih okolij, pa jih moramo znova zaradi zoženih materialnih možnosti imenovali bolj kot »programe želja«. Po podrobno izdelanem finančnem planu za tekoče leto smo ugotovili, da za programe desetih krajevnih skupnosti lahko namenimo iz sredstev BOD, ki se združujejo po prispevni stopnji 0,5%, le 34,000.000 dinarjev. To pomeni, da imamo v povprečju na voljo samo 340 starih milijonov na krajevno skupnost. Strokovna služba Skupnosti krajevnih skupnosti, seje zato pri izdelavi razdelilnega predloga, srečevala z vrsto objektivnih težav. Nič manj zahtevno delo ni imel tudi izvršni odbor skupnosti — kateri nalogi dati prednost, kaj iz programov črtati, kje so potrebe večje, kakšne so možnosti dodatnih finančnih virov, prisotnost prostovoljnega dela in še kaj. Vse to so faktorji, ki vplivajo na izdelavo predloga finančnega plana. Ob vsem naštetem velja omeniti tudi sprotne zadeve na eni, in vrsto načrtovanih, pa še ne realiziranih nalog iz preteklih let na drugi strani. Že iz teh, sicer skopih podatkov je moč razbrati, da programi krajevnih skupnosti še zdaleč ne bodo zadostili niti najnujnejšim pravili tudi »B« odcep ceste Pot na Kal. V krajevni skupnosti Dol bodo končana dela razširitve PTT omrežja. V izdelavi so tudi ponudbeni predračuni za posodobitev Krištandolske ceste in ceste Brnica — Podkovk. Program krajevne skupnosti Steklarna je tako obsežen, da bo o njem treba znova konkretneje spregovoriti. Najbrž pa bo zaradi osrednje prireditve ob letošnjem praznovanju občinskega praznika v tej krajevni skupnosti treba program temu nekoliko prilagoditi. V krajevni skupnosti Podkraj naj bi letos pričeli z razširitvijo ceste v Tohiju. Z odškodninskimi sredstvi Savskih elektrarn pa bodo skušali sanirati nekatere najhujše poškodbe na lokalnih cestah. V krajevni skupnosti Krnice — Savna peč je bil konec preteklega leta izdelan projekt dokončne ureditve vaškega jedra v Savni peči. Zahtevnost projekta je takšna, da bo treba združiti sredstvašeizdru-gih virov. Z razširitvijo vodovodnega omrežja naj bi v krajevni skupnosti Kovk dobili vodo tudi prebivalci Kupške vasi. V krajevni skupnosti Turje — Gore načrtujejo novo avtobusno postajališče, nadaljevali bodo z akcijo dovoda pitne vode v zaselek Turski les, dokončali pa bodo tudi dela na rezervoarjih za protipožarno vodo. V krajevni skupnosti Marno želijo dokončati dela na kanaliza- Težko pričakovani telefon. Vaščani Novega Dola so sami skopali jame in postavili telefonske drogove. potrebam. Če je to tolažba, naj navedem, da bomo nekaj potreb uresničili s programom samoprispevka za kar bomo sredstva združevali od 1.7. letos do 31. 12. 1988. Čeprav še ni opravljen obračun stroškov zimske službe, pa lahko trdimo, da bodo ti krepko presegli načrtovana sredstva in s tem nehote posegli na področje programskih sredstev. O problematiki delovanja krajevnih skupnosti teče poglobljena razprava na najvišji ravni. Rezultati bodo znani slej ali prej. Žal se bojimo, da glede na znane težave bistvenih sprememb v tem času žal ne moremo pričakovati. Zato bo še naprej, morda bolj kot kdaj koli doslej, potrebna strpnost in še več prostovoljnega dela. O konkretnih programih je zato praktično nemogoče govoriti ali dajati kakšnih natančnejših informacij. V krajevni skupnosti Rudnik bo sanirana kanalizacija pri samopostrežbi Emona, delno pa naj bi po- cijskem omrežju v naselju Brdce, ter sanirati nekatere poškodbe na drugih komunalnih objektih. V drugi polovici leta naj bi stekla tudi akcija razširjanja sekundarnega PTT omrežja. Čeprav je potreb v Krajevni skupnosti Boben zelo veliko, pa bo najbrž v tekočem letu mogoče dokončati le posodobitev makadamske ceste Kolar — Goveji potok. V krajevni skupnosti Prapretno so načrtovali popravilo strehe in nekaterih drugih poškodb na Zadružnem domu. Vendar bodo iz razpoložljivih sredstev lahko sanirali le nekatere poškodbe na krajevnih cestah ter nabavili plug. To je le del tistih nalog, ki naj bi jih opravile krajevne skupnosti skozi programska sredstva iz BOD. O programu Komunalno-cestne skupnosti in samoprispevka teče beseda drugje oziroma bo napisano v naslednji številki Barometra. Jože Premec O gradnji splošnega socialnega zavoda v Hrastniku Pa smo le dočakali... Občina Hrastnik je ena izmed manjših občin v SR Sloveniji z dolgoletno industrijsko tradicijo in zelo slabimi ekološkimi razmerami, ki povzroča visoko stopnjo obolelosti občanov in velik odstotek invalidnih oseb. V letu 1985 je v Hrastniku živelo 11.299 prebivalcev, od tega 1075 oseb starejših od 65 let. Ob dejstvu, da imamo v Hrastniku 2162 upokojencev, pa lahko ugotavljamo, da se kategorija starejših občanov iz leta v leto veča, saj predstavlja 9,67% celotnega prebivalstva v občini. Tako se občina Hrastnik uvršča med občine z velikim številom starih občanov, kar terja organizirano skrb za te ljudi. Potreba po organiziranem družbenem varstvu starejših občanov je bila izražena že v preteklosti, saj je občinska skupnost socialnega skrbstva soustanoviteljica socialnih zavodov zunaj občine: Trubarjevega doma v Loki pri Zi- danem mostu in Doma upokojencev Franca Salamona v Trbovljah. Večanje števila starejših občanov in vse pogostejša želja, da oskrbovanci ostanejo v kraju bivanja, sta terjali odločitev, da za potrebe te kategorije občanov zgradimo splošni socialni zavod v občini. Potreba po gradnji splošnega socialnega zavoda je bila posredovana Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, ki ugotavlja smotrnost in upravičenost gradnje in pripravlja program gradenj za skupnost invalidsko pokojninskega zavarovanja, ki nastopa kot sofinancer pri sami gradnji. V zvezi z uvrstitvijo gradnje splošnega socialnega zavoda v Hrastniku v program naložb v srednjeročnem obdobju 1986— 1990 so bile izvedene vse aktivnosti. Tako je skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije uvrstila gradnjo splošnega social- nega zavoda v občini Hrastnik v program potreb naložb v letu 1990. Dom starejših občanov bo imel 150 bivalnih enot z vsemi vzporednimi komunikacijami in oskrbovalnimi prostori. Lokacija je predvidena v neposredni bližini zdravstvenega doma. Pomoč, ki jo občina nudi svojim starejšim občanom, je glede na to, da na svojem območju nima lastnega socialnega zavoda za varstvo te kategorije populacije, zožena na zadovoljevanje in kritje najnujnejših potreb v socialnih zavodih drugih občin (Loka pri Zidanem mostu, Trbovlje, Zagorje, Žalec, Sevnica, Šmarje, Ljubljana-Bežigrad idr.). Skrb za namestitev posameznih občanov v zavod, ki bi naj bolj odgovarjala njihovim psihofizičnim potrebam je stalno prisotna, a težko izvedljiva glede na trenutno razpoložljive zmogljivosti posameznega zavoda. V letu 1986 je bilo v zavodih nameščenih povprečno 72 občanov. Seee^mmniiL Tole je najstarejša hiša v rudarski koloniji Izvajanje programov SIS družbenih dejavnosti lani in letos Bo za manj sredstev tudi manj naših pravic? Sredstva za izvajanje programov samoupravnih interesnih skupnosti (sisov) družbenih dejavnosti so se v letu 1986 valorizirali, vendar pa so se v skladu z zakonom o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev DPS in SIS povišala s 95-odstotno stopnjo rasti dohodka. Iz te omejitve pa so bila izločena sredstva, ki so bila potrebna za izpolnitev nalog, določenih z resolucijo, to so sredstva za uskladitev osebnih dohodkov delavcev na področju negospodarstva z osebnimi dohodki delavcev s področja gospodarstva in sredstva, ki so bila dodatno potrebna za izpeljavo solidarnostnega sistema na ravni republike. V letu 1986 so sisi družbenih dejavnosti poslovali racionalno in v okviru omejenih materialnih možnosti izvajali svoje programe, ravno tako tudi izvajalci. Programi so bili uresničeni že na doseženi ravni, izvedene so bile nekatere nove naloge, predvidene s planskimi dokumenti (ureditev kabineta za gospodinjski pouk, ureditev aktivnega zdravstvenega varstva športnikov, adaptacija strehe na VVO Center), kar pa je zahtevalo še racionalnejše poslovanje izvajalcev in samoupravnih interesnih skupnosti. Sredstva skupne porabe, ki so bila dogovorjena s svobodno menjavo dela, so znašala 2.143.517.000 dinarjev, vendar pa je bila poraba višja za 61.343.878 dinarjev, kolikor je znašal primanjkljaj pri občinski zdravstveni skupnosti Hrastnik. Največji delež sredstev v skupni porabi je bil v letu 1986 namenjen za zdravstveno varstvo in sicer 57,2%, na drugem mestu za izobraževanje 24%, za otroško varstvo pa 9,8% vseh sredstev, razlika pa je bila namenjena za socialno skrbstvo, kulturo, telesno kulturo, zaposlovanje in raziskovanje. V sistemu izobraževanja so se omogočili materialni pogoji za izvajanje prenovljenih učnih programov (kulturni dnevi, ureditev kabineta gospodinjstva). V celotni družbenopolitični skupnosti pa so si prizadevali, da so v zaostrenih pogojih gospodarjenja izpeljali zgraditve telovadnice, s tem pašo bili omogočeni pogoji za izvajanje telesne vzgoje v skladu z normativi in standardi. V otroškem varstvu so bila zagotovljena sredstva za organizirano varstvo otrok, v VVO je bilo vključenih 425 ali 49% vseh predšolskih otrok. Za ostale otroke pa je bil organiziran razširjen program (1-krat tedensko) in občasne oblike (teden otroka, novoletno praznovanje, pustovanje). V letu 1986 seje izvajal samoupravni sporazum o izvajanju socialnovarstvenih pravic, otroški dodatek je prejemalo 674 otrok, nekatere družbenodenarne pomoči so bile preusmerjene v funkcionalno obliko. Število aktivnih udeležencev ljubiteljske kulture se povečuje, predvsem pri zborovskem petju. V letu 1987 pa si bo treba prizadevati, da bi uredili prostorska vprašanja za delo društev. V telesni kulturi še vedno nismo uspeli urediti vprašanja vzdrževanja vseh telesnokulturnih objektov. Zaradi prostorskih in kadrovskih težavše vedno ni bila realizirana oživitev dejavnosti TVD Partizana. Dosežki na področju tekmovalnega športa so bili na ravni preteklih let. Težišče izvajanja občinske skupnosti socialnega skrbstva je bilo v zagotavljanju socialne varnosti družine, saj je skupnost zagotavljala denarne pomoči kot edini vir sredstev za preživljanje, dopolnilni vir ter vsa sredstva potrebna za plačilo oziroma doplačilo zavodskega varstva upravičencev. Skupnost seje vključevala v aktivnosti v zvezi z vključitvijo v program naložb v socialne domove za obdobje 1986—90. V zdravstvenem varstvu smo poskušali obdržati že doseženo raven, zaradi česar pa smo se znašli v situaciji, da je občinska zdravstvena skupnost Hrastnik poslovala s primanjkljajem. Vzrok za to je predvsem v izpadu prihodka sredstev medobčinske solidarnosti in v veliki porabi zdravstvenih storitev. V letu 1986 seje pojavila tudi nova obveznost do republiškesoli-darnosti, ki jo bo tudi treba poravnati. Zaradi novih obremenitev in izpada medobčinske solidarnosti je občinska zdravstvena skupnost opravila vrsto aktivnosti, ravno tako v zvezi z zmanjšanjem bolniškega staleža. Z namenom, da bi sprotno reševali težave pri zaposlovanju smo v občini Hrastnik v začetku preteklega leta ustanovili aktiv kadrovskih delavcev kot metodo dela. Občinska skupnost za zaposlovanje je izvajala program dela na podlagi načrta zaposlovanja in sporazuma o usklajevanju politike zaposlovanja. Število iskalcev zaposlitve v preteklem letu ne kaže povečanja (44 iskalcev zaposlitve). V raziskovalni dejavnosti so se bolj odločno lotili pospeševanja inovacijske in raziskovalne dejavnosti, podeljene so bile nagrade za 16 inovacij in 29 inovatorjem hrastniškega združenega dela. V sodelovanju z računalniško sekcijo smo skrbeli za razvoj računalništva v občini. Sisi družbenih dejavnosti so pripravili svoje programe dela za leto 1987, ki so jih skupščine že potrdile. Na njihovi osnovi so bili izdelani finančni plani za leto 1987 z upoštevanjem planskih izhodišč, da se plani pripravijo v cenah leta 1986, upoštevajoč le prenos cen. Glede na interventne zakone, ki omejujejo skupno porabo v letu 1987, bolj rigorozno kot v prejšnjih letih, bo treba finančne plane korigirati, kar pa bo vplivalo tudi na programe dela in s tem verjetno tudi na pravice oziroma porabo uporabnikov v letu 1987. Določene posledice bo prinesel tudi nov zakon o celotnem prihodku, tako glede združevanja sredstev za sise družbenih dejavnosti kot tudi na njihovo porabo. Poleg vseh teh težav pa ostaja še vedno odprt problem sanacija primanjkljaja Občinske zdravstvene skupnosti Hrastnik. Metka Povhe Ob jubileju 35 let osnovne šole Vitka Pavliča »Knapuc«. Jutro je, pet in še nekaj minut. »Servus, knapi!« budno pozdravlja Metka. Njen dan v celodnevni šoli se prične. Prva je. Šele čez dobro uro in pol pride drugi, „tretji učenec... Šolski kombi pripelje Nadico in Francija, v najhujši zimi pa gazita s Kala. Prispejo vozači. Zajtrk je pripravljen v šoli. Učence, ki stanujejo blizu šole, budijo mamice, babice, kličejo jih k zajtrku... Osem je. Končnosmovsi. Prične se pouk. V oddelku za delovno usposabljanje se učijo skrbeti zasein delajo z zaposlitvenimi tehnikami. Oblikujejo iz gline, šivajo, pletejo, delajo za Sijaj. Ure naših osnovnošolcev so podobne kot šolske ure drugih učencev. Trepetajo pred redovalnico, kontrolko. Tudi kakšen risalni žebljiček se najde. In odrešilni zvonec. Potem pa rekreativni odmor. Žoga, kolebnica, kolo, sprehodi. Toda zopet zvonec. Še ena ura, nato ko-sjlo. Po kosilu aktiven počitek. Čas, ko potekajo interesne dejavnosti. Mladi gasilci tekmujejo s časom, peti razred pa s kilogrami, papirnatimi. Značko bi radi dobili vsi, toda čaka le pridne bralce. Lili in Sonja že plavata brez rokavčkov. Predrag je opravil kolesarski izpit. Na šolskem vrtu bodo učenci sedmega in osmega razreda posadili krompir. Že spet zvonec. Še dve uri učenja, ponavljanja, pisanja, utrjevanja — in konec! »Servus!« Metka že hiti na svojega »knapuca«. Samo še tovarišica v zbornici. Razmišljanje. Napredek, uspeh! Tu in tam uspeh. In zopet trda pot do uspeha. Takrat pa nepopisno zadovoljstvo. Tako je iz leta v leto. Že 35 let. Osnovna šola Vitka Pavliča je celodnevna osnovna šola. Prosto-. re ima v sklopu osnovne šole narodnega heroja Rajka. Obiskujejo 37 učencev. Letos praznuje. O tem, kako poteka delovni dan, s čim se ukvarjajo, kaj jih veseli, so učenci napisali: NA ŠOLSKEM VRTU Na Frtici imamo svoj šolski vrt. Na vrtu smo spomladi prelopatali in posadili krompir, fižol, grah in drugo zelenjavo. Nasekali smo tudi fižolovke ter popravili ograjo. Vse kar posadimo in posejemo, jeseni dozori. Pridelke poberemo in jih v šolski kuhinji porabimo za pouk o prehrani. Škoda, da je šolski vrt tako daleč od šole. NA TRENINGU Ob četrtkih imamo trening v telovadnici. Ko pridemo v telovadnico se preoblečemo v telovadne drese in obujemo teniske. Tovariš nam da žogo, da se ogrejemo. Nekaj časa mečemo na koš, nato delamo razgibalne vaje. Potem se učimo košarkarskih pravil. Včasih košarko igramo med seboj. Komaj čakam, da bo gotova nova telovadnica, ker bomo potem imeli boljše pogoje za trening. NA GASILSKEM TEKMOVANJU V soboto smo imeli gasilsko tekmovanje. Iz naše šole je tekmovalo devet učencev. Zjutraj, ko smosezbralidesetarji, smo izžrebali številke. Mi smo potegnili številko sedem. Tekmovali smo v A skupini. To je bilo občinsko tekmovanje. Izmed devetih skupin smo dosegli 1. mesto. Bilo smo zelo veseli. Po tekmovanju smo imeli malico. Šli smo na tribuno in počakali na razglasitev rezultatov. Dobili smo medaljo in diplomo. V ponedeljek so nam tovarišice čestitale. Za nagrado smo dobili kremne rezine. NA DELU V jeseni smo šli v Turje k Stojanu. Ko smo prišli na kmetijo, je stric pripravil košare in začeli smo pobirati jabolka. Kmalu je začelo deževati. Stojan nas je peljal k strojem. Skrili smo se pod kozolec. Marko se je vsedel na motor in ga vžgal. Potem smo šli jest. Gospodinja nam je pripravila slanino in domači kruh, zraven smo pili bunkovec. Odšli smo tudi v hlev, kjer smo videli kravo, bika in telička ter dva prašiča. Fantje so našli kolo in se peljali z njim. Kmalu nato smo se poslovili in s tovarišico Anko odšli na avtobusno postajo in se odpeljali domov. Bilo je lepo. 4 Hrastnik, april 1987 Hrastnik, april 1987 5 Slabim stanovanjskim razmeram se večkrat pridruži še slab zrak bližnje industrije. Deponija pepela nad Prapretnim. Le kdo lahko ostane ravnodušen, ko začne pihati veter. - - 'f' ' Ne, teh odpadkov ni naplavil potok Boben! Dvigovanje ekološke zavesti pa vendarle ni dovolj, če. Kje je čas, ko je bila naša reka še čista? Neslavni rekordi, ki močno skrbijo Tako je danes - kako pa bo jutri? V zadnji številki Našega barometra smo našim bralcem obljubili, da se bomo s temo ekologije ponovno oglasili. K temu nas je zavezal tudi sklep sekcijske razprave o zgraditvi termoelektrarne-toplame Trbovlje. Sklenjeno je bilo, da spregovorimo na eni od naslednjih sekcijskih razprav izključno o onesnaževalcih iz naše občine in o pogledih ter načrtih za rešitev žgoče ekološke problematike v Hrastniku. Glede na intenzivne razprave in verjetno jih želimo reševati vsak povečano stopnjo osveščenosti bi lahko ekologijo oziroma z njo povezane probleme ocenili kot novost oziroma celo kot modno muho. Povedati pa je treba, daje ekologija stara veda, saj prvi znani ekološki ukrepi, povezani s prekomernim onesnaževanjem zraka izvirajo iz Velike Britaniježe s konca 19. stoletja. Tudi za hras-tniške razmere obstajajo prvi pisani viri o zahtevah po saniranju ekoloških razmer že iz leta 1919. Razmere v Sloveniji in vprašanje kakovostnega okolja nas skozi različne dokumente prepričajo o tem, da se zavest in aktivnosti na znotraj svojega plota, čeprav onesnaževanje ne prizna meja krajevnih skupnosti, niti občin. Na sek-cijski razpravi smo spregovorili predvsem o razmerah v naši občini. O teh stvareh smo spregovorili odkrito, da bi dosegli pravo oceno razmer in pridobili pripravljene rešitve, ki sojih posamezna okolja pripravila. O rešitvah in načrtih za zboljšanje razmer v okolju bomo spregovorili v naslednji številki Našega barometra, zato objavljamo le najbolj žgoča vprašanja, ki vplivajo na naše okolje brez namena, da bi nakazali tudi rešitve te problematike. V industrijskih krajih so pomembne tudi tehnološke emisije. Poleg SO2 in prahu zrak marsikje vsebuje tudi druge, zdravju škodljive, snovi (težkekovine, azbest, kadmij, fluoridi itd.), zelo pomembni so še dušikovi oksidi in razne organske spojine. Če bi imeli na razpolago dovolj podatkov o onesnaženosti zraka zaradi tehnoloških emisij, bi bila za nekatere kraje ocena onesnaženosti še bolj neugodna. Gre za industrijske kraje kot so Hrastnik, Celje, Kidričevo,Škofja Loka-Trata, Anhovo, Ilirska Bistrica in še druge. tem področju bistveno spreminjajo in daje treba biti plat zvona za hitrejšo sanacijo razmer. Med najbolj onesnaženimi kraji v Sloveniji Žalostno je, da moramo ugotoviti, da je onesnaženost Zasavja že izredno velika in da tu dosegamo neslavne rekorde v vseh treh dolinah. Tri zasavske občine smo visoko »uvrščene« na lestvici najbolj onesnaženih mest v Sloveniji (čeprav spremljamo samo posamezne elemente onesnaženja v ozračju), naši vodotoki so večji del razvrščeni v najvišje stopnje onesnaženosti in tudi degradacija zemljišč, kateri je vzrok rudarska dejavnost, že kaže zobe. Vprašati se moramo, kaj smo vse tri občine v Zasavju storile, da bi te neugodne razmere spremenile. Odgovor je— zelo malo — ali skoraj nič. Zaenkrat še nismo našli skupnega jezika za reševanje teh problemov, velik vpliv. Vplivi rudarjenja na zemljišče in uporabo prostora, ki je vezana na to dejavnost, so nam vsem znani. Vsakdo lahko oceni tudi posledice dnevnih kopov. Pred nami je dejstvo, da se bo izkop premoga še povečal in zavedati se moramo tudi teh posledic. Rudniška toplarna prispeva tretjino vseh emisij žveplovega dioksida v občini (drugo tretjino prispeva kotlarna v TKI in tretjo individualna kurišča). Sijaj vpliva na okolje s svojo galvansko dejavnostjo in z emisijami iz lakirnice. Postavlja pa se tudi vprašanje galvanskih muljev in odplak. KOP pri izvajanju komunalnih storitev vpliva na okolje z deponijami komunalnih odpadkov. Pri reševanju tega problema moramo odgovoriti na vprašanje kam in koliko ter kako bomo deponirali komunalne odpadke. Rešiti je treba tudi vprašanje fekalnih odplak oziroma centralne čistilne naprave. Pomembno je tudi vprašanje kakovosti pitne vode in varovanja vodnih zajetij. TKI Hrastnik je zaradi vrste proizvodnje in njenega vpliva na V zgornjem delu Hrastnika ima SGD Beton, Tozd Hrastnik peskokop, kjer separirajo in drobijo pesek. Na okolje ta dejavnost vpliva s prašenjem in vibracijami, kar bi bilo nujno sanirati. Povečani izkop premoga bo še poslabšal ekološke razmere Rudarstvo je najstarejša panoga v naši občini in žal ima na prostor Zdravniki iz Trbovelj, Celja, Škofje Loke in Ljubljane poročajo o povečani obolevnosti prebivalstva in opozarjajo na statično ugotovljeno povezanost bolezni dihal z onesnaženostjo zraka. Premalo načrtnih raziskav o posledicah za zdravje ljudi še marsikje povzroča podcenjevanje te problematike. okolje največji onesnaževalec v občini. Na okolje vpliva z emisijami fluoridov oziroma fluorja. Kljub novim napravam za čiščenje dimnih plinov, ta problem še zdaleč ni rešen, saj je sedaj ob problem steklenih odpadkov, v kolikor jih ni moč ponovno izkoristiti v proizvodnji, nevarne pa so tudi odplake po obdelavi stekla. Pomemben korak k znižanju obremenitve ozračja sta TKI in Poudariti je treba katastrofalen obseg umiranja gozdov v Sloveniji, ki ima hude narodno-gospodarske posledice. Prve objektivne in mednarodno primerljive podatke o stopnji poškodovanosti gozdov v Sloveniji jeleta 1985 dal celovit popis Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo SRS. Po teh je prizadetih že nekaj več kot 55% gozdov. Predvsem gre za jelko, smreko in bukev, poškodbe pa se kažejo tudi na drugih drevesnih vrstah. Problematiko propadanja gozdov je Skupščina SR Slovenije posebej obravnavala in ob tem sprejela vrsto pomembnih ugotovitev in sklepov. znižani emisiji fluoridov, tok le-teh preusmerjen v odpadne vode. Zgrajen je nov obrat za predelavo odpadne sadre in s tem je rešen problem približno polovice vse odpadne sadre. To je velik prispevek k reševanju ekološke obremenitve, vendar moramo istočasno poudariti problem deponiranja oziroma reševanja druge polovice sadre in se zavedati vplivov take deponije na okolje. Deponirati bo treba tudi vse ostale odpadke iz proizvodnje fosfatov in klora ter se z vso resnostjo lotiti ukrepov za znižanje emisij kloridov in klora ter zmanjšanje obremenitve voda z lužnatimi in kislimi odplakami. Odplake, ki nastanejo pri proizvodnji kozmetike, običajno prav lepo dišijo, vendar imajo pomemben vpliv na okolje in jih je treba z enako težo upoštevati pri saniranju ekoloških razmer TKI Hrastnik. Steklarna vpliva na okolje zemi-sijami iz talilnih peči, pojavlja se Steklarna-Sijaj prispevala z prehodom na čistejša goriva kot sta zemeljski plin in TNP glede na preje uporabljeni mazut. Velika nevarnost so tovori večjih količin nevarnih snovi V sekcijski razpravi smo spregovorili tudi o vplivu prometa Prav je, da počistimo vsak pred svojim pragom in še malo čez, tako kot so se tega lotili v trboveljski Nami. Razvrstitev krajev po povprečni onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom v času kurilne sezone MERILNO MESTO 1980/81 1981/82 1982/83 1983/84 1984/85 1985/86 Uvr. Konc. Uvr. Konc. Uvr. Konc. Uvr. Konc. Uvr. Konc. Uvr. Konc. TRBOVLJE 1 0,46 1 0,39 1 0,39 1 0,42 1 0,33 1 0,30 HRASTNIK 2 0,34 2 0,36 2 0,31 3 0,25 2 0,25 2 0,23 ČRNA 5 0,26 5 0,23 3 0,27 2 0,25 3 0,25 3 0,20 MARIBOR 6 0,20 9 0,17 8 0,15 6 0,20 5 0,22 4 0,17 MEŽICA 9 0,18 6 0,21 6 0,19 8 0,17 12 0,15 5 0,17 LJUBLJANA 3 0,29 3 0,24 5 0,21 5 0,23 4 0,23 6 0,17 CELJE 4 0,27 4 0,23 7 0.19 4 0,24 7 0,21 7 0,13 KRŠKO 11 0,17 14 0,13 14 0,11 12 0,13 6 0,21 8 0,13 Vpliv povišanja naravne radioaktivnosti v bližini termoenergetskih objektov kot je TE Trbovlje na človekovo okolje Termoelektrarne na premog so pomembni onesnaževalci zraka in tudi vode. Po stopnji ogrožanja je daleč najbolj zaskrbljujoče onesnaževanje z SO2, zatem pa pridejo po vrsti še drugi onesnaževalci zraka: — dušikovi oksidi (NO,), — pepel iz elektrofiltrov, — naravna radioaktivnost v pepelu (uran in torij s potomci kot so radij in svinec — 210Pb) ter plinasti radon iz odlagališča pepela. Ukrepi, ki zmanjšujejo vpliv plinastih izpustov (višina dimnika) na okolje, so učinkoviti tudi za zmanjšanje vpliva povišane naravne radioaktivnosti. Bistveni pa so sevedačimboljši elektrofiltri za odstranitev pepela in primerno odlagališče za ta pepel. Zasavski rjavi premogi vsebujejo po meritvah IJS tipično 4 do 6 ppm urana (le redko do 10 ppm), kar je le 2 do 3 krat več kot tipična zemlja v okolici. Po sežigu se radioaktivne komponente skoncentrirajo v pepelu, tako da vsebuje pepel rjavega premoga iz Hrastnika in Trbovelj 3 do 5 krat več urana kot zemlja iz okolice. Radija in radioaktivnega svinca je relativno nekoliko več (10 do 20 krat). Pri sežigu 100 ton premoga/uro gre iz TE Trbovlje v okolje vsaj 2% od 30 ton pepela na uro. Od tod izračunana radioaktivna emisija jesicer primerljiva zemisijo jedrske elektrarne ob normalnem obratovanju, vendar pa ne poveča naravnega ozadja, kateremu smo ves čas izpostavljeni, za več kot kak odstotek. Vpliv radona, ki izhaja iz odlagališča pepela, je zaznaven le na samem odlagališču, v okolici pa je neznaten. Rudniške separacije sicer že celo stoletje povišujejo vsebnost radija v Savi in njenih sedimentih, vendar pa v podtalnici ni zaslediti bistvenega povišanja koncentracij radija. Ugotovimo lahko, da bi namestitev filtrov z visokim izkoristkom bistveno znižala sedanji vpliv naravne radioaktivnosti na okolje, ki pa že sedaj ni znaten. dr. Dušan Brajnik na okolje, ne samo zaradi izpušnih plinov, ampak predsem zaradi prevoza velikih količin nevarnih snovi po cestah in železnici, ki lahko bistveno vplivajo na naše okolje. Skrb občanov za čistejše in lepše okolje ni na zadovoljivi ravni. To nam kažejo podobe iz naših naselij, pogled na brežino obeh potokov in bregove ob cestah. Zavedati se moramo, daje tudi to okolje in da tudi s tem pokažemo svoj odnos do okolja. Sekcijska razprava je v obravnavi in izmenjavi mnenj izpričala,da se vprašanje čistega okolja z vso ostrino kaže tudi v Hrastniku, vendar nam je bilo vsem jasno, da saniranja razmer ni mogoče opraviti čez noč in da se bomo morali opredeliti za reševanje posameznih prioritetnih oziroma najbolj kritičnih žarišč onesnaževanja. Poleg tega pa je bilo namreč odprto tudi vprašanje, kakšno ekološko bodočnost nam daje struktura gospodarstva, ki jo imamo v občini in kako te stvari v razvojnih načrtih oblikovati in rešiti v smislu takšnih dejavnosti, ki ne bodo onesnaževale okolja. Roman Lebar Koliko je za take prizore naše krivde? Zagorska nesreča nam je lahko dober nauk. Sporočilo štafete mladosti — dvigniti ekološko zavest! Štafeta mladosti letos drugače Slovenski mladinci smo že na 12. kongresu ZSMS v Krškem sklenili, da bomo spremenili koncept obeleževanja štafete mladosti. Zato smo se dogovorili, da bomo namesto sprejemov štafetni palici organizirali festivalne dneve, kjer bomo osrednjo pozornost namenili mladinskim problemom. Tako smo organizirali v Sloveniji sedem festivalnih dni. Zasavski mladinci smo skupaj s posavskimi in dolenjskimi organizirali festivalni dan z ekološko vsebino. Odločili smo se namreč, da bomo poudarili ta najhujši zasavski problem in tako poskušali prispevati k obveščanju občanov revirskih občin in širše družbenopolitične skupnosti. Organizirali smo okroglo mizo, na katero smo povabili strokovnjake in predstavnike delovnih organizacij — naših največjih onesnaževalcev. V razpravi so nas informirali o alarmantnem stanju na področju zdravja prebivalcev naših občin, o onesnaženosti zraka, vode, o uničenosti gozdov, spregovorili pa smo tudi o ukrepih, kijih onesnaževalci že izvajajo in kijih bodo morali še upoštevati. Sprejeli smo vrsto zahtev, ki smo jih naslovili vsem odgovornim v upravnih in samoupravnih organih, ter DPO v Zasavju in v Slove- niji, ter vsem onesnaževalcem. Sklenili smo, da si bomo tudi v naši organizaciji prizadevali s svojimi oblikami in metodami dela, da bo skrb za zdravo in čisto delovno in bivalno okolje postala nujna ne samo vsem mladim, temveč tudi vsem ostalim delovnim ljudem in občanom. Ekološko naravnana je bila tudi dokumentarna fotografska razstava, s katero smo nazorno pokazali trenutne razmere v našem okolju. Učenci srednješolskega centra Miha Marinko in osnovnošolci so spregovorili o problemu ekologije na internih razpravah, trboveljski pionirji pa so opravili tudi ekološki pohod. Festivalni dan je bil tudi kulturni dogodek, saj smo predstavili avtorsko televizijo, naše glasbene in plesne amaterske ustvarjalce, ter literate. Predvajali smo tudi video filme in glasbene posnetke. Festivalni dan smo seveda končali s plesom. Drugačnost štafete mladosti ni samo v tem,da smo spremenili sam način obeleževanja, ampak predvsem v tem, da smo si postavili veliko nalogo — izboljšati naše okolje, ki ni zaključena z odhodom štafetne palice v druge kraje, ampak jo bomo kot štafetno sporočilo uresničevali v svojih aktivnostih tudi v prihodnje. Komunisti o vzgoji in izobraževanju Težji del nalog je še pred nami V skladu s svojo opredelitvijo, da zagotavlja čimvečjo javnost dela, seje občinski komite ZKS odločil, da bo prek komisije za informiranje tudi v Našem barometru poročal o svojem delu. Današnji prispevek je prvi, potrudili pa se bomo, da ne bo tudi zadnji. Spodbujeni s pripravami na 5. sejo CK ZKS, ki je osrednjo pozornost namenila vzgoji in izobraževanju, smo se tudi v občinski organizaciji ZK Hrastnik odločili, da temu področju posvetimo nekaj več časa in pozornosti. Pri razmišljanju, kako se lotiti te naloge, smo bili enotni, da moramo najprej (s)poznati stanje na področju vzgoje in izobraževanja v naši občini, in šele na tej podlagi opredeljevati svoje naloge. Zato je predsedstvo OK ZKS konec lanskega leta imenovalo delovno skupino za pripravo Ocene stanja na področju vzgoje in izobraževa- komunistov vzgoji in izobraževanju ne namenja le enkratne pozornosti). Ko je bila ocena izdelana, so o njej razpravljali v osnovnih orga- nja v občini Hrastnik (mimogrede: podobna ocena je bila izdelana tudi v 1984. letu, kar kaže, da zveza nizacijah ZK. ki naj bi oceno dopolnile in dogradile. Gledano v celoti je bila razprava dovolj kvalitetna in poglobljena in je opravičila svoj namen (to »povprečje je posledica povsem razumljivega dejstva, da vse osnovne organizacije ZK ne morejo zagotoviti enako dobrih razprav). In če pogledamo, čemu so komunisti namenjali največ pozornosti? To so bila predvsem naslednja tri področja: srednje usmerjeno izobraževanje, Zasavski srednješolski center — rudarska usmeritev in izobrazbena struktura prebivalcev občine Hrastnik. Sklepni del vseh aktivnosti v zvezi z obravnavo ocene stanja na področju vzgoje in izobraževanja pa je bila seja občinskega komiteja ZK. Za to sejo je bila pripravljena kratka primerjava med ocenama iz 1984. leta in 1987. leta, v kateri se ugotavlja, daje bilo precej tedanjih Vprašanja zborov občanov KS Steklarna -marec 1987 Kje občane čevelj žuli Kljub evidentnim prizadevanjem izvajalcev (KOP) v letu 1987 je bilo na vseh zborih občanov ocenjeno delo kot nepravočasno in premalo kakovostno, poleg tega pa ljudi najbolj moti neprimeren odnos neposrednih izvajalcev (traktoristi, vozniki tovornjakov s plugi), ki kljub točno predpisanim trasam pluženja ne izvajajo v celoti in neodgovorno. • e e Izredno veliko pripomb je bilo izrečenih na račun malomarnega in neodgovornega ravnanja s smetnjaki, kakor tudi sprotnega čiščenja oziroma odstranjevanja razsutih smeti (veliko število uničenih smetnjakov, novih ni možno dobiti). Že v letu 1986 smo zahtevali od ustrezne komisije, imenovane za ureditev odlagališč odpadkov in odvoza smeti, da se v strnjenih naseljih namestijo kontejnerji, vsak hišni svet pa mora zagotoviti tudi smetnjake. Isto velja tudi za lastnike individualnih stanovanjskih hiš, kakor tudi določitev ustreznih odlagališč. Na vseh zborih občanov so kritično ocenili število smetnjakov, ki so uničeni, dotrajani, ali pa jih sploh ni. Niso bili zadovoljni z odgovorom, da za to ni denarja, kajti če hočemo vsaj delno realizirati cilje stalnih aktivnosti akcije Očistimo svoje okolje, niso za to dani osnovni pogoji. Predlagano je bilo, da mora samoupravna stanovanjska skupnost zagotoviti posode za smeti oziroma jih obnavljati. e e e Oskrba z vodo je v krajevni skupnosti sicer zadovoljiva, vendar so krajani z območja Frtice ponovno opozorili na oporečno kakovost vode (kalna). Ta pojav je posebej izrazit že ob najmanjših nalivih, tako da obstaja sum o kvaliteti vode. Ta problem bi morali rešiti z ustreznimi dogovori s TKI, kije velik porabnik vode, o čemer je bila razprava že tudi na delegatski skupščini v smislu uporabljanja izključno tehnološke vode za potrebe TKI Hrastnik, za prebivalce krajevne skupnosti pa zagotoviti drug ustrezen vir pitne vode. Občasno je pomanjkanje vode na Grajski poti (vrtec Steklarna), kar predstavlja potencialno nevarnost za pojav raznih bolezni. • • • Kljub temu, da se občani zavedajo, da ni dovolj denarja za vzdrževanje stanovanjskega fonda, pa je bilo veliko pripomb k vzdrževanju zelo dotrajanega stanovanjskega fonda (posebno steklarske kolonije, stolpiči v naselju Podkraj). Ker zbrani denar v strukturi stanarine ne zadošča za najnujnejša popravila (strehe, instalacija, fasade) so predlagali, da se v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti sprejme konkretni dogovor o zagotovitvi financiranja kritičnih stanovanjskih objektov (starih stanovanjskih hiš) s prerazporeditvijo zbranih sredstev za vzdrževanje stanovanjskega fonda in z ustreznimi dogovori z delovnimi organizacijami, katerih delavci ali upokojenci živijo v takih objektih. Glede na to, da je stanovanjski fond v krajevni skupnosti Steklarna najbolj dotrajan in so bivalni prostori dejansko neprimerni, odlaganje nujnih vzdrževalnih del iz leta v leto pa takšno stanje še poslabšuje, bi morali temu problemu ustrezni organi nameniti več pozornosti in tudi predlagati konkretne rešitve. Samoupravno stanovanjsko skupnost bi opozorili na problem, kije v tem, da se izvajalci, raznih popravil na objektih, ne obnašajo racionalno, veliko je slabo opravljenega dela, kakor tudi neodgovornega odnosa. Zato smatramo, da bi moral biti zagotovljen ostrejši, predvsem pa stalni nadzor nad izvajalci del, ki neracionalno trošijo že tako skromna sredstva za vzdrževanje. Opozorjeno je tudi bilo, da v večini stanovanjskih objektov niso nameščeni gasilni aparati, niti jih stanovalci ne vzdržujejo v skladu s pravilniki o vzdrževanju te opreme. sklepov uresničenih (zagotavljanje prostorskih, kadrovskih pogojev itd.), nekatere naloge pa zaradi prepletanja različnih okoliščin še niso bile opravljene (prenos rudarske usmeritve v Hrastnik, spreminjanje slabe kvalifikacijske strukture v OZD). Vendar jih bo treba v predvidenem času tako ali drugače rešiti (roke in končne rešitve naj opredelijo pristojni subjekti). Poleg teh nalog je občinski komite ZK sprejel še nekaj sklepov. Nadaljevati je treba s podružbljanjem vzgoje in izobraževanja. V ozdih bodo morali okrepiti oziroma razviti kadrovsko — izobraževalno funkcijo, da bi dvignili kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. V republiških organih si morajo delegati prizadevati za uveljavitev načela, da zagotavljanje pogojev za delo v vzgoji in izobraževanju ne sme biti odvisno od ekonomske moči občine, ampak da je to odgovornost cele družbe, upoštevaje načela solidarnosti in vzajemnosti. Mladim je treba omogočiti in pomagati, da razvijejo vse svoje sposobnosti in se oblikujejo v celovite osebnosti. Potrebno je poiskati najracionalnejšo obliko organiziranosti organizacij s področja vzgoje in izobraževanja. Sprejeti sklepi so pravzaprav dogovor za akcijo, kar pomeni, da je težji del naloge še pred nami. Prepričani smo, da bo naslednji »obračun« pozitiven. Poleg vzgoje in izobraževanja je seveda občinski komite ZK obravnaval tudi druga pomembna vprašanja (gospodarjenje, razvojni načrti občinein Zasavja npr.) ter s svojimi sklepi in stališči poskušal prispevati svoj delež k njihovemu hitrejšemu reševanju. Koliko smo bili pri tem uspešni, pa bomo ocenili na letni seji občinskega komiteja ZK. O tem bomo poročali v naslednji številki Barometra. Komisija za informiranje pri OK ZKS Hrastnik Naj bo lep naš kraj Pridružujemo se razpisani akciji Za lepše in čistejše okolje, ki jo je razpisala Občinska konferenca SZDL Hrastnik, z namenom in željo, da bi takrat, ko bomo izvajali dela, združili vsestrukture prebivalcev našega kraja. Pred nami je obdobje spomladanskih del: urejanja zelenic in cvetličnih gred, parkov, okenskega cvetja. Posledice zime moramo čimprej odpraviti in ujeti čas čiščenja, sajenja in nasploh urejanja naših naselij. To veliko nalogo pa bomo uspešno opravili le s skupnim delom, zato naj sehišnisveti, lastniki hiš, upravljale! lokalov in krajevne skupnosti združijo, ker bodo le tako akcije lahko uspešne. Naš kraj vse bolj odpiramo poslovnemu življenju in turizmu, pa tudi sami si želimo živeti v lepem in urejenem okolju, zato ne zamudimo časa, ki je najbolj primeren za sajenje cvetja in ureditev zelenih površin. Vsa ureditvena dela vodi posebna ekipa, sestavljena iz aktivistov krajevnih skupnosti, hišnih svetov in samoupravne komunalne skupnosti. Komisije v krajevnih skupnostih bodo sprotno spremljale in ocenjevale opravljena dela. Na ta način bomo ugotavljali, kje so bili krajani ali stanovalci najbolj uspešni. To bo tudi osnova za podelitev javnih priznanj, denarnih nagrad in knjižnih nagrad. Tako želimo razpisano akcijo poživiti, najbolj prizadevne pa nagraditi. Priporočamo vam, da se povežete s komisijo pri skupnosti krajevnih skupnosti, ali pa v svoji krajevni skupnosti, kjer obstajajo možnosti, za pomoč pri nakupu cvetja in drugega potrebnega materiala za ureditev okolja. V prepričanju, da se boste čimprej vključili v akcijo in s tem dali svoj prispevek za lepše okolje, v katerem živite in tudi kraju, ki naj postane našskupen ponos v čistoči in urejenosti vam kličemo: NASVIDENJE OB DELOVNIH AKCIJAH ZA UREDITEV NAŠEGA KRAJA! Skupnost krajevnih skupnosti HRASTNIK Turistično društvo HRASTNIK Hortikulturno društvo sekcija-Hrastnik Naš portret Štefan Potočnik Mladost še sama prerada skoči v starost. On, Štefan Potočnik, tega skoka še nekaj časa ne bo dopustil. V Anteni, reviji za mlade po srcu, je reševal križanko, ko sem prisopihala do njegove hiše v Krnicah. Tako visoko je, da Kumu sega skoraj do ramen. Na tem hribu bi morali živeti sami mladi, vztrajni in korajžni ljudje. Usta so se mu razlezla vširok nasmeh, pozdrav je bil prijazen, stisk roke tako močan, da ga kljub njegovi veliki in močni postavi ne bi pričakovala. Ja, pozna se, da mlada kri teče v njegovih žilah. Tiste poljske, ki jo je ob rojstvu od matere in slovenske, od očeta, tam v daljni Franciji prinesel na svet, verjetno že zdavnaj ni več. Ni da bi štel tiste mililitre, ki so odtekli ob praskah in odrgninah po komolcih in kolenih, ko seje kot pobič podil v svojem rojstnem kraju in kasneje očetovem, v Zagorju. Tam blizu dvaindvajsetih litrov jo je odteklo v stekleničke, iz njih so kasneje življenje in zdravje črpali drugi. Pogosto vidimo, bodisi na televiziji ali v časopisu poziv krvodajalcem. Koliko nas je, ko gre to čisto mirno mimo nas? Koliko pa skupine A, odteklo v stekleničko, niti ni pomislil, da bo pravi krvodajalec. »Bil sem pri vojakih. Drugi so šli,pa sem šel šejaz, nodvakrat.Še nekaj nagradnega dopusta sem zato dobil.« Mogoče je tako hotela usoda, med preživljanjem tega dopusta je spoznal dekle, kije kasneje postala njegova žena in mama njunih dveh otrok. »Ko sem odslužil domovini, sem se zaposlil v kemični. Enkrat so zbirali krvodajalce, pa sem si mislil, če je bila v vojski dobra, bo pa še doma in sem šel z drugimi. Enkrat, pa dvakrat, največkrat trikrat, včasih tudi štirikrat na leto. Kakor kdaj, včasih so jo vzeli 4, drugič samo 3 dl. Ko sem jo dal štirideset krat, sem si obljubil, da bom zdržal do petdeset. Sedaj sem jo dal dvainpetdeset krat in nič več ne razmišljam, kolikokrat še. Vem samo, da vse dotlej, dokler bom zdrav, ali pa če bodo zdravniki rekli, zdaj je pa dovolj. Glede na počutje mislim,datošenebokmalu, ha, ha, ha. To je tako kot solidarnostni šiht. Veš, da pomagaš, ne sprašuješ se komu. No, včasih zveš. Neke papirje sem urejal na občini, pa mi je ženska na oni strani mize rekla, da je dobila mojo kri. Priznam, da mi je godilo. Bolj resnično je vse postalo, nekaj te spreleti, kar potem žene naprej.« Ta možakar nima samo železnega zdravja, tudi njegova voljajeta-ke sorte. Krnice — Šavna peč, obrobna krajevna skupnost, kjer se morajo prebivalci zanesti predvsem nase in na svoje delo. Tu ni trgovin, šole, še gostilne in asfaltne ceste ne. Ja, ceste. Makadam je res brez lukenj, dobro so ga posuli, odjuga pa je le naredila svoje. Kako so ti ljudje, hiše sploh niso redke, veliko je novih in še rastejo, v letošnji, s snegom radodarni zimi hodili po vsakodnevnih nujnih poteh? »Cisto lepo. Zbrali smo se, ; spet tistih, kijim to pomeni nekaj odobnega kot vojaški poziv, na aterega se moraš odzvati. No, tefanježe eden tistih. Kojeprve4 ecilitre njegove srčne tekočine, vsak s svojo lopato, pa smo ga ski-dali. S fičkom, ki je videl že boljše čase in sploh veliko dal skozi, sva se z ženo potem vsak dan vozila v dolino. Po temnašemhribujetako bolje, da ga skidamo, kot če zorjemo. Ta mandat imamo predsednika KS na našem hribu (Krnice), tudi sam sem član predsedstva krajevne konference. Pjejšnji mandat jebil zonegahriba (Šavna peč). Takrat so si oni uredili nekaj stvari, zdaj smo pa mi na vrsti, ha, ha. V planu IV. samoprispevka je tudi asfaltiranje ceste. Moja žena ne verjame, jaz sem pa prepričan, da bom kmalu lahko šel tudi peš v dolino, pa bom imel vseeno čiste čevlje. Težava je le v tem, da je tu še precej pravih kmetov, ki se bojijo za vsako pest zemlje.« Gotovo jim bo uspelo, kot jimje uspelo zgraditi rezervoar za vodo. Cevi so dobili, ostalo so opravili sami. V vseh hišah je sedaj vodovod. Sami vsako leto dvakrat naročijo analizo vode. To je voda, ki zasluži, da bi jo zapisal z veljko začetnico. Ko pride račun, ata Štefan znesek razdeli s številom hiš v zaselku, potem pa on ali Štefan mlajši od vrat do vrat, dokler ni zbran celotni znesek za poravnavo računa. Pravzaprav je ni stvari, ki se je ne bi lotil. Še sukanje okrog štedilnika mu ni tuje. Precej zemlje je okrog hiše. Od kar so pri elektrarni v Trbovljah postavili orjaka med dimniki, ta zemlja ob skrbni negi tudi precej daje. Pozabljeni so časi, ko seje fižol ustavil pri 20 cm, ko je pred njihovimi očmi umiral vinograd. Z ženo sedaj urejata novega, štiri pujse zredita vsako leto s svojimi pridelki, pa zasinove zajčke je tudi dovolj krme. Zazvonil je telefon. Ja, tudi tega imajo skoraj pri vsaki hiši. Veliko prostovoljnih ur je bilo opravljenih, da so si napeljali to razkošje, kot so takrat mislili, pa to že dolgo ni več. Štefan je bil mestni človek. »Še koša nisem poznal, ko sem prvič prišel na ženin dom na Kovku. Danes pa znam kositivorati, celo nakladati seno na voz. Zenaje ena izmed petih hčera. Vse so pridne kot mravlje. Saj mi ni ostalo drugega, kot da se še sam naučim, da ne bi zgledal med njimi kot štor.« Ženino družino je sprejel kot svojo. Če se zberejo vsi, jih je res polno hišo, še zašpilajo si katero. Kjer muzika brenka, hudobija odklenka, pravijo, med takimi ljudmi res nima kaj početi. Pa nevoščljivost in take nebodigatreba stvari tudi ne. »Samo zdravja si želim, da bom lahko delal in zaslužil, drugega ne potrebujem,« je dejal. »Ljudje so tako malo pripravljeni storiti za svoje zdravj Delam v zdravju škodljivem delovnem okolju. Na razpolago imamo vsa mogoča zaščitna sredstva, pa jih delavci ne uporabljajo vsaj vseh jn zmeraj ne, potem pa jamrajo. Že dolgo sem pri tem delu, pa sem na srečo zdrav kot dren. Še Živko (živo srebro) mi ne more do živega, čeprav imam kar precej opravka z njim. Zakaj potem ne bi pomagal tistim, ki niso moje sreče?« Vse kar bi še rekla bi bilo preveč morda le to, da bi takih Štefanov potrebovali za en razred. Joži U. Predstavljamo vam... iz obiska na zborih krajanov, kulturnih prireditvah in sestankih. Krajevna skupnost Boben Krajevna skupnost Boben, oziroma Čeče, kot jo še vedno krajani sami navadno imenujemo, leži na obrobju občine Hrastnik, na njeni meji z sosednjo trboveljsko občino, kjer se nahaja tudi drugi del naselja Čeče, deli pa ju potok Boben. Če greš iz Hrastnika proti Čečam, stopiš najprej v ozko skalno tesen, kjer je prostora samo za potok in cest-. Soteska pa se počasi razširja in ustvarja pogoje tudi za življenje, tako se pojavijo prve hiše. Dolina pa se vedno bolj odpira, dokler se popolnoma ne izgubi na travnatih in gozdnih pobočjih Klobuka, Kala in proti Mrzlici. Ta pobočja pa niso osamljena. Na njih so razmetane kmetije, ki pa niso več tiste prave kmetije kot nekoč. Tod prevladujejo mešane kmetije, pri katerih so možje navadno zaposleni v delovnih orga- Hrastnik, v šole usmerjenega izobraževanja pa v druge sosednje občine Trbovlje, Zagorje, pa tudi v Celje in Ljubljano. Torej so Čeče povezane s Hrastnikom z avtobusno progo. Avtobus pelje ob vseh pomembnih urah, ki so vezane na pričetek ali konec delovnega časa v delovnih organizacijah in pouka všolah. Kraj pa še vedno nima trgovine. To je dolgoletna želja, težnja in v zadnjem času že skoraj zahteva krajanov. Naša krajevna skupnost se glede na število prebivalcev širi. Številne, že zgrajene nove hiše, tiste, ki se še gradijo in za katere je znano da se bodo, dovolj zgovorno kažejo na to, da se bo število prebivalcev še večalo, da se bo mnogo družin, predvsem mladih, iz drugih krajevnih skupnosti v občini preselilo k nam. Za ugodne pogoje SZDL. Delo družbenopolitičnih organizacij poteka v domu DPO Čeče, kjer so na razpolago dovolj veliki prostori, ki jih uporablja prosvetno društvo za svoje prireditve. Na žalost pa tudi teh ni veliko, če pa so že, pa razen proslave za 8. marec, skoraj niso obiskovane. Tu deluje tudi osnovna organizacija ZSMS, katere delo je v zadnjem času nekoliko oživelo. Tu pa imajo svoje prostore tudi upokojenci, ki pa jih sploh ne uporabljajo, čeprav menimo, da predstavljajo upokojenci s svojimi družinami kar eno tretjino krajanov. Ugotovimo lahko, da tudi naša krajevna skupnost plačuje davek napredka, vedno večjega uveljavljanja množičnih sodobnih informacijskih medijev — televizije, radija, saj se krajani zelo redko družijo med seboj, kar se vidi tudi Načrti krajevne skupnosti za prihodnje, ki bodo spričo zaostrene gospodarske situacije le težko uresničljive želje, pa so predvsem ureditev krajevnih cest. Trenutno urejajo in jo bodo še nekaj časa — cesto Kolar—Goveji potok, temeljitega popravila je nujno potrebna cesta Senčar — Ravne, pa cesta, ki povezuje Goveji potok in Ravne, ter tudi asfaltna cesta Hrastnik — Kolar, ob kateri naj bi uredili javno razsvetljavo in dogradili avtobusne postaje. Predvsem mladinci bi potrebovali urejen prostor za športne dejavnosti poleg doma DPO, kjer bi morali sanirati potok Katarinščico in nato ustrezno urediti zemljišče. Vsi krajani pa potrebujemo trgovino in ob vse večjem številu mladih družin, ki imajo majhne otroke, pa sta oba starša zaposlena, tudi vrtec, za kar pa bo treba razširiti oziroma adaptirati dom DPO Čeče. Torej, veliko želje, veliko načrtov, malo denarja, pa veliko dela in dobre volje, smisla za skupno delo in prostovoljno pomoč, pa bomo tudi Čečani uresničili zastavljene cilje. Karli Senčar nizacijah, žene pa so ostale doma. Torej je prebivalstvo pretežno delavsko. Nekatere kmetije sodelujejo s kmetijsko zadrugo pri oddajanju mleka in prireji živine, večinoma pa pridelujejo za svoje potrebe. Krajani so zaposleni v vseh delovnih organizacijah v Hrastniku, največ v Rudniku. Medtem ko so še pred nekaj časa žene navadno ostajale doma, pa se je sedaj tudi to spremenilo in večina mlajših žena ter deklet je zaposlenih. Krajevna skupnost nima šole. Otroci se vozijo v osnovno šolo v bivanja v določenem okolju pa je potrebna tudi ustrezna infrastruktura — tja pa sodi nedvomno pridobitev trgovine, ki bo ostala prioritetna naloga vseh samoupravnih organov v krajevni skupnosti. Delo družbenopolitičnih organizacij je vezano na delo posameznih skupin in posameznikov, največkrat tistih, ki so nosilci funkcij v družbenopolitičnih organizacijah. Tako zelo slabo deluje delegatski sistem in delo delegacij, terenskih odborov krajevne skupnosti, organi in sekcije krajevne konference Program dela in nalog krajevne skupnosti za leto 1987 L Nadaljuje se s posodobitvijo ceste Kolar—Goveji potok 2. Pripravi se projekt za posodobitev ceste Senčar—Ravne 3. Uredi se potok Katarinščica ter izravnava zemljišča okrog doma DPO — igrišče 4. Izdela se odvodnjavanje in gramoziranje krajevnih cest 5. Pripravi in izdela se projekt za javno razsvetljavo Hrastnik — dom DPO (SKIS, DES) 6. Delna regulacija potoka Bobenščica (OVS) 7. Posodobitev ceste Hrastnik — dom DPO — Čeče ter dograditev avtobusnih postaj in odbojnih ograj (CP, SKIS)_ 8. Saniranje plazov na teritorju KS Boben — Čeče (Komisija za plažo vje) 9. Pospešitev kmetijstva in živinoreje (KZ Dol) 10. Priprava programa za izdelavo trgovcine v Čečah in sanacijo doma DPO Čeče Realizacija programa krajevne skupnosti za leto 1986 Osrednja akcija je bila posodobitev ceste Kolar — Goveji potok, ki se bo nadaljevala tudi v letu 1987 Realizacija prihodkov in odhodkov v KS za leto 1986 Prihodki (dinarjev) Odhodki (dinarjev) za program iz sredstev SKIS 3,900.000 4,098.105 za ceste iz sredstev SKIS 436.000 547.421 za funkcionalno dejavnost iz SKS 266.776 164.555 ostali prihodki 430.020 SKUPAJ 5,032.796 4,810.081 Drobci iz zgodovine Bobna • Na današnjem bobenskem območju doslej niso našli nikakršnih materialnih ostankov iz prazgodovine in starega veka. Da je v neposredni bližini v prvih stoletjih našega štetja bival rimski živelj, pričajo trije nagrobniki, vzidani pri cerkvi sv. Katarine na trboveljski strani Čeč. • Z obdobjem slovenske naselitve pa utegne biti povezano ime vzpetine Gradišče nad Bobnom. Gradišča so se imenovala utrjena središča žup, ozemelj slovenskih plemen. V gradišču je bilo županovo bivališče in tam so bili posveti starešin. Kje iskati meje domnevne župe in njeno središče, ni mogoče reči. V bližini sta še dve Gradišči — nad trboveljskimi Lokami ter med Pleskim in Logom. # V čas srednjeveške naselitve segajo tudi krajevna, ledinska in vodna imena. Boben seje prvotno imenoval samo potok z izvirom v kotu med Humičem in Mrzlico. Ljudem se je vtisnil v spomin po glasnem toku, podobnem bobnenju. Ravne so dobile ime po ravninski legi na polici in Goveji Potok po govedu, kot npr. Turje po davno izumrlem divjem volu turu. Ime Čeče je ljudska pokrajinska oznaka z istim korenom kot osebni imeni Čeč ali Čeček. Pri vseh treh imenih gre bržkone za okrajšave iz osebnih imen, tako da prvotne oblike ni več mogoče prepoznati. • Krajevne imena s tega območja se pojavijo v pisanih virih v drugi polovici 13. stoletja, ko so se že utrdile podložniške kmetije kot osnovne gospodarske enote. Otokarjev urbar laškega gospostva iz let 1265—67 pozna zaselka Ravne in Goveji Potok, kamor prišteva tudi Dolenjce in Gorenjce. V Ravnah (v urbarju nemško ime Eben) so bile tedaj tri navadne in županova kmetija, v Govejem Potoku (nemško Rinderspach) pa omenja urbar šest navadnih kmetij in župana. Vse do novejše dobe vpisanih virih ni najti Čeč, ki so bile le ljudsko pokrajinsko ime, soteska Bobna pa je bila še pred dvesto leti nenaseljena. • Do konca fevdalne dobe leta 1848 so bili prav vsi kmetje z današnjega bobenskega področja podložniki, zemljiškega gospostva v Laškem. Število domačij se je povzpelo na šestnajst (v 13. stoletju enajst), spadale pa so pod sosesko sv. Marka. Prebivalci so bili v veliki večini kmetje, le tu in tam se od 16. stoletja pojavi kakšen rokodelec, kasneje še dve žagi in dva mlina. • Rudarstvo in industrija v bližnji hrastniški dolini sta korenito vplivala tudi na razvoj okoliških zaselkov. Kmečki "sinovi in hčere so si poiskali delo in zaslužek, od letaki 878 stalno nastajajo v Bobnu in Čečah zasebne delavske hiše, zdaj močno pomešanes kmečkimi. • Partizanske enote so se zadrževale v Čečah vsa štiri leta narodnoosvobodilne borbe. Njihova dejavnost se je še posebno okrepila leta 1944. Skupina partizanov, domačinov, je 4. decembra napadla nemške policiste nad Govejim Potokom, 16. decembra je sledil napad na kolono pri Ravnikarjevem mostu, 23. decembra pa je v Bobnu padlo kar sedemnajst sovražnikovih vojakov. Boris Goleč Na cesti nisi sam Članska ekipa košarkaškega kluba Hrastnik pred tekmo s Cibono — nekoliko okrepljena Košarka v Hrastniku - vabilo za mlade Razvoj košarke v Jugoslaviji in Sloveniji, njena popularnost in svetovna kakovost sta zbudila veliko zanimanje med mlado generacijo v naši občini. Po nekaj zaporednih letih premora smo zopet organizirano vrgli in zadeli z žogo hrastniški koš. Od leta 1977, ko smo zadnjič tekmovali v ligaških tekmovanjih s člansko ekipo, kot tudi z drugimi mlajšimi selekcijami, je v tem športu vladalo nekakšno mrtvilo. Košarko so igrali bolj individualno, nekoliko bolj organizirano v šolskem športnem društvu ali na trimskih tekmovanjih. Mladi, ki so imeli interes, so na vse načine iskali možnost igranja, tako da pri tem pridobijo določeno znanje, da so organizirani in da sej im skozi to zagotovi tudi določena športna perspektiva in osebna športna uveljavitev. Z manj dejavnim in slabše organiziranim delom v nekaterih športnih društvih v občini, ki so svoj čas zajemala veliko število mladih, se je ta želja še hitreje stopnjevala. Prav to pa je bila ena od spodbud za odločitev bivših aktivnih igralcev košarke, pa tudi tistih, ki so bili pripravljeni delati v tej športni panogi, da se obnovi aktivno delo v košarkarskem klubu. Vsa ta zagnanost, tako vodstva kluba, kot trenerskega kadra, obogatena z uspešnim sodelovanjem s šolskim športnim društvom osnovne šole narodnega heroja Rajka, je že dala v letu dni dobre rezultate. Vklubje aktivno vključenih 156 mladih in to v selekciji mlajših pionirjev, starejših pionirjev, kadetov in članov, kar pa je še posebej pomembno za hrastniške športne razmere, daje v klubsko delo aktivno vključeno tudi veliko število deklet, ki igrajo za mlajše pionirke, starejše pionirke, kadetkinje, ki že preraščajo v mladinsko ekipo. V okviru šolskega športnega društva, kjer klub pomaga tudi s trenerskim kadrom, se pripravlja za vstop v višje selekcije 60 pio- nirjev in pionirk od 2. do 4. razreda. Prav ta množica mladih zahteva veliko organiziranega in odgovornega dela, stalno skrb in hitro reševanje velikih kot majhnih problemov, če želimo vse te mlade košarkarje obdržati v klubu in jim zagotoviti športni razvoj. V lanskem in letošnjem letu tekmujemo s člansko ekipo v II. slovenski ligi vzhod, kjer smo med 10 dinska ekipaje v II. republiški m dinski ligi vzhod dosegla 2. mesto, kar pa je bilo za 2 točki premalo, da se uvrstijo v finalno skupino republiškega tekmovanja. Pionirske ekipe tekmujejo v zasavski ligi. Vse tri ekipe deklet sodijo med 12 najboljših ekip v svoji kategoriji v Sloveniji. Najboljša je seveda ekipa kadetkinj, ker vadi skupaj že vrsto let, več ali manj v nespremenjeni postavi. Čeprav nastopajo z eno leto starejšimi klubskimi ekipami, so se uvrstile v drugi krog tekmovanja slovenske košarkarske lige vzhod. Pionirske ekipe pa so uspešno tekmovale v zasavski regiji in starejše pionirke so se uvrstile v polfinale slovenskega pionirskega košarkarskega tekmovanja. V tem času smo v klubu zagotovili predvsem množičnost, sedaj pa nas čaka tudi druga težja naloga, da s strokovnim delom zagotovimo večjo kakovost posameznikov, kot ekipe, kar bo zagotovo dalo še boljše rezultate in zagotovilo določeno perspektivo klubu z željo prebiti se iz revirske košarkarske povprečnosti. Zato imamo vse pogoje, zlasti s pridobitvijo nove telovadnice. Malokdo v Sloveniji ima v samem mestnem središču toliko športnih objektov, ki so za večino tistih, kijih uporabljajo, oddaljeni slabih 10 minut. Prav to nameravamo izkoristiti, s tem se bo tako upravičena velika naložba hrastniškega gospodarstva v ta težko pričakovani in potrebni športni objekt. Že dalj časa ugotavljamo, da s samim intuziazmom v klubu tudi ne bomo mogli uresničiti vseh teh naših želja. Trenerji vseh selekcij do sedaj delajo popolnoma brez- obrtnikov, pa pričakujemo tudi večje razumevanje Zveze telesno kulturnih organizacij. V lanskem letu smo za celotno dejavnost dobili le 450.000 dinarjev, kar je zadostovalo samo za tekmovanje članske ekipe. Zavedamo se, da v občini ni dovolj denarja za celotni razvoj telesne kulture, vendar mislimo, da bo pri delitvi treba bolj upoštevati množičnost, tekmovalni sistem in dosežene uspehe. Vse te težave ne bodo odvrnile upravnega odbora in vseh tistih košarkarskih entuziastov, ki nam Še zadnji trenerjev nasvet Draženu — kako naj se reši hitrih Hrastničanov plačno, raje bi rekli, da nase prevzamejo tudi kakšen strošek ekipe. Prav zaradi tega težko terjamo, oziroma od njih zahtevamo, še boljše in kvalitetnejše delo ter dodatno izobraževanje. To moramo v letošnjem letu korenito spremeniti, najti ustrezne oblike tudi finančne stimulacije, kot jo že imajo v nekaterih športnih in kulturnih društvih v občini. Čeprav nam pri zagotavljanju denarja za delo kluba veliko pomagajo delovne organizacije v Hrastniku in zunaj njega, posebno razveseljiv je tudi podatek ob prispevku finančnih sredstev hrastniških in revirskih Človek je glavni dejavnik pri večanju števila prometnih nesreč. Prav zato je lahko tudi najpomembnejši dejavnik pri preprečevanju tega zla na cestah in pri zagotavljanju večje varnosti v cestnem prometu. Kajti vsako leto nas pretresajo podatki o žrtvah, ki jih zahteva promet. Med prometnimi žrtvami so vse strukture prebivalcev. Kose sprašujemo, kje so vzroki za tako število žrtev in kaj bi veljalo storiti, da bi stanje izboljšali, lahko zagotovimo, da je še vedno premalo skrbi namenjeno prometni vzgoji. Vzroke prometnih nesreč razvrščamo običajno v več kategorij, pač glede na najbolj otipljive in očitne vzroke nepravilnega ravnanja v cestnem prometu. Za večino teh tičijo številni, navidezno nepomembni, vzroki, ki se jih udeleženci v prometu niti ne zavedajo. Na te pomembne vzroke je treba v procesu prometne vzgoje vedno opozarjati in človeka navajati k zavestnemu spoznanju, da je odločilen dejavnik pri odvračanju prometnih nesreč in jih je dolžan tudi preprečevati. To bo lahko storil, če bo upošteval vsa določila prometnih predpisov in kodeks etike udeležencev v cestnem prometu, če bo upošteval vse uporabnike cestnih površin in jim omogočal enakopravno udeležbo v cestnem prometu. Prometna vzgoja ni samo domena sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini in njenih komisij, AMD, ZŽAM, šole ter organov za notranje zadeve. Na tem področju lahko mnogo storijo tudi drugi činitelji od DPO, DS, KS in nenazadnje starši s svojim vplivom na otroke in seveda tudi z lastnim zgledom obnašanja, naj si bo kot pešec ali voznik. Dejavnost občinskega sveta in njegovih komisij je usmerjena predvsem v preventivo, zboljšanje prometnih razmer v občini s ciljem, da se zmanjšajo prometne nesreče. V letu 1986je bilo organiziranih več akcij od šolskega tekmovanja Kaj veš o prometu, spretnostnih vožnjah na poligonu, ob dnevu mladosti, kolesarskih trimskih voženj. V akciji za prometno značko sodeluje 733 učencev. Zelo vzorno in kvalitetno je bil organiziran kviz o prometu, na katerem so sodelovali učenci obeh osnovnih šol, pripadniki JLA iz Celja, prometni miličniki iz Ljubljane, povezoval in oddajo vodil pa je Marjan Kralj. Organizirane so bile še akcije: Pešec, Varno kolo, Brezhibno vozilo je varno vozilo, predavanja kako pristopiti k ukrepom, če pride do razlitja ali nesreče z nevarno snovjo in požar v prometni nesreči. Z dejavnostjo bomo v letu 1987 nadaljevali ob sodelovanju vseh udeležencev v cestnem prometu. Občinski oddelek za notranje zadeve in občo upravo Pionirji prometniki Osnovne šole Dol v letu 1985/86 Občinsko sindikalno tekmovanje v veleslalomu Delavci v Rajski dolini v klubu pomagajo, da ne bi uresničili zastavljenih ciljev, doseči večjo kakovost košarke v občini in še hitrejši razvoj hrastniškega športa kot celote. Marjan Dolanc -k * £ Osrednja manifestacija s * ^ kresovanjem ob L maju bo J -K tudi letos na rudniških naši- * -K pih v četrtek, 30. aprila ob -K "k 19. uri. Po kulturnem prog- -K T ramu bo zabava s plesom. * * Vabljeni! ^ ★ ★★★★★★★★■*★★★★★★★★ Tako kot več let doslej je tudi v letošnjem letu Občinski svet Zveze sindikatov Hrastnik skupaj z ZTKO Hrastnik organiziral občinsko sindikalno tekmovanje v veleslalomu na KALU. Prvotno je bilo tekmovanje planirano 22. marca, pa je zaradi preobilice snega odpadlo. Tako je bilo v soboto, 28. marca. Kljub izredno slabemu vremenu (dež, megla) seje tekmovanja udeležilo 31 tekmovalcev vseh starostnih razredov. Proga, ki sojo zelo skrbno pripravili nekateri zagnani privrženci smučanja v Hrastniku, je vzdržala dva teka, katerih skupni čas je tudi odločal o uvrstitvi. Med otroki v starosti do lOletso prva tri mesta zasedli: Vsak torek popoldan Proti novi telovadnici na Logu prihajajo matere z otroki, žene, dekleta... Danes je njihov dan. Vzele so si ga v zakup že v februarju, ko je Kulturno rekreacijski center 14. oktober zanje organiziral rekreativno telovadbo pod strokovnim vodstvom Tatjane Hočevar. Vsak torek nova telovadnica zaživi v pisanih barvah trenerk, ob živ — žavu otrok in ob dobri glasbi, ki spodbuja 40 do 60 udeleženk k intenzivnejši vadbi. Ura in pol razgibavanja, plesa, dobre volje in sprostitve vse prehitro mine. Se kratek klepet v garderobi in pred telovadnico, pa že znova med vsakodnevne skrbi in delovne obveznosti. V mislih mnogih je že naslednji torek. Z dograditvijo nove telovadnice imamo vse ženske v Hrastniku možnost, da se organizirano in aktivneje ukvarjamo z rekreacijo. Le čas in dobro voljo mora vsaka sama najti. Možnosti, da zgubimo kakšen kilogram bomo imele vse do julija. Zato vabimo vse tiste, v torek ob petih, ki bi rade kaj storile za svoje zdravje in prijetno počutje. Rekreativke! L ALEŠ GORENC 2. MIHEC FUNKELJ 3. ANDREJ KOVAČ. V starostni skupini od 10 do 15 let: L TOMO PODLESNIK 2. FRANCI BRILEJ 3. KRISTJAN UMEK. V kategoriji odraslih so bili rezultati naslednji: v starostni skupini od 20 do 29 let so prva tri mesta zasedli: 1. ROMAN BOROVŠAK 2. DORČI GORENC 3. ANTON BOROVŠAK v skupini od 30 do 39 let: 1. MIRKO UMEK 2. DUŠAN ŠKORJANC 3. SAMO ZUPANC in v kategoriji nad 40 let: vsako leto edini tekmovalec KOVAČ FRANCI. Vsi trije prvouvrščeni tekmovalci v posamezni starostni skupini so prejeli lepe nagrade, ki so jih prispevali naši ozdi. Kljub že prej omenjenemu slabemu vremenu pa je bilo ozračje enkratno. Vsi udeleženci so si želeli več takšnih tekmovanj, mn-ožičnejše udeležbe ter da bi v Hrastniku dobili smučarski klub, ki bi po strokovni plati lahko uresničil želje, to je organiziranje več tovrstnih tekmovanj. Jubilej strelske družine Steklar Devetega maja bo strelska družina Steklar proslavila jubilej — 40 letnico delovanja. Ob tej priložnosti bodo najzaslužnejšim članom in občanom podelili priznanja. Posnetek je od lani, ko so izročili namenu adaptiran dom strelske družine AAA...MH — Poglej, sami krepki fantje! Le kaj delajo v zdravstvenem domu? — To so pa naši šampijoni in šampijoni morajo biti krepki, kajne? — Posluš, a se mal’ zezaš? — Sploh ne! Tile fantje namreč vztrajno uvrščajo našo občino med vodilne — v bolniški. — No ja, smo vsaj nekje še med ta prvimi! Tako smo naslovili sporočilo o gledališkem dogodku z Dola konec marca, ker je v zvezi z Andrejo Alt, učenko 7. razreda. S šestnajstimi učenci razredne stopnje je namreč sama pripravila dve igrici — Mary Poppins in Rdečo kapico. Tekst je dramatizirala, glasbeno opremila in se lotila režije. Izkušnje sije nabrala pred leti, ko je dramsko skupino vodila Boža Golouh, nadarjena študentka novinarstva, sedaj zaposlena na Radiu Ljubljana. Pozornost je posvečala sproščenosti igralcev na odru, kar je osvojila tudi Andreja. Osnovnošolci in odrasli so predstavo lepo sprejeli. Andreji bo ZKO omogočila izpopolnjevanje, zato menimo, da bomo o njej še kdaj kaj slišali. Tanči Moljk Letošnji tečaj hoje in teka na smučeh Najprej teorija -potem pa zares V začetku je kazalo vse najboljše: meter snega, trideset tečajnikov in brata Pavčič v pripravljenosti. Prelepo, da bi trajalo... Tri dni pred 14. februarjem je začelo deževati... Dogovorimo se za 28. februar, čeprav vemo, da je pust. Mogoče pa le pride večina na tečaj. Slabo predvidevanje. Večina gre na veselice, zraven pa še občni zbor PD in delovne sobote. S tovarišem Pavčičem se dogovorim zadrug termin— 14., 15. marec — če bo sneg... Snega dovolj, kopnijo pa spet tečajniki: — Zdaj pa res ni več primeren čas za tečaj... — Stara mama ima rojstni dan... — Slabo se počutim, nekaj gre nadme, res ne morem... — Imam nujen opravek za otroka... Preklinjam svet in sebe. Kot da nimam že dovolj dela doma in v šoli. Mar bi se sama ali s prijatelji podala v naravo in se požvižgala na organizacijske probleme. Končno se nas zbere na Kalu deset najbolj vztrajnih. Najprej nekaj teorije in mazanje, potem na teren. Cveto se posveča posameznikom, kot da mu je to edina skrb na svetu. ,kotda bodo nastopili v državni reprezentanci. Če kdo napreduje, mu vsi iskreno, navdušeno zaploskamo. Redko doživetje. Predvidevam, da tudi v bodoče ne kaže nič dobrega tistim, ki bodo v moji bližini izjavili: »Rad bi stopil enkrat na tekaške smučke...« Navadno ga ne spustim več iz rok. Na kratko: oplel je. Vprašajte Bojana... Bojan Kraus je zvezda tečaja. Njegove hitre miselne reakcije in razvit čut za duhovit jezik sproščajo nenehne iskrice domislice. Na smučkah pa je seveda začetnik... Lep občutek. Tečajniki se trudijo Koordinacija gibov mu povzroča težave. »Ena roka ti zaostaja,« opozarja Cveto. »To je zato, ker jo imam največkrat v žepu,« pojasni. Ko že nekaj časa vadimo, pride mimo Jožko Razpotnik z ženo in nas ovekoveči. »Le slikaj, saj je verjetno zadnjič..« stoka Bojan. »No, shodil si že,« ga bodri Cveto. »Bravo!« mu zaploskamo. »Ja, šele pri šestintridesetih...,« godrnja. Ker tudi s kondicijo ni ravno v formi, ima vedno bolj pikre pripombe: — Tekov odslej tudi na TV ne bom več gledal... — Priporočal pa bom tek na smučeh — vsem, ki jih čmerim. Obiščeta nas Marko Planinc in Andro Mlinar, ki letos nista mogla na tečaj, in nas počastita s pijačo. »Hvalabogu, da imam navado prijeti kozarec z roko, z nogami ga ne bi mogel...,« potoži. Zvečer je imel v dolini občni zbor copatarjev. Težak dan, še težja noč. Sklepamo, da ga v nedeljo zjutraj ne bomo več videli. Pa jo primaha — s svojim aparatom v roki. Enkrat se slika s Cvetom Pavčičem: »Vnukom bom dejal, da sva bila skupaj na olimpiadi. Moji otroci mi ne bi verjeli.« Ko se vračamo domov, si ogleduje dolgo njivo ob cesti pred Lužo in jo trasira: »Tule bi lahko tekla kar dobra smučina..« To je znak, daje že zastrupljen. Samo da tega ne prizna. Objavljamo še vtise nekaterih tečajnikov. Lenka pa jih je izrazila s priredbo znanih ljudskih napevov. »Tekaško opremo imamo že več let pri hiši, smučati pa sem začela šele lani na tečaju. Takrat sem osvojila hojo, letos pa mi gre že drsni korak. Imeli smo srečo z vremenom, saj nas je neslo po kalskih planjavah. kamor smo hoteli, ker je bil sneg dovolj utežen.« Petra Golež, učenka » Tudi ob mojem drugem bivanju v Zasavju je bilo zares lepo. Čudovito vreme, gostoljubno osebje v domu na Kalu — in nadvse prizadevni udeleženci tečaja. Kaj si človek lahko žeti še več?« Cveto Pavčič, Fakulteta za telesno kulturo. Ljubljana »Žal mi je bilo, da sem moral drugi dan v Planico in tako nisem utrdil pridobljenih veščin. Pa saj se bomo gotovo še srečali. Mislim, da nas bo vedno več.« Pepi Frankovič, Steklarna-Sijaj So smučarji zbrani v planinco hite, tam gori na Kalu je zdravje za vse. Le zb ud' se, ustani, Dolan, Hrastničan, da Cveto ne b’ čakal zaman! On maže. on gladi, da dilce drse, nam kaže, nas vadi, vsi mokri smo že. Tud’ Bojan je shodil, zdaj teče za dva, a Cvetu pa srček igra. Lenka Turistični nagelj na Dolu JANUAR 198? novinarskemu literarnemu krožku na OŠ Dol prt Hrastniku za pobude m posebne turistično v obliki lipovega lista ' direktor TD programe ^ ■ STAHE 6RAH 48! 'r- ■* x ■ ■■ ^ : :Č.. Sprašujemo... • V Hrastniku je bil dosežen velik kulturni napredek. Na policah Trgovskega podjetja je sedaj mogoče videti in seveda tudi kupiti sedem različnih knjig, katerih vsebina nas poučuje, kako naj si v teh zaostrenih razmerah skuhamo dobro kosilo, kaj lahko naredimo in popravimo sami, kako se odvadimo kaditi... • V Hrastniku otroška igrišča v stanovanjskih naseljih gradimo s tako naglico, da v času, ko je dokončan projekt, na za igrišče predvidenem zemljišču že stojijo garaže. • Krajani Trtice ob vsakem večjem nalivu po svojih pipah dobijo prisrčen kalni pozdrav od krajanov Kovka. • Dobili smo podatek, da so se člani hišnih svetov največjega stanovanjskega bloka ABC »množično« udeležili očiščevalne akcije. S pogledi skozi okno so namreč opazovali kako sta se dva oziroma trije—med njimije kajpak bil predsednik, spopadali s snegom na stopniščih in na parkirnih prostorih... • Krajani Dola pa nestrpno pričakujejo začetek pomladnih dni, ko se bodo opojne vonjave majskega cvetja spet pomešale z duhovi po travnikih politih živalskih odpadkov. Morda pa bodo to izjemnost lahko celo vključili v turistični prospekt. • Posrečena urbanistična rešitev! Spominski park 88 dreves se izredno lepo vklaplja v bližnje »barakarsko naselje«. • Sprašujemo, ali res morajo biti take in podobne cvetke sestavni del našega vsakdana? In do kdaj? Turistični nagelj ljubljanske TVsi je med Slovenci pridobil veljavo. Za prizadevanja s področja turizma so ga dobile urejene vasi, znana smučišča, znane gostilne, Cankarjev dom.. Zato na Dolu skoraj nismo verjeli, ko so nas v začetku januarja obvestili o tem priznanju. »Nekateri vlagajo vendar težke milijone...,« smo se skoraj branili. »Tudi ideja nekaj velja,« nas je »tolažil« naš novinar Stane, ko ga je poslal Tomaž Terček. Akcijo TURIZEM SMO LJUDJE, s katero na osveščajo pri Turistični zvezi Slovenije, podpirajo tudi v Pionirskem listu. Novinarske in turistične krožke spodbujajo, da začnejo razmišljati turistično. Tako smo jim poslali prospekt, ki v obliki miselnih vzorcev predstavljajo našo turistično ponudbo. Mladi novinarji pa so dodali še nekaj zanimivih idej v zvezi s turizmom. Petnajstčlansko komisijo RTV Ljubljana sestavljajo predstavniki turizma, gostinstva in znani novinarji. Ob slovesni prireditvi v Domžalah so nam obrazložili pomen te akcije, saj predstavlja turizem več dohodka kot gospodarstvo, če se ga prav lotimo. Mimogrede — priporočali so tudi revijo LIPOV LIST, ki nas strokovno obvešča o delu na tem področju. Izhaja vsak mesec, letna naročnina znaša 5000 dinarjev za posameznike, in 10.000 za organizacije. Naslov: 61000 Ljubljana. Miklošičeva 38/VI. Letošnji natečaj Pionirskega lista nas spodbuja, da začrtamo projekt razvoja turizma v našem kraju. Ne vemo, če nam bo uspelo oživeti ideje, ki jih imamo. Vendar menimo, da se tudi pri nas v turizmu nekaj premika. Gostinsko podjetje Jelka nam je obljubilo pomoč, ko so nam čestitali za nagelj. Gotovo je tudi drugi ne bodo odklonili. Fanči Moljk Kulturni mozaik V Hrastniku smo 8. februar, slovenski kulturni praznik, počastili s slavnostno akademijo, na kateri je nastopil Moški pevski zbor DPD Svoboda I Hrastnik pod vodstvom Miha Hercoga. Na prireditvi smo podelili Gallusova odličja dolgoletnim članom pevskih zborov Hrastnika. Slavnostni govornik je bil predsednik skupščine Kulturne skupnosti Hrastnik Tomaž Kohne. Scenarij za prireditev je pripravila Sonja Juvan. Letos smo ob dnevu žena organizirali glasbeno prireditev na zavidljivi kakovostni ravni. Poleg domačega Velikega zabavnega orkestra Hrastnik so nastopili še gostje: pevec Lado Leskovar in člani Dixieland ansambla iz Kranja, ki so zaigrali nekaj znanih skladb jazza in dixija. Glasbeno izredno raznolik in bogat program sta povezovala Sonja Juvan in Tone Janša. Pet odraslih pevskih zborov Hrastnika oziroma prek 100 pevk in pevcev je nastopilo na občinski reviji odraslih pevskih zborov. Vsak izmed zborov je zapel štiri pesmi, s programom in kakovostjo petja pa so se potegovali za nastop na področni reviji izbranih pevskih zborov Zasavja. Strokovna komisija Zasavske pevske skupnosti seje odločila, da bosta Hrastnik na omenjeni reviji, ki bo 8. maja v Trbovljah, zastopaja Ženski pevski zbor DPD Svoboda Dol pod vodstvom Ivanke Šerbak Medved in Moški pevski zbor DPD Svoboda I Hrastnik, ki ga vodi Miha Hercog. Obe hrastniški godbi na pihala sta imeli letni koncert. Steklarska godba je nastopila na Dolu in v Hrastniku. Rudarska godba pa je poleg večernega koncerta pripravila še učno glasbeno uro za osnovnošolce. Plesna skupina GUMIFLEX je pripravila predstavo z naslovom PODOBE IZ ČASOPISA. Plesali so: Goran in Zoran Durečič, Igor Kropeč, Branko Potočan in Niko Retar. Koreografija in režija sta bili delo Branka Potočana. Z odličnim plesnim projektom je skupina nastopila v mladinskem centru v Hrastniku in v dvorani trboveljskega Delavskega doma. Sonja Juvan Barometer Glasilo »Naš barometer« izdaja občinska konferenca SZDL Hrastnik. Ureja ga uredniški odbor: Anton Bezgovšek, Marjan Dolanc, Branko Klančar, Milica Kobal, Tjaša Kohne, Jasna Rižner-Kosm, F anči Moljk, Marko Planinc in Joži Umek. Odgovorna urednica Milica Kobal. Fotografije Branko Klančar. Tehnični urednik Andrej Verbič. Pri izdajanju sodeluje center Delavske enotnosti za razvijanje obveščanja v združenem delu. Tiska v nakladi 4000 izvodov Tiskarna Kresija Ljubljana. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo oproščeno davka od prometa proizvodov.