'ta Oldest Slovene Doily in Ohio ^®st Advertising Medium AKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Oglasi v tem listu so uspesni Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio 'IE XXII. — LETO XXII, CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, (PETEK) SEPTEMBER 15, 1939. ŠTEVILKA (NUMBER) 215 ; 'Kanje minimalnih mezd 175,600 delavcem v tekstilni industriji dežele Andi e' ga je odredil zvezni adminstrator Elmer P. p^Ws> bo stopilo v veljavo dne 24. oktobra. — s ej bo znašala minimalna mezda v tekstilni Podmornico Squalus i Nemški letalci I Cehoslovaki odli- |ORGANIZIRANJE PROVIZORICNE so privlekli v ladje- neusmiljeno pobijajo kovan newyorskega delnico poljsko prebivalstvo župana La Guardijo ČEŠKOSLOVAŠKE VLADE V podmornici se nahajajo Izjave očividcev q bombar- Županu je bila izročena spo | Vladi, ki jo bosta legalno priznali Velika industriji 32Vz centa na uro. W3T0N, 14. septem- hJtnonr a^ministra" Rr ; Andrews je odre-' Višanje mezd 175,000 išanje"- delavcem, katero 16 24 stopiti v veljavo so Wi nih industrijalcev, ^testirali ^ -------- trupla 26 mornarjev, ki bodo pokopani z vojaškimi častmi. enako minimalno mezdo po 32 in pol centa na uro za 650,000 delavcev v tekstilni industriji, j PORTSMOUTH, 14. septem-Sedanja minimalna mezda v tej j ^ra — Včeraj so privlekli v tu- diranju Varšave. — Grozni prizori na ulicah polj-; skega glavnega mesta. LONDON, 14. septembra. — Oficijelna poročila iz Poljske Pri n, 7Jrali pri Andrewsu "S1- Dofj Rooseveltu. priporo-,. . industrijskega priporočil za vse industriji znaša 25 centov na u- j kajšnjo ladjedelnico pogreznje- [ naznanjajo, da nemški letalci ro, toda se je imela avtomatično | no podmornico Squalus, ki so jo i bombardirajo nezaščitena me-zvišati dne 24. oktobra na 30 z nadčloveškim trudom in veli- sta in vasi. Enega samega pole- minska kolajna za njegove zasluge pri vzdrževanju češkoslovaškega paviljona. Britanija in Francija, bo načeloval dr. Edvard Beneš. centov. Južnjaški industrijalci izjavili, če mislijo na sodišču u- i veljaviti svoje "pravice" proti; zvišani minimalni mezdi. e^ji, Češki in Moravski se je že Welo podtalno rovarenje proti vojni ret4(.jje i iapfli* V Nemčiji so na dnevnem redu. — V Pragi so Čehov ter jih obdržali kot talce. — Iz Ce Se Poroča o velikem pogonu nacistov na i kimi tehničnimi pripomočki niso i dvignili iz morske globine. Šest in dvajset mornarjev, ki se niso mogli rešiti in katerim je postala podmornica njihova krsta, bo pokopanih na državne stroške s polnimi vojaškimi častmi. Ko bodo spravili trupla iz podmornice, bodo spravili podmornico v tako zvani suhi dok, NEW YORK, 13. septembra, j — Danes se je zglasila pri La I Guardiji, županu mesta New i Yorka, skupina ameriških Če-' jo privedla | češkoslova- i AMERIŠKI POSLANIK V VARŠAVI JE DOSPEL Z RODBINO V RUMUNIJO ta na Varšavo se je udeležilo hoslovakov, ki sta 70 nemških letal, katerih bom- Vladimir Hurban, be so ubile 60 civilistov, med temi 15 žensk in otrok. Neki poljski kapitan poroča, da je bil z dvema ameriškima snemalcema filmskih slik na u- ČEŠKOSLOVAŠKA VLADA BO ORGANIZIRANA V DESETIH DNEH LONDON, 14. septembra. —— V Londonu in Parizu ški poslanik v Washingtonu, in | se vrše posvetovanja, da se organizira provizorično češko-Karel Hudec, češkoslovaški ge- j slovaško vlado, kateri bo načeloval dr. Edward Beneš, bivši predsednik češkoslovaške republike. Provizorična vlada, ki jo bosta legalno priznali vladi Velike Britanije lici v Varšavi, ko so nemški bombniki bombardirali mesto. Amerikanca sta posnela prizore na film, med temi tudi velik neralni konzul v New Yorku. Čehoslovaki so poklonili new-| yorskemu županu spominsko V a4;11 •azil: pacifiste in rovarje. septembra. časniška S, a-več-ki so bile di na odpor proti vojni Ukazi nemških oblasti kjer jo bodo popravili in preno- j nemški bombnik, ki je treščil v | vili. Stroški za prenovitev pod-; plamenih na zemljo. Kapitan i mornice, ki je stala $4,300,000, i poroča: "Predmestje Praga je ; so proračunani na dva milijona | bilo najhujše prizadeto. Nemški ; dolarjev. j letalci so se spustili tukaj nlz- Kot smo že omenili, je na po-1 ko nad zemljo ter so pričeli s i greznjeni podmornici našlo I strojnicami obdelovati civiliste. • I in Francije, utegne biti organizirana že tekom desetih dni, POSLANIK BIDDLE V RUMUNIJI v Berlinu in drugih nemških 1%* ^ f i JOŽ™"*: mestih so nabiti ukazi, ki sva- anja danes o .4 aretaci j inCx?kem Protekto-|rijo ljudi, naj ne nastavljajo u-j?^® ZVona.0 potaplj'a %lo Moravski. : šes takim rušilnim tendencam, | ' je bilo naznanja. koliko iz cesarje razvidno, da policija ' a 1 00 ruP a nir vi itii^re^ran^' toda iz nima več kontrole nad virov na.imanj ^ obdržali kot a Poroke proti sa- H na Pacifiste S§nii1Ca' septembra, "sta „ Poročevalec pariš- K ^ iz ! nima vec se nazna-1 jevalci tendenc poroča, razsir- Na vsaki veliki ... . , . kmetiji je nastavljen policijski PaJL organ, čigar dolžnost je, paziti, da oddaja kmetija svojo določe- j rešili s pomočjo genialne na- j ziii ubito malo deklico, ki je stiskala v ročici knjižico z desetimi božjimi zapovedmi. V predmestju Brudno je nemška bomba zadela cerkev." mornarjev na ogled njih svojcem ali ne, to je odvisno od no ji količino živil. Dvoje stavk nemškega delavstva LONDON, 14. septembra. — Ministrstvo za javno obveščanje ! v podmornici 240 čevljev pod vodo velik mraz, sodijo, da so trupla dobro ohranjena. it ' PQgor, V ^emčiji veliki naznanja, da sta bila pretekli k jj na vohune, pa-; teden v velikih industrijskih O- rovarje i pel napravah v Russelheimu, 11111 Režimu, ki so ! Nemčija, proglašena dva delav- Javni shod 'celi stevi^av^"ati v vedno j ska štrajka. Oblasti 111 ščuvajo lju- mnogo delavcev. Mobilizira. - Zdi se, da se države druga druge boje lSi,i-SOd^ ima Rusija pod orožjem že okoli Angjj0?? mož. — Zakaj sovjeti mobilizirajo?— ln Franciji vlada prav taka negotovost 1 ruske mobilizacije kakor v Nemčiji. Se ^'. ^Ptembra. —■----:- Pr'Prave! men, da bodo s svojim priho-' kaj(„ s^rbi prav ta-; dom na rumunsko mejo prisilili % Vladi 1 rancoski in Rumunce, da slednji povečajo Stilen i'o ne ve' svoje dobave olja Nemčiji. Vse je zavito v gosto meglo Nervoznost, ki se pojavlja v j odbora vlagateljev bivše North 1 Sovjetske Ru- ^iz Mo" d* jemobili: Javni shod prireja Komunistična stranka v petek 15. septembra ob 7. uri zvečer pred Bath House na E. 63rd in St. Clair Ave. Govorniki: Yeta Land kandidatinja za župansko meso zaprle j sto, Petar Margetich, kandidat za odbornika 23 varde in Lowell Vatson. Predmet govora: Vojna situacija in volilna kampanja! Pridite na ta shod! Odbor. Ročinjci, pozor! Vsi Ročinjci, ki so bili navzoči, ko so bile posnete njih slike pred par tedni na vrtu na Miller Ave., bodo lahko videli te slike med drugimi slikami v soboto večer dne 16. septembra na dvorišču Starmanove mlekarne v Euclidu, cesta 200, pri Roosevelt šoli. Pojasnilo Danes sta nam sporočila slovenska odvetnika gg. Kushlan in Opaskar, da brez odobritve Ill "k L^Monu i 86, (ja S(',,ečenje j ruskih zunanjih zadevah, pa je lomilo ^ tudi nemška | mnenja, da Rusija mobilizira ž SovjetsLCSene^ena nad zato, ker je v negotovosti glede j e Mobilizacije,1 načrtov Nemčije ter da končen-| XXXXXXXXXN VXXXXXXXXX XX X X IX X x j UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by TH* AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBUSHINQ CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5315 Issued Every Day Except Sundays and Holidays raznaSalcu v Clevelandu, ea celo leto.................................$5.50 :a 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50 L*o pošti v Clevelandu, v Kanadi In Mexlcl ta celo leto.................$6.00 -e 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece.................,....$2.00 Zedinjene države ea celo leto ........................................$4.50 is 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1.50 Za Evropo. Južno Ameriko In druge Inoiemske države: « celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; Entered as Second Class Matter April 26th. iiJIS at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of Congress of March 3rd. 1879. UREDNIKOVA POSTA PRIHODNJO NEDELJO DNE 17. SEPTEMBRA VSI V SLOV. DEL. DOM V COLLINWOODU Menda že vsak dobro ve, da se vrši prihodnjo soboto in nedeljo velika proslava otvoritve prizidka pri Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Ker je bil dotični program v vseh naprednih listih že priob-| čen, ga jaz ne bom opisoval. Moj : namen je, da vas vse skupaj še enkrat vljudno in prijateljsko povabim na to slavnostno otvo-j ritev. Naša narodna administracija ima danes več prilike, I Menda mi nihče ne bo štel v tla izide zmagovita iz boja za izpremenitev ameriške | ako zapišem tole resnico, J i da so se delničarji S. D. Doma EMBARGO IN GOSPODARSKE RAZMERE DEŽELE nevtralnostne postave in za preklic embarga, kakor ga je imela prej, ko se bo v četrtek sestal kongres k svojemu j wooda še vedno odzvali vsaki izrednemu zasedanju. Nezmotljiva znamenja namreč ka-1 taki priliki. In to povsod, kjer žejo, da bi si ameriška industrija in trgovina silno opo-, so jih povabili. K Slov. nar. doni ogli s preklicom embarga na vojne potrebščine, katerih mu na st- Clair Ave-' k otvori- je tako zelo potrebna bojujoča se Evropa. "ar" doifu J Maple X7. .... .-it f , . Heights, k otvoritvi Narodne- V opoziciji proti vladnemu nevtralnostnemu pro- doma na Zapadni strani- gramu je opažati znake popuščanja. Senator Elbert D. I (West Side) in v Euclid, o., na Thomas, demokrat iz države Utah, napoveduje, da bo Recher Ave. dobil predsednik Roosevelt v senatu 15 do 16 glasov za! Ali nas ni bilo veliko? Ja, po preklic embarga. ■ p^&vici povedano, da nas je bilo | povsod v obilici. In na to naj Zadeva ameriškega embarga postaja glavni faktor —■——--- Nitri je izhajal pred vojno madžarski tednik "Nyitramegyei Szekle," ki mu je bil vojni kurat Tiszo Jozsef stalen sotrudnik. V vsaki številki je bil članek z njegovim podpisom in mladi kurat je na vso moč hvalil madžarsko junaštvo, pel o zmagah Madžarov ter na vse mogoče načine v nič deval nasprotnike. Jasno je, da v onih prilikah ni mogel pisati proti Madžarom, ali lahko bi bil pisal v slovaške iiste, poročal o usodi svojih rojakov, lahko bi bil pisal vsaj slovaško, toda njega so "pač Dili zapisali za Madžara," pa je zato pisal madžarsko. Danes predsednik vlade dr. Jožef Tiso jovori slovaški mladini o "dvajsetletni sramoti robovanja Čelom, ki so si prizadevali pokvariti slovaškega duha," spominja svoje mlade poslušalce 1000-letne slavne slovaške tradicije, le omenja pa niti z besedo 1000-etnega robovanja Slov a k o v VTadžarom in 150-letne brezdušne madžarizacije. Pač pa ostro iapada one, ki verujejo v slo-vanstvo in v češkoslovaški narod. "Podlež je, kdor hoče imeti irugo mater, kakor svojo," na- in rojaki, in rojakinje iz Collin- vsak rojak in rojakinja pomisli, pa gotovo bo prišel tudi on in ona k nam. Ni treba misliti, da mora vsak prinesti torbo $$$, ker vemo, da jih nimate ne vi, in ne mi in ne noben delavec. Vi samo pridite. Ste vseeno dobrodošli med nami. Ste dobrodošli med svojimi prijatelji. Pa še bolj dobrodošli med delničarji Slov. del. doma na Waterloo Rd., kjer bo vse živo, korajžno in vse veselo, se bo ba-lincalo, plesalo, pelo. (Tudi zbor Bejži nastopi). Se razume, da žejni in tudi lačni ne boste. Ženski odsek o-menjenega S. D. Doma, te pridne ženske, bodo skrbele za vse to. Iskreno vas vabi tudi ves direktorij tega doma. In vaša pot naj vas vodi prihodnjo soboto večer in nedeljo samo k Slov. del. domu na Waterloo Rd. v Collimvoodu. Na svidenje! patro za ženo, slab okus, ali pa je bila Kleopatra tako pretkana, da je diktatorja omrežila z drugimi svojimi čari. Japonska milijonska mesta I glaša dr. Tiso slovaški mladini, A. Jankovich ki ji je znano, da je 1. 1910. Ti- -— | so sam hotel imeti drugo mater, med demokrati in republikanci, dasi nimajo ne eni ne' Ujetniki med nebom da so našli pogumnega moža, ker se je svoje slovaške sra- drugi natančno potegnjenih črt. Odkar je izbruhnila vojna v Evropi, republikanci javno očitajo administraciji, da hoče slednja spraviti Ameriko v vojno, dočim se nagibajo skoro vsi demokratje, ki so kazali doslej odpor proti administraciji, nazaj v demokratski tabor, kolikor | jih ni že v njem. Senatorji William E. Borah, republikanec iz Idaho,! in zemljo vsenaokrog. Sem prihajajo zlasti skupine švedskih turistov. Ob vhodu Limfjorda na Jut-landiji leži prometno dansko j mesto Aalborg, znano po svojem izbornem žganju in po svojih starih zgradbah. Tam stoji tudi Gerald P. Nye, republikanec iz North Dakote, in Arthur,50 m visoki Aalborški stolp, ki H. Vandenberg, senator iz Michigana in možen predsed-,ima na svojem kupolastem vrhu niški kandidat republikanske stranke, so v ostrih besedah ™aihn°„gost^no in 11ep, r.azgl,ed ošibali program administracije. Senator Guy M. Gillette, demokrat iz Alabame, in Frederick Van Nuys, demokrat iz Indiane, ki sta ob zadnjem zasedanju volila, da se odloži to zadevo do prihodnjega zasedanja, sta se pričela nagibati nazaj na new-dealersko stališče. Senator James F. Byrnes, demokrat iz South Caroline, ki je že tudi često šibal administracijo, je glasoval za preklic embarga. Da predsednik ne bo imel tako silnega nasprotovanja v svojem boju-za preklic embarga, kakor ga je imel pri zadnjem zasedanju kongresa, je razvidno iz dejstva, V enem izmed zadnjih sončnih dni se je povzpela na vrh takšna skupina, istočasno se je neki šolski razred zgoraj pripravljal, da odrine z dvigalom v globino. Ko je bila zadnja skupina šolarjev v dvigalu komaj še 15 m nad zemljo, je mehanizem odpovedal. Dvigalo se ni premaknilo nikamor več, ne navzgor ne navzdol. Mladini, ki V V ki je v mraku in mrzlem vetru' moval. ponesel vsaj veliko steklenico! vroče kave in pogače. Bil je že | Slovaški list "Slovenska Slo-skrajni čas, turisti so bili vsi i boda," ki izhaja v Prešovu, ob-premrli od mraza. Tedaj se je'javlja članek "Slovaško in če-po sedmih urah dvigalo končno ško časopisje," v katerem izra-zganilo. Lačni in premraženi so za nekaj prošenj češkim bratom-odpotovali Švedi na zemljo, kjer j novinarjem. V članku čitamo so jih sprejeli takoj z izdatno j med drugim: "V večini listov večerjo, tako da so kmalu po- * češke narodne jednote opažamo v poročanju o Slovaški namerne vesti o težkočah, s katerimi se mora slovaška vlada boriti pri gradnji nove države. Ne želimo, da bi slovaške razmere hvalili, prosimo pa, da bi o njih nevtralno poročali, prvič zato, ker prihajajo češki listi tudi k nam (!), drugič pa zato, da bi tolikokrat po- _ Po zadnjem štetju je znašalo število japonskega prebivalstva brez prekomorskih posesti dne 1. oktobra predlanske-iga leta 71,252,800 duš. Posebno značilno je, da je živelo 35.2 odstotka tega prebivalstva, to je 25,109,400 ljudi v mestih. Prava Japonska ima 33 mest po več nego 100,000 prebivalcev, štiri mesta je šteti med milijonska mesta, če vštejemo tudi predmestja. Na čelu je Tokio s 6,274,000 prebivalcev, sledijo Osaka s 3,-213,000 duš, Nagoja s 1,186,000 Kioto 1,133,900, dočim šteje naslednje največje mesto Kobe 964,000 duš. To velja za stanje pred poldrugim letom. V zadnjih letih je' število japonskega prebivalstva naraščalo letno povprečno za milijon, to naraščanje pa relativno nazaduje, čeprav za sedaj v neznatni meri. Z upoštevanjem te okoliščine so izračunali, da bo prava Japonska čez kakšnih 30 let štela 100 milijonov prebivalcev. SKRAl Stara modrost Težko se izuči, kogar zmota ne zmodri. , j Za izdatek premi8'1 ^ za dolgo pot dvakrat, tev — trikrat. *• | Prva skušnja opozor1' pouči, tretja izmodri' Ni najbolj svetlo ta1"1 zlatom svetijo. Ni vsaka modra pisana; ni vsaka uglasbena. ajb# — Kako se na; strupene gobe? — Skuhaj jih in ^ kosilo. Če umre, so S0 daj zabili na muke sedemurnega u-jetništva med nebom in zemljo. To in ono iz Slovaške Šanjo Mach, minister za propagando v slovaški vladi in vrhovni poveljnik Hlinkove garde, je imel prošlo nedeljo v s tem dokazali Pještjanih govor o aktualnih udarjane simpatije Čehov do vprašanjih sodobne Slovaške, i Slovakov. Slovaško državno telo Med drugim je minister nagla- j kaže marsikakšno napako, ki jo šal; "Postavili smo se na stran1 bo odstranila šele bodočnost, nemškega naroda in bomo ob' Češki listi bi ta prizadevanja TRD KAKOR DIAMANT Diamant, najtrša snov, ki jo poznamo na svetu, je pomagala ameriškim izumiteljem do nove kovinske zlitine, ki je mnogo cenejša od diamanta, pri tem pa je za malenkost (0.2 odstotka) mehkejša od diamanta. Gre za zlitino iz volframa, ti-tanija in nekih drugih snovi, ki se pomešajo z niklom in grafitom. Ta zlitina se je posrečila ameriškima kemikoma McKen-ni in Smithy Po svoji odpornosti presega karborund in bo lahko rabila za rezanje najtršega jekla. ker je pričela prejemati ameriška industrija — zlasti je okretna in vajena športa, ni njegovi strani vztrajali tako dol- lahko podprli s svojim pisanjem. jeklarska — mnogo ogromnih naročil,' zaradi česar je poklicala nazaj na delo tisoče delavcev, in ker se je silno dvignila vrednost raznim delnicam. In vse to nekaj šteje Poleg tega pa se tudi evropska vojna približuje onemu stadiju, ki bo pričel izvajati vpliv na ameriško javno to nič delo, bila je pripravljena, go, dokler bo nemški narod stal' Ako pa tega nočejo, potem naj da spleza po železnem ogrodju na naši strani. To je urejeno' ohranijo vsaj nevtralnost kar bo1 na tla. Ker pa je stvar vendar- vprašanje in nimamo pri tem' — akoravno je to težko — ven-ie malo tvegana, so rajši po- nikakršnih zahrbtnih misli. Za-, darle služilo stvari in češki žur-klicali gasilce, ki so prispeli s to se naj nihče ne boji, kakšno !.nalistiki." svojo najvišjo lestvijo in so' bo naše zadržanje za bodočnost. mnenje. Napadi nemških bombnikov na francoska i# I učence spravili drugega za dru-'Ko se je plaz vsul nad nas in angleška mesta bi seveda ojačili prozavezniške simpatije j girn na varno. j nad nekatere druge narode, so v Zedin jenih držaVah, kakor tudi ni dvoma, da jih bol Zgoral pa ie med tem sede-'bili "^i'voditelji tako modri, | ojačil zadnji Hitlerjev nečloveški odlok, da se brez ozira la Vedska družba in gasilci ji df so vzdržal1 nas narod Pred; bombardira vse poljske kraje, ne glede, da li so odprti in i niso mogli pomagati. Pozvali so ^ azom 111 ZA 0 t'lsmo poginili i vv., r 63 r ® , . x . , I pod njim. Ako se plaz zopet nezaščiteni m v vojni črti ali ne. — Kleopatra ni bila lepa? Ali ni čudno, da se danes, 2000 let po smrti Kleopatre arheolo- !vse monterje i„ strokovnjake 2n ^ nam ne more m zg0, ......- ... VABILO PROFESORJEM MAMLOCKOM1—pa^o ^ M % 9 z vpras"]em-Je Clevelandčani, ki so videli veliki antinacijski film G%iM%°Te lT med%m^"iz- .na strani Pravice in na "Profesor Mamlock," glede katerega so si nacistično I kazal široko grudnega. Veselim' svojega naroda." V V usmerjeni ljudje zaman prizadevali, da se ga ne bi kazalo švedom, ki so pa počasi posta-v clevelandskih kino-glediščih, se bodo gotovo še spo- jali resni Švedi, je ponudil pija-minjali prizora v filmu, ko so izgnanega židovskega ^ ^ trenutka, ko jih bodo re- zdravnika nacisti naglo pripeljali nazaj v Nemčijo, da; 'Slli' .zast"n''' Dluzba se 111 daId . , , -11' 11- , - . - v ., i prositi. Pila je po mili volji, olajša akutne želodčne bolečine glavarju rjavosrajcmh ^ j^jo je bila bolj šibka, msgr. dr. Jožef Tiso izhaja iz pobojnikov, nacijskih Šturmtruparjev. I ker so zaloge kmalu pošle. Ra-lzelo dobre in zavedne slovaške la egiptska kraljica Kleopatra res tako lepa, kakor sporoča zgodovina ? Stari pisci omenjajo lepoto Neki Slovak podaja naslednje, Kleopatre kot nekaj posebnega zanimive podatke o življenju in nedosegljivega. Njeni čari so dr. Tisa: i bili baje neodoljivi. Posebno Predsednik slovaške vlade Marsikdo, ki je videl ta prizor, je mislil, da bi bilo i zen tega je sonce zahajalo, po- kaj takega nemogoče. Toda na svetu je vse mogoče — od Hitlerjevega korporalstva do njegovega vrhovnega poveljstva nemške vojske, od nacistično-sovjetskega sovraštva pa do sklenitve medsebojnega prijateljskega pakta. V Antverpnu, v Belgiji, je dal nemški konzulat nalepiti po mestu velike lepake, v katerem se vabi zdravnike, inženirje in ostale tehnike, ne glede da-li so nemške narodnosti ali ne in ne glede na njih raso, naj se nemudoma vrnejo v Nemčijo, kjer jim bo zopet vzpostavljeno njihovo nemško državljanstvo in vrnjena njihova posest. Samo po sebi je seveda umljivo, da je to vabilo namenjeno v prvi vrsti izgnanim Židom. ( Zdi se, da trpijo danes njihovi zatiralci na mnogo hujših želodčnih bolečinah, kakor je trpel v filmu oni šturmtrupar, radi katerega so poklicali nazaj v Nemčijo zaničevanega židovskega zdravnika, da mu je olajšal bolečine. Tozadevno ugotavlja poročilo iz tega belgij- stajalo je čedalje hladneje, peči pa zgoraj ni bilo. rodbine. Vzgajali so ga kot za vednega Slovaka, ko pa se je nadarjenemu mlademu duhovni- Plutarh ne štedi s priznanjem lepote, kadar nanese beseda o tej ženski. Res se zdi, da Kleopatra ni bila navadna ženska, kar sodijo posebno po tem, da je znala pritegniti Antonija in Cezarja. Toda starinoslovci, ki odkopavajo starine v Aleksandriji in okolici, prihajajo v zadnjem času do zaključkov, ki ne poveličujejo posebno Kleopatrine lepote. Pravijo, da je Kleopatri-na resnična lepota daleč zaostajala za tem, kar pišejo zgodovinske knjige . . . V svetišču pri Denderi so nedavno odkrili relief, ki kaže Kle-opatro z nenavadno dolgim nosom in šiljasto brado. Nos in skega mesta: "Doslej se ni še noben Žid odzval temu izraz. \ Iz tega sklepajo, da je moral Ure so minevale, spodaj so | ku posrečilo, da je postal tajnik zaman skušali spraviti dvigalo j nitranskega škofa grofa Batthi-v tek. Švedi so bili že priprav- anyja, je njegovo slovaštvo ne-Ijeni, da splezajo ob zunanji koliko pobledelo in mladi dvor strani železnega stolpa na tla.'ni kaplan se je odslej stalno Tega pa niso mogli izvršiti, kaj-; podpisoval z madžarskim pravo-ti mlada ženska iz njiliove druž- pisom Tiszo Jozsef. Pri Ijud-be se je bala te res tvegane poti skem štetju 1. 1910. se je nato in je izjavila, da ostane rajši seveda priglasil za Madžara. Ko dva dni zgoraj. i so ga nekateri zavednejši to- Spet je minila kakšna ura, jvariši zaradi tega ostro poka-spodaj so bili tudi že vsi obu- rali, je dejal: "Kaj pa hočem, pani. Končno je uspelo vsaj to, [napisali so me za Madžara!" V ŽELEZNIŠKA ZVEZA MED EVROPO IN MALO AZIJO Rumunski "Timpul" poroča, da se turške oblasti v Ankari pogajajo z neko angleško inženirsko komisijo, ki študira vprašanje modernizacije turških pristanišč. Gre za ureditev železniškega vprašanja preko Bospora. Inženirji so izdelali načrt trajekta, ki naj bi oskrboval prevoz vlakov s postaje Sirket-dji, ki je končna postaja orient-ekspresa na postajo Haidar paša, ki je izhodiščna postaja ta-uruškega ekspresa na maloa-zijskem ozemlju. Ce se bo načrt uresničil, bo dobila Evropa direktno zvezo z Malo Azijo. — Prosim, če kak prispevek za "D0111 Ijenje pijancev". . — Dam vam mojeg Nova strojepiska-sem vas v službo, keI ste dobra strojepi8^ ^ boste vedno stali P11 gledali na magistrati10 god Nikakor ne, natelj, jaz imam svoj0 Izboren pri- , delek gro^f državi n b z % | ti Letos bo štirikrat ^ dja kot drug8 boljša bo tudi D) kovost. --"■ /: Kakor naznanjaj" g; bo letos v državi 0 polkrat več grozdja ^ je bilo lansko 1 grozdja v državi 0 „j šal letos približno ^ dočim se ga je Pr'ri 'J samo 9800 ton. ^ ^ delek grozdja v dr^ ^ znašal zadnjih dese ta 1928 do 1937 "" na leto. Vinogradniki i čim se pričakuje letine grozdja, Pa tos iste kakovosti bo? aJi 1» . bolje kakor je bilo * ! Vinorejci pravijo, ^ * listje okoli grozdja- ^ važno za sladkor v ^ . tos bujno razvito, SPOMENIK PRVI ANGLEŠKI ŽRTVI V SVETOVNI VOJNI Na. Mons Belgiumu so odkrili spomenik na mestu, kjer je 22. avgusta 1914 padel prvi angleški vojak v svetovni vojni. Tam je eskadron irskih dra-goncev napadel četo nemških ulancev. Odkritju spomenika so prisostvovali predstavniki belgijskih civilnih in vojaških oblasti ter delegacija britskih vojnih veteranov. vabilu." In najbrže se tudi ne bo, ker je vsem živo pred očmi usoda profesorja Mamlocka. PETROLEJ PRI BRNU? V okolici Brna na Moravskem vrtajo zadnje čase v zemljo, da bi odkrili izvirke nafte. Vzhodno od Brna so strokovnjaki u-gotovili ležišča. petrolejskih vrelcev, katerih donos cenijo na 140 tisoč cistern. Ko bo žetev pod streho se bodo vrtalna dela pospešila z vsemi razpoložljivi-imeti Cezar, ko je snubil Kleo- mi sredstvi. izbornost pridelka^^/ " VSE KAR*/ potrebuje se oJ z0 ^ bodi izvlečenje z0 ' ^ ( zcb in enako lahko še polno zadovolji -jj Župniku, ne da bi z^u dosti časa. Vse delo J,^, kadar vam čas P1^ ni naslov: 6131 St. 0'% vhod na 62-Knausovo Kidneys Mj Clean Out $ The only way your AeJda and poisonous blood 1h Iliru ti mllH^", noy tubes or niters, ; i agffer from Getting .ui' y m-fr'or S Ity, Burning, smnvtins tako cnanvOH. (let tevd prt-Hcrlution n'1'Liil'S Tex). Works fast, vliy^ immt l,rlns "i n'-ll guaranteed to tlx you v r monry hack on return $$7 flv' Cyst t % coaie only and the guarunte pi-i ote^ ts ' 15' septembra, 1939. ENAKOPRAVNOST STRAH 3 VOJNA V EVROPI - SADOVI MONAKOVA Vojna v Evropi, ki je izbruh-1- septembra, ki so Hitler-^eve kohorte vdrle v poljsko se je pravzaprav pri-a že pred letom dni. Lanski | vSust se je končal v Monako-_u~-letošnji avgust se je končal ;ojni. Monakovo je bil pred- Dr H rVaVemu P^esu' se danes Av Vaja na evropski pozornici. de0 ^ bili državniki zapadnih racij lanskega avgusta ■ Vo'j' braniti češkoslovaško, ,0^?°. da bi bil oboroženi D odvrnjen. Monakovo je J^alo Hitlerja, da so nje-Pad ZlVe' nez^omljivi in da za-"e s^e "imajo ne volje in ne stavv^' (^a se mu drznile po-teče^-^0 robu- Zato danes gr- lih veU(lnih in skoro never jet- beleži mnogo in vojen. Ampak malo fal v0Jen ^ j® ta. Nihče m ma-jesam ne' ce'0 Hitler ne. Hotel vsa-m.0 Gdansk in kos Polj ske— cilj ;Za, ^"krat. Njegov končni ^»glešlcega ________ | Uverj 0Jne- Ogleda, da je bil sicer J1, ^ svoj cilj doseže, ne lagcin ei^m mahom' temveč po-taVl a~~^a oba imperija pade-sih, Jeg0vo naročje v malih ko- iitl in s^bil razkosanje britskega 'rez ... - --e" imperija, toda fogiyv61 j6 rnojsterski mešetar. hkkul J6 sleherne metode, dobil d ''e z'ePa i" zgrda da bi ORiinacijo nad svetom ^iriio ?Jne' ^™Gmirjal je ne- brez lir,, '0vin'XeS^ an^eških demokra-akcijelgra^ na račun strahu re-8Voje revolucijo. Način "o rne>iain!anevriran.ia je poljub-"^letel ln Se umikal, kadar je Vežništ na 0(^Por- Zgradil je za-Toltio X0 T osišče Rim-Berlin-stvQ 2{P je bila sijano sred-6je pr '^rategično manevrira-&elai .0 1 Londonu in Parizu, 'h o^6 ^Uube, ki so bile laž - .ja! SVo.ie nasprotnike ^in nim' ^ledi za trajen '0^tnilaZOrO^enje- ® temi me-^oin •'1e Prodiral korak za ko-^ toon-'V0^0 za točko svoje-Nj p 1)Hma- Njegove zahteve Sdez!!80 bile skromne, ]nežkn 0 "epretirane, bilo jim So bne J^^ekati in očividno ni-?jih$;v re(^ne' da bi se zavoljo % ltia 0?a spremenila v člove-l So nr"1.00-. ^'■ar bodo narodi, Sva5v al\na uničenje Češ-.St v vojno radi H 'tier je lahko upra- ^lova^601' ^ je tako imenit-^a skozi ves čas, odkar je Hitler nastopil svojo osvajal-no pot, je nenadoma odpovedal. Hladnokrvna destrukcija češkoslovaške, ki je sledila komaj pol j leta potem, ko je nacijski firerj slovesno izjavil, da ne mara "ni- \ ti enega samega Čeha" in da ne zahteva niti ene nadaljne pedi zemlje v Evropi, je prepričala državnike v Londonu in Parizu, kar je vedel sleherni preprost človek in kar je trdil pretežni del neodvisnega svetovnega tiska — da se s Hitlerjem ne da pametno govoriti. Angleži in Francozi so končno spoznali, da se bodo morali najbrže boriti ali pa kapitulirati na celi črti. Pričeli so se torej brez odlašanja pripravljati na vojno. Ko je prišla Zahteva za Gdansk, so bili torej pripravljeni. Toda Hitler je bil očividno prav do konca pod vtisom, navzlic vročiničnemu oboroževanju, vojnim ukrepom in pa rastoči fronti za ohranitev miru, da mu bo zopet mogoče izsiliti svoje zahteve brez vojne. K samo-prevari mu je morda pomagal uspeh, ki ga je dosegel s podpisom nenapadalnega pakta s Sovjetsko unijo. Morda je bil zaveden po taktiki Anglije, ki je celo po invaziji v poljsko zemljo in po ponovnih svarilih, ki so imeli značaj ultimatuma, držala odprta vrata pogajanj, ki so lani vodila v Monakovo. Tako je Hitler ostal neprepričan in nespravljiv, dokler se končno, vrata niso zaprla in se je pričela vojna. Angleško - francoska odločnost navzlic umiku, katerega je v kritičnem momentu napravila Moskva, dokazuje, da je instikt za samoohrano končno stopil v akcijo. Po vseh znamenjih sodeč, bo vojna dolga in trpka. Anglija je formalno naznanila, da se je treba pripraviti na konflikt, ki bo trajal najmanj tri leta. Razpoloženje, ki danes preveva London in Pariz, je, da Gostilna naprodaj Proda se hitremu kupcu po nizki ceni gostilna na dobrem prometnem prostoru. Vpraša se na 6702 St. Clair Ave. Good Time Cafe. V najem Odda se v najem tri sobe, kopalnica, garaža. — Vse v dobrem stanju. — Vpraša se na 6424 Spilker Ave. OBOI lO Vnokar je izšla ... velepom embna knjiga "THE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY" spisal Dragotin Lončar ^stavil v angleščino Anthony J. Klančar T ^njiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev. vojne ne more biti konec, dokler ne bo Nemčija zdrobljena v prah. Ljudje so trpki, nobenega navdušenja ni za vojno, ampak na delu je jeklena odločnost, ki je zaloputnila vrata vsem iluzijam. Neki opazovalec piše iz Pariz: "Nihče ni verjel, da se bo zgodilo, kar se je, prav do zadnjega trenotka. Navadno ljudstvo je pričakovalo, da bo kak končni preokret odvrnil katastrofo. Odločnost bo rasti a z rastjo sezna-nov mrtvih in ranjenih in ko strasti prepodijo zmerno&t, ki se je rodila v nadah, da bo o-hranjen mir. Včeraj sem se vozil skozi ulice Pariza in okoliških mest. ženske so si grizle noh-tove in plakale. Moške so bili mrki in odločni, in pri nekaterih se je že opažala vzhičenost ha-zarderja, ki ugiba o svojih izgledih. Isti opazovalec nadaljuje: "Ta vojna je nepobitna obsodba politike tolaženje. Monakovo ni ohranil miru v našem času; o-hranil ga ni niti za leto dni. Borba za češkoslovaško bi bila pravičnejša in bi bila imela več zaveznikov. Rešitev Španije bi bila lažja kot pa je obramba Poljske in češkoslovaške in ako bi se bilo njo rešilo, bi bila obramba obeh najbrže nepotrebna. Ironično je, da ima Pariz danes lice Barcelone v letih 1936-39: iste modre luči ,temne ulice, zavetja pred zračnimi napadi, povsod vreče napolnjene s peskom. Včeraj so bile umetnine iz španskega narodnega muzeja Prado, katere so lojalisti skrbno varovali in poslali v ženevo, naložene na tovorne avtomobile in bili odpeljane iz Francije v Madrid. Istočasno se prazni Louvreški muzej. Mednarodni brigadirji, ki so se borili za Francijo v madridskih predmestjih in ob reki Ebro, se zopet vpisujejo kot prostovoljci za boj proti Nemčiji, to pot v vrstah francoske armade. V malo tolažbo je človeku, da je že pred tremi usodnimi leti vse to pisal in predvideval.. "Napredek" 13 TISOČ JAJEC SE JE RAZBILO Na dunajski Landstrasse se je primeril proti koncu minulega tedna karambol med dvema tovornima avtomobiloma. Eno izmed vozil je vozilo 13 tisoč jajec, ki so se pri nesreči razbila do zadnjega. SLON NAPADEL ODPRAVO V AVTOMOBILU V zaščitnem parku Ruandi v Južni Afriki je doživela neka znanstvena odprava nenadeja- pano senzacijo. Ekspedicija, sestoječa iz sku-I pine geologov, je bila z avtomo-i bilom na poti skozi goščavo, i | Med vožnjo pa so učenjaki sre-i čali slona, ki se nikakor ni ho-! tel umakniti vozilu. Postavil se mu je po robu.' Vozač je zaradi tega dal plin in | pognal z vso silo proti slonu. Žival je dobila sunek, po kate-1 rem jo je odkurila v goščavo. 1 Toda tudi vozilo je trpelo. Pre- j kucnilo se je in eden izmed u-' 1 deležencev ekspedicije si je pri [ tem zlomil obe nogi. POLICISTI V NAJEM Angleška spada med redke dežele, kjer si je mogoče aktivne policijske uradnike po potrebi najeti. V skladu z uradni-kovim činom plačaš določeno vsoto, ki pride v policijsko blagajno. Navaden "Bobby" stane 3 šilinge na uro in malenkost več nego 22 šilingov na dan. Policijski superintendanti veljajo 9 in pol šilinga na uro. V Londonu si lahko najameš celo ženskega policista, a ta velja več nego 1 funt na dan. Cene so višje, če mora najeti policist nastopati ne v uniformi, temveč v civilni obleki ali celo v elegantnem fraku. Še pred kratkim si policista lahko najel celo zasebno, če ni bil v službi. Sedaj se vse najemne pogodbe izvršijo preko policijske uprave. POJDITE V GLEDALIŠČE NOCOJ HIGHWAY ENEMY N°l f THE STOP SIGN PASSER Domači mali oglasnik Opravljam kleparska dela — postavljam furnese ter izdelujem žlebove in nove strehe Paul Markic 14214 Westropp Ave. BUKOVNIK'S Photographic Studio 762 EAST 185th ST. KEnmore 1166 HRANITE S TEM, DA SE VOZITE S POULIČNO KARO ALI MOTORNIM LOUIS PEČENKO 7308 Hecker Ave. BNdicott 2759 BARV AR, PAPIRAR IN DE-KORATER linijsko delo J. S. WIDGOY Slovenski fotograf se priporoča vsem za izdelavo vsakovrstnih slik po zmernih cenah. 485 E. 152 St. Odprto oh nedeljah POPOLNA ZALOGA trebušnih pasov, elastičnih nogavic to pasov za kilo. Izvršujemo zdravniške recepte točno in zanesljivo. Dostavimo na dom kamorkoli. MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Slovenska lekarna DEKOEIEAMO vaše sobe po najnižjih cenah. Scenarija, napisi itd A. PLUTH 21101 Recher Ave. KEnmore 3934 R. aon 15302 Waterloo Rd. KEnmore 0195 fR. MIHČIC CAFE 7202 ST. CLAIR AVENUE Night Club ENdicott 9359 >% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj 3e$3eX3t3t$X3K3K$$Wea63eSt$$$X3$$3e363l PAPIRAR : 0222222222222222222222222 John Peterka Papcrhanger and Fainter Delo prvovrstno in točno Se priporočam 1121 East 68th Street Endicott 0653 iaCXXXXXXXXX5C3tXXKX3tXXX3630B» 'oTot Trava naprodaj Imamo naprodaj travo — Washington Creeping Bend, na jarde. — John Hrovat, 23001 Ivan Ave. — KEnmore 6978 J. Hiša v najem Pošteni odrasli družini se odda v najem hiša za eno družino. — Vse udobnosti. — Vpraša se na 16309 Trafalgar Ave. Sk Zavarovalnino proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 Schade Ave. Pokličite: ENdicott 0718 SIS Knjiga je vezana stane $1 SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM... GASOLIN iie$X3M£X3t$XX3e36i63e$3e$$$$3t36$3t30 MIKE POKLAR E. JfS St. in St. Clair Ave. ENdicott 9181 Gulf Refining Gas Station Izvršujemo tudi prvovrstna popravila na avtomobilih.