Rasa* polition« v^stl Državni zborjev petkovi seji nadaljeval razpravo o začasnem proračunu. Celjski poslanec Markl je izrekel grožnjo, da bo vlada zadela na najhujši odpor, če se ne bo ozirala na nemSke zahteve in želje. Za njim je govoril poslanec dr. K o r o 3 e c ki je krepko osnaCil jugoslovanske zahteve (Njegov govor prinašamo na uvodnem rnestu j Tudi dalmatinski poslanec Treš i č P a v i C i č zahteva združenje JogosIovanoT. f^oslanec Roškar je začel svoj govor v slovenskem jeziku ter nadaljeval nemški. Omenil je celo vrsto zah!ev slovenskega kmetskega Ijudstva, med drugirai. da se naj odpustijo od vojaSke slnžbe kmetski rokodelci, da so da za kmetska dela primernih delavskih moči, da se dovolijo vojakom, kmetom pravočasno žetveni dopusti, ter se je pritoževal o načina rekviriranja, h kateremu se Spodnje Štajersko pritegne vselej v veliko večji merikakor druge dele dežele. Dolžnost zbornice in vlade je, delati na to, da bodo vži ah vsi avstriiski narodi neomejeno enake pravice, da bi zamogli po častnem miru naša presvetla vladarska hiša in ž njo vse v polni ljubezni udano prebivalstvo vseh stanov in narodnosti vživati svojo srečo v naši skupni domovini. (Pntrjevanje). — V to-ek, dne 23 oktobra se je vršilo glasovanje o /ačasnem proračunu Seidlerjevo ministrtvo je doživelo prav obCuten poraz. zahtevalo je namreC šestmesečni zaCasni proračun, ki pa je bil odklonjea z 245 glasov proti 175. To gasovanje je pravzaprav nezaupnica, in v vsaki, v resnici parlamentarno vladani državi bi vlada odstopila. Seidler pa ima debelejšo kožo' in zato je ostal. Po milosti Poljakov je dobil štirimeseCni zaCasni proraCuo, ki sega do konca februarja 1918. Za ta proračun je glasovalo 227 poslancev, in sicer Jiberalni Nemci, kršč. soc alci, Poljaki. Italijani iz Primorskega, Rusini iz Bukovine, Rumuni in Židje. Proti je glasovalo 170 poslancev in sicer Jugoslovani, Cehi in socialni demokratje. Pred glasovanjem je govoril finančni minister Wimmer in nekateri poslaaci, med njiMi slovenski poslanec H I a d n i k , da Jugoslovani odloCno odkianjajo surnničenje, da zategadelj glasujejo proti proračunu, ker niso dovolj domoljubni. Ker smo Slovenci še vedno zatirani od vseh strani, ne moremo glasovati z vlado Slovenski poslanci tudi ne morejo prevzeti odgovornosti napram Ijudstvu ift_di8Yoljeva.i vladi sredstev za nadaljevanje vojske. ' Merodajni krogi naj se raje resno lotijo dela za mir in naj ne sledijo vabilu nemških strank, ki so za na dal;evanje vojske. Prihodnja seja v petek, dne 26. oktobra. — Poslanec dr. B e r k o v i č in tovarisi so vprašali vlado, zakaj je vojaška uprava odpoklicala vojne vjetnike, ki so bili zaposleni pri kmetih ia obrtnikih na Slovenskem Štajerskem, in zakaj se po železuicah južno od Maribora ne sme prevažati ne vina, ne sadjevca in ne praznih sodov. V petkovi seji je poslanec Hladnik vložil ostro interpelaciio na ministra za dežeino brarabo radi zaplembe zvonov in piščalk pri cerkvenih orglah Poslanec povdatja v interpelaciji, da se rekvirira kovine, posebno zvonove in strehe samo pri katoliških cerkvah in zavodih. dočirn je n. pr. na Dunaju še na stotine hiš. ki so pokrite z bakrom, a tega ne vzamejo. Tudi cena za zvonovino in bakreno streho je daleC prenizka. Vlada plača za zvonove samo 4 K za kilogram. Zahtevati je treba, da vlada razmeram primerno odškodnino za odvzete zvonove doplača. Po vojski si večina cer kev radi ubožnosti ne bo mogla več nabaviti zvonov. In zakaj vjada oziroma vojaška uprava izroCa rekviriraoe zvonore Židovom v »oskrbo«? — Namesto rajnega dr. Kreka je bil v par lamentarno komisijo Jngoslovanskega kluba izvoijen poslanec dr. Lovro P o g a č n i k. V Zagrebu so se pretekli teden vršile na^omestne volitve v mestni svet. Zmagali so kandiJati zdtuženih hrvatskih strank, ki so za njedinjenje Jugoslovanov. Nasprotna stranka, takozvani Frankovoi, ki so proti ujediujenju. so aropadli na celi Crti. Naša skupna jugoslovanska stvar pridobiva tudi na Hrvatskem vedno več. pripadnikov. B o s a n c i se zelo navdušujejo z a z d r tt ž e n j e vseh jngoslovanskih dežel v skupno dr žavo pod habsburškim tezlom. Sarajevski nadškof in veliki hrvatski rodoljub dr. Stadler je pnslal ces^rju Karlu piamo. v katerem ga piosi, naj združi vsc jugoslovanske dežclc in ozcrrilju v lastno državo Nadškof prosi cesarja, naj aprejme dva njegova zastopnika, ki bosta cesarju \ taučneje opisa!a njegove naCrte. V hrvatskth istih sta 8« oglasila tudi voditelj bosanskih Hr o dr. Suna- riC in voditelj bosanskih Srbov dr. Dimovič za u jedinjenje vseh Jugoslovanov. Oba dva bosanska poslanca krepko in odločno zavračata Seidlerjeve besede o Bosni kot neresnične. Nemške stranke v državnem zboru se po razpadu Nacionalverbanda nanovo organizirajo. Nemci iz severnih dežel so se zbrali v nemško nacionalni zvezi, kateri načeluje poslanec Urban. Nemškoliberalni poslanci alpskih dežel pa so se zbrali v nemškonacionalni stranki ia so si izvolili poslanca dr. Sylvestra za klubovega načelnika. Sedaj se vršijo posvetovanja, ki bi naj privedla Nemce zopet do tesnejše zveze med posameznimi strankami.