I rUK .▲ nE V D ■ h.t UK ■ 60 1942- TRIDESET LET - 1972 Delavska enotnost • Med prvimi na Slovenskem so se v družbeno akcijo za zboljšanje ekonomskega položaja rudnikov in delovnih in življenjskih razmer rudarjev vključili delavci Rudnikov svinca in topilnice v Mežici S O svojem delu in življenju pripovedujejo na 10. strani CENTER RS ZSS IN RK ZMS ZA DRUŽBENO IZOBRAŽEVANJE ODPRT_ KDOR ZNA, NE COVORI NA PAMET! S skupnimi prizadevanji RS ZSS in RK ZMS smo pridobili ustanovo, ki bo skrbela za sistematično, organizirano in poglobljeno, predvsem pa enotno družbenopolitično izobraževanje delavcev v združenem delu, mladine in kadrov, ki delajo v družbenopolitičnih organizacijah t 24. JUNIJA 1972 - ŠT. 25 - L. XXIX S seminaijem o uresničevanju ustavnih dopolnil v delovnih organizacijah, namenjenim predsednikom delavskih svetov in osnovnih sindikalnih organizacij iz 28 največjih slovenskih podjetij, se je v sredo in četrtek v Mladinskem domu v Bohinju v slovenski javnosti prvič predstavil novo ustanovljeni Center RS ZSS in RK ZMS za družbeno izobraževanje. Ko je predsednik RS ZSS Tone Kropušek pozdravil udeležence seminaija, je uvodoma poudaril, da smo z novim cen- trom za družbeno izobraževanje pridobili ustanovo, ki bo olajšala napore in hotenja tako Zveze sindikatov kot Zveze mladine Slovenije, da bi se v naši republiki sistematično, organizirano in poglobljeno, predvsem (Nadaljevanje na 3. strani) 11 - f? v ^ • '■ v k ■ m gr »!• *■< V- fežihoveo-., v pravkar, v s,°b vnaravl 300 otrok občine Ljubljana-Center in občine Sostro. To so šolarji četrtih razredov ljubljanskih osemletk Prule, Majde Vrhovnikove in učitelie nfavZv?!?3 S° ,arJ1 cet[tcga razredf 12 Sostrega. Od 16. junija do 26. junija se bodo šolarji pod strokovnim vodstvom naučili plavati. Stroške za vzgojitelje in °skrbe Skl ur??3 fnJe,lemelJna izobraževalna skupnost, ker je šola v naravi del šolskega programa, stroške oskrbe pa plačajo starši. Za tiste, ki so socialno šibki, krije stroške med počit?!?3 dmzbeno varDsty° obcine Ljubljana-Center. - Ko bodo 26. junija končali s šolo v naravi, bodo prijetne prostore zgradbe v Savudriji napolnili otroci, ki bodo desetdnevno j??1 °3 m°rj? Potem. pa..pn.d?J° na vrst.° zopet otroci’ ki so letos končali tretji razred osemletke. Njihov pouk četrtega razreda se bo začel v Savudriji z o solo v naravi. Za organizacijo sole v naravi in za počitniška letovanja otrok skrbi Zavod za počitniška letovanja Ljubljana. - FOTO: STANE KLEMENC Na pobudo slovenskih sindikatov se bodo prihodnji torek, na dan samoupravljavcev - 27. junija - sešli v republiški skupščini predsedniki blizu 3S0 delavskih svetov iz vse Slovenije. To se bo zgodilo prvič v vsej dosedanji zgodovini samoupravljanja. Morda se bo komu zdelo, da pretiravamo, ker toliko poudarjamo, da se bodo sešli predsedniki delavskih svetov v skupščini, saj gre za spominsko slovesnost, za katero je pravzaprav vseeno, kje je. Pa ni tako! Spomniti se je namreč treba, da tokrat stopa v skupščino „parlament v senci", ljudje, ki smo jim naložili polno breme skrbi in odgovornosti za racionalno gospodarjenje, za hitrejši ekonomski in tudi družbeni razvoj, pri čemer pa so vsi ti ljudje leta in leta ostajali v popolni anonimnosti; nismo jim omogočili izmenjati mišljenj, nismo jim dali možnosti dogovora, nismo jim pustili spregovoriti. Pogosto so nas polna usta hvale samoupravljanja, našega samoupravnega socializma, naše visoko razvite demokracije in kdo ve česa še vse. Vse to je res, res pa je še nekaj drugega: odkar sta ob Predhodnica v parlamentu koncu leta 1949 pokojna Boris Kidrič in Djuro Salaj podpisala znani dekret o ustanavljanju delavskih svetov v državnih in gospodarskih podjetjih pa vse do danes pravzaprav nismo uspeli zagotoviti neposredne povezave med delavsko samoupravo in družbeno samoupravo, med delavskim svetom in parlamentom v občini, v mestu, v republiki in v zvezi. Takšno je bilo seveda tudi odločanje: vse glasove so si obdržali poslanci, čeprav so jih oddajali tudi tedaj, ko je Šlo za neposredne interese delavske samouprave. Pa kaj bi dolgovezili: družbena samouprava je upravljala v imenu delavske samouprave. Zdaj pa kaže, da se je predhodnica vendarle prebila v parlament. Res je sicer, da bo letošnji nastop predsednikov delav- (Nadaljevanje na 3. strani) f)ravi naslov za denarne zadeve ljubljanska banka Kako bo * osebnimi dohodki železarjev? Z0^0,la. po katerem podjetja z blo-iiniJ^"11 ™čuni P® 1- juliju ne bodo mogla iesi»»i!~iVa- polnih osebnih dohodkov, bodo zahtpv •' zele.zari' oškodovani • Upravičeno Žejo Ma,v Z, ti v v i-'-' p nadaljuje, ker bi sicer prekinitev povzročila precejšnjo škodo, d* ^ prepreči kvarjenje materiala in surovin itd.). Svetujemo vam, d*{{ ogledate statut vaše delovne organizacije in tam ugotovite, kdaj- dolžni delati ev. tudi ob sicer prostih dneh in kdaj takšno d6!; lahko odklonite, ne da bi vas zadele kakšne posledice. Če pa vah1 V delovna organizacija zaradi odklonitve delovno razmerje ^odf1^ p vedala ali vas kaznovala z ižključitvijo zaradi domnevne m-delovnih dolžnosti, imate možnost izpodbijati takšno odločb0 delovnem sporu pred sodiščem. pljž^ /v< O. £2- £2.00 7 DNI V SINDIKATIH Po uhojeni poti naprej (Nadaljevanje s 1. strani) druge družbene dejavnosti so-ustvaijalni del v celotni družbeni reprodukciji. Zato te dejavnosti ne morejo pristajati na ukrepe, ki jih potiskajo v položaj potrošnika, ampak ter- Slavko Grčar jajo enako obravnavanje kot je uveljavljeno za delovne organi-^uije na področju gospodar-stva- To velja tako za družbenoekonomski položaj delovnih ‘Judi, ki delajo v teh dejavno-stih, kot tudi za zahteve po Racionalnem gospodarjenju in kvalitetnem opravljanju storitev družbenih dejavnosti. Kongres je najodločneje zastavil svojo besedo za dosledno uresničevanje ustavnih dopol-nd, zlasti tudi v smeri izrivanja ržave iz tega področja in v srneri urejanja družbeno-eko-u°mskih odnosov z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. Slovenska delegacija je bila a °n8Tesu zelo aktivna. Že sam kon8res°m in na kongresu Ulem smo precej prispevali k emu, da so v dokumentih kongresa problemi in naloge praviln0 razčlenjeni in da smo s stališči kongresa lahko uovoljni. Za dejavnost Sindi-n ^ delavcev družbenih dejav-sti Slovenije pomenijo doku-kongresa novo spodbudo, e.r. P3 potrjujejo stališča in j ClJe> ki jih v Sloveniji že 1Zvajamo. n MILUTIN MUŽIČ: u«AGOCENA IZMENJAVA IZKUŠENJ z veli13 kon8res nisem odhajal ie h* m Pričakovanjem, res pa dob X,Smo sHšali nekaj izredno (j0 r’b razprav o družbenem SD(PVaiianju> o samoupravnem skii3ZUn)evaniu ur ° interesnih n;L Pj™°stih s področja družbe- bae vejavnosti- Te razprave so ta7i-.°nkretne in dragocene kot yiCne izkušnje. Delež Sloven- Inles I ribnica prodaja POLKNA VRATA OKNA NA KREDIT drugih republikah gredo po tej poti, le da eni manj drugi bolj kasnijo. Vsi pa so poudarjali, da je to tista prava pot, po kateri si družbene službe lahko ustvarijo primeren družbeno-ekonomski položaj. Zanimive so bile tudi razprave o odnosu med zdravstvom, njegovim financiranjem in vlogo skupščin socialnega zavarovanja. O tem je imel zelo dobro razpravo dr. Zupančič iz Slovenije, prav tako pa tudi neki primarij iz Črne gore. Prihajala sta do istih spoznanj o vlogi skupščin socialnega zavarovanja, ko sta poudarjala, da so koristniki uslug zdravstvene službe tisti, ki bodo morali odločati o obsegu sredstev za zdravstvo in o pravicah iz tega zavarovanja. Ti dve razpravi sta bili zelo spodbudni ilustraciji iz konkretne prakse. Zanimiva je bila tudi razprava dveh delegatov iz Vo jvodine, ki sta razpravljala o interesnih skupnostih in sta pri tem citirala študijo dr. Majde Strobl iz Slovenije o teh asociacijah in problemih v zvezi z njihovim nadaljnjim razvojem. V dveh dneh je torej vendarle bilo nekaj zelo dobrih razprav, Milutin Mužič ki so jasno pokazale orientacijo republik pri reševanju problemov družbenih dejavnosti. Vse republike brez izjeme iščejo rešitve v smeri družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja ter uveljavljanja interesnih skupnosti ne glede na to, do kod šo že doslej prišle. Spoznali smo napore sindikatov v tej smeri, ta konkretna izmenjava izkušenj pa je bila zame največ vredna. Skoda le, da nam delegati iz Beograda niso posredovali npr. več o svojih izkušnjah s kulturnimi skupnostmi. JOŽE MAROLT. STORJENEGA JE VELIKO, S TEM ŠE NISMO ZADOVOLJNI — Po objavi sestava novega zveznega odbora sem v sklepni besedi ugotovil, da so razprave na kongresu potrdile, da je bilo delo vseh sindikalnih organizacij in še posebej delo organov republiških ter pokrajinskih organizacij sindikata delavcev družbenih dejavnosti v preteklih štirih letih praktično na vseh področjih uspešno. Bistveno je izboljšan samoupravni in materialni položaj delavcev v vseh dejavnostih. K temu so ogromno prispevale samoupravne interesne skupnosti ter družbeno dogovarjanje. S tem, ko sem ugotovil, da je bilo ogromno storjenega, pa seveda nisem menil, da smo z obstoječim stanjem že lahko zadovoljni. Vsebina v preteklem letu sprejetih ustavnih dopolnil je vse močneje navzoča tudi v naši dejavnosti. Delavci družbenih dejavnosti organizirani v sindikatu kot politični organizaciji želijo biti del celovite družbene reprodukcije ter le na ta način nosilci politike, ki določa njihovo samoupravno pozicijo v združenem delu. Ko ngresje potrdil, da so med članstvom vse bolj prisotna razmišljanja o tem, kako z aktivnim odnosom do vseh aktualnih vprašanj vplivati na tokove družbene reprodukcije. V sferi izobraževanja in vzgoje vse bolj razmišljajo v čem in kako bi prispevali k večjemu znanju delavskega razreda in delovnih ljudi v celoti ter na ta način prispevali svoj delež k večji produktivnosti in večjemu dohodku. Takšna in podobna razmišljanja so tema dneva tudi Predhodnica v parlamentu (Nadaljevanje s 1. strani) skih svetov v parlamentu še vedno bolj družbenopolitična manifestacija kot pa dogovor o reševanju skupnih problemov, o uveljavljanju skupnih rešitev, o načrtovanju skupne akcije. To še vedno ne bo oblika odločanja, uveljavljanja delavske samouprave rm širšem območju, še vedno —bo zasedal parlament v senci Toda nekaj novega in sila pomembnega vendarle napoveduje letošnji 27. junij, to, da se uteg-' nejo predsedniki delavskih svetov sestajati tudi 27. januarja ali 27. decembra, da se lahko delegati neposrednih samoupravljavcev sestanejo razen v republiški tudi v občinski, mestni in - zakaj vendar ne - v zvezni skupščini. Saj vendar imajo kaj povedati v tej naši družbi! To pa daje slutiti predhodnico temu, kar smo si v naslednji fazi ustavnih sprememb zapisali pod načelom delegatski sistem! S. B. Brez zanašanja, na lastne noge! Jože Marolt v drugih dejavnostih. Gre torej za spoznanje, da je potrebno vse sile usmeriti v ustvarjanje večjega dohodka. Aktiven odnos do vseh vprašanj, ki so navzoča v delovanju naših dejavnosti, pa nujno teija takšen sistem ekonomskih odnosov znotraj celotne družbene reprodukcije, ki bo delovne ljudi družbenih dejavnosti izenačil z delovnimi ljudmi v materialni proizvodnji. Iz tega sledi, da je v tem trenutku naša najpomembnejša naloga v uresničevanju ustavnih dopolnil, kar med drugim pomeni tudi, da mora v delu zveznega odbora vse bolj dominirati dogovarjanje, sporazumevanje, izmenjava izkušenj in podobno. Občinski sindikalni svet v Novem mestu je minulo sredo razpravljal o gospodarskih gibanjih v lanskem letu in v prvem trimesečju letos. Ugotovili so, da seje novomeško gospodarstvo uspešno vključilo v stabilizacijska prizadevanja, saj je doseglo boljše uspehe v ekonomičnosti poslovanja in povečalo stopnjo akumu-lativnosti. Prav tako beležijo ugodno gibanje gospodarstva tudi v prvih treh mesecih letošnjega leta. Ob tem pa naraščajo težave zaradi nelikvidnosti, saj so bile teijatve ob koncu marca za 24,7 odstotka višje, kot pred letom dni. Kljub temu pa seje likvidnost gospodarskih organizacij v letošnjem letu izboljšala, ker so delovne organizacije po zaključnih računih za minulo leto večino ostanka dohodka namenile povečanju lastnih obratnih sredstev. Dasiravno so podatki o gibanju gospodarstva v lanskem in letošnjem letu razmeroma ugodni, pa sindikati opozarjajo na nevarnost posameznih teženj in pojavov, ki lahko povzročijo delovnim organizacijam resne težave. Ugotavljajo namreč, da se Kdor zna, ne govori na pamet! si čeV ie tc PreceLnV c, ter* P°8ledu bil v svoji ^'av^° Grčarje npr. Prikazal ,,pravi zel° konkretno naredili’vse smo v Sloveniji Pregla °.dleta-1967 dalje m ta družbennX d°kazoval, da je uPravnn dogovarjanje in samo-veniji X ^razumevanje v Slo-,vlog0 in H d0slej imel° veliko •e še n,da Je treba po tej poti 8°Voriia *“* tei temi sta delego,. .zel° dobro še dva ^kgata j17n«,ta,ko smo npr. od ?ai^o?anSed0nije bedeli. ' Že 2q Za Podpis pripravljenih sporazumov. Tudi v (Nadaljevanje s 1. strani) pa enotno lotili družbenopolitičnega izobraževanja samoupravljavcev in kadrov, ki delajo v političnih organizacijah. »Ustanovitev in otvoritev tega centra sicer ne pomeni prelomnice v družbenopolitičnem izobraževanju delavcev v Sloveniji,“ je nadaljeval tovariš Kropušek. »Hotenja obeh ustanoviteljev, Zveze sindikatov in Zveze mladine Slovenije, so dosti bolj skromna in izzvene-vajo v naslednjem skupnem imenovalcu: želimo in hočemo samo to, da bi v družbeno ekonomsko politično izobraževanje delavcev vnesli več organiziranosti in več vsebine, programske usmerjenosti naših dveh organizacij. Menim, da bo center v tem lahko tudi uspel, če bo našel ustrezno obliko sodelovanja z delavskimi univerzami, ki ostajajo nosilec množičnega družbenopolitičnega in ekonomskega izobraževanja delavcev in mladine, če bo sodeloval z Univerzo v Ljubljani in še posebej z njeno fakulteto za družbene vede, sociologijo in novinarstvo ter če bo svoje delo obogatil tudi z izkušnjami in sodelovanjem še drugih organizacij, ki tako ali drugače skrbijo za družbeno-ekonomsko izobraževanje naših ljudi oziroma proučujejo izkušnje, dosežene na tem področju. Poudaril pa bi, da v sindikatih veliko pričakujemo od centra, ki ga s tem seminarjem danes odpiramo. Nekajdnevni ali pa tudi precej daljši seminarji za samoupravljavce in politične delavce, na katerih bomo obravnavali zelo različna, seveda pa v danem trenutku tudi najbolj aktualna vprašanja, bi v končni posledici morali prispevati k višji ravni družbenopolitičnega znanja delavcev v združenem delu in kadrov, ki delajo v političnih organizacijah. To pa je pogoj, če naj končno enkrat le nehamo o samoupravljanju, gospodarjenju, komunalnem sistemu in še o vseh drugih zadevah govoriti »na pamet“, s čustveno prizadetostjo namesto z argumenti, kar vse in marsikdaj neposredno vpliva na premajhno učinkovitost dela.“ ZAKAJ BI VSAK ZASE, ČE LAHKO SKUPAJ? Udeležencem seminarja je spregovoril tudi predsednik republiške konference ZMS Živko Pregl. Ustanovitev Centra RS ZSS in RK ZMS za družbeno izobraževanje po njegovem mišljenju pomeni velik mejnik pri tovrstnem izobraževanju mlade generacije. ZMS je sicer tudi doslej organizirala seminarje za mladinske funkcionarje in na njih obravnavala zadeve, ki so bile v danem trenutku pomembne za mlade na sploh, še posebej pa za položaj mladih delavcev kot samoupravljavcev. Vendar pa so bili ti seminarji vsemu navkljub preveč izolirani, preveč zaprti in omejeni zgolj na probleme mladih, premalo pa so na njih govorili o položaju in povezanosti mladih z ostalo družbo in ljudmi v njej. »Naš center bo usposabljal armado samoupravljavcev, ki bodo svoje znanje s pridom lahko uporabljali v praksi,“ je nadaljeval Živko Pregl. »To pa pomeni, da se bodo tudi mladi laže in bolj tvorno vključevali v izvajanje nalog pri utrjevanju naše poti družbene preobrazbe v resnično socialistično družbo. Bil pa je, vsaj po mojem prepričanju, že skrajni čas, da smo strnili sile in moči pri družbenopolitičnem in ekonomskem izobraževanju vseh samoupravljavcev, mladine in političnih kadrov. Pot, za katero smo se odločili, nikakor ne bo lahka in nam ponuja obilo dela, toda obeta tudi dosti rezultatov. Zakaj bi se torej na poti k istemu cilju trudili vsak zase, če se lahko — z manj truda, toda ob večjih rezultatih — istih in skupnih nalog lotimo z združenimi močmi? “ UDELEŽBA PRESEGLA PRIČAKOVANJA Na prvi seminar v organizaciji Centra RS ZSS in RK ZMS za družbeno izobraževanje je prišlo precej več udeležencev, kot pa so jih pričakovali organizatorji. Zakaj je bilo tako? Kaj je bilo tisto, kar jih je sploh privabilo na seminar? Predsednik Obalnega sindikalnega sveta v Kopru TIHOMIL JAVORŠEK je, kot eden „nadštevilnih“, takole odgovoril: »Seminarji take vrste, ko je naš, se mi zdijo koristni, ker je na njih mogoče razjasniti različne poglede na ista vprašanja. Naravnost nujno potrebni pa so zato, da bi v sindikatih laže poenotili in uskladili naša prizadevanja, ki na različnih terenih ob istem času niso vselej uglašena. Problemi, ki jih obravnavamo na tem seminarju, pa so za delavce obalne občine tako zanimivi, da nas je na seminar prišlo devet, čeprav naj bi - po predlogu organizatorjev - prišli le štirje družbenopolitični delavci in samoupravljavci." ZVONE HRIBAR, presednik sindikalne konference PTT podjetja Ljubljana, pa je menil: »O uresni- čevanju ustavnih dopolnil smo v OTT sicer veliko razpravljali in sc dokopali do mnogih spoznanj. Osebno pa, izven PTT, še nisem sodeloval na nobeni razpravi o teh vprašanjih, pa čeprav v naši družbi obstajajo tudi razni drugi veliki sistemi, ki so podobni našemu. Zdaj imam priložnost, da bi spoznal izkušnje in mnenja drugih „iz prve roke", kot se temu pravi. To pa je zame in za ostale udeležence iz PTT tudi odlična priložnost, ko lahko soočimo naša stališča in mnenja s pogledi in izkušnjami drugih." Predsednik sindikalnega odbora v SGP Grosuplje ALOJZ ŠKERJANC je bil zelo kratek: »Namen organizatorjev in želja nas udeležencev je, da bi si razčistili pojme, stališča in mnenja o posameznih zadevah v zvezi z uresničevanjem ustavnih dopolnil v konkretni praksi. Korist teh razjasnjevanj vidim v tem, da bomo vsaj po dej delavcem znali spregovoriti na bolj razumljiv način." Še mnenje predsednika delavskega sveta Železarne Jesenice EMILA AŽMANA: »Menim, da smo člani samoupravnih organov in vodstev političnih organizacij na delovnih mestih tako obremenjeni z delom, da sploh nimamo časa za poglobljeno proučevanje zadev, s katerimi se ukvarjamo kot samoupravljavci in politični delavci in ki bi jih morali razrešiti na najboljši možen način. Če drugega ne, bi potrebovali več pomoči, razlage novih pojmov, akcij in podobno. Seminarji, na katerih se lahko odtrgaš od vsakdanjih skrbi in delovnih dolžnosti, zato pomenijo edino možnost, če naj se prikopljemo do večjega znanja. Bil sem že na mnogih seminarjih in rekel bi, da tam nismo izgubljali časa. Zdaj, ko sindikati skupaj z ZM organizirajo načrtno, kontinuirano in poglobljeno družbenopolitično izobraževanje samoupravljavcev, političnih delavcev in mladine, je bil po mojem prepričanju storjen velik korak naprej. Če sklenem: podpiram pobudo za ustanovitev Centra, ki smo ga danes odprli. Obenem pa želim, da bi bilo podobnih seminarjev še več, za širši krog udeležencev." M. GOVEKAR vrsta delovnih organizacij v sedanjih razmerah vse preveč zanaša na odmrznitev cen in čaka le na ustrezne administrativne ukrepe, ne iščejo pa možnosti, da bi znotraj podjetja poiskali razne notranje rezerve in se z lastnimi prizadevanji še bolj vključili v stabilizacijske tokove gospodarstva. To je resno opozorilo, ki so ga novomeški sindikati naslovili na vse delovne organizacije v občini, da bi jih spodbudili k intenzivnejšemu gospodarjenju, večjemu izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti in k razmišljanjem o možnostih večjega integracijskega povezovanja s sorodnimi podjetji. Prav tako sindikati opozarjajo delovne organizacije, da si v okviru stabilizacijskih prizadevanj ustvarijo čimveč lastnih obratnih sredstev, sicer lahko ob sedanji stopnji likvidnosti in ob omejevanju kratkoročnih kreditov za obratna sredstva zaidejo v velike težave. Občinski sindikalni svet je tudi sklenil, naj vse sindikalne organizacije pregledajo stabilizacijske programe podjetja in z delovnimi kolektivi razpravljajo o samoupravnem in ekonomskem položaju znotraj podjetja. Ob tem je treba spodbuditi tudi akcijo za hitrejše uveljavljanje ustavnih sprememb, zlasti še za ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela, ki jih v novomeški občini in na Dolenjskem sploh zelo počasi uresničujejo. In končno je sindikalni svet opozoril še na splet vprašanj s področja socialne politike. Sindikalne organizacije bodo preverile prizadevanja za uresničevanje stališč in sklepov prve konference novomeških sindikatov o življenjskih razmerah delavcev. Pri tem gre še posebej za najnižji osebni dohodek tisoč dinarjev na mesec in za stališče, naj delovne organizacije dve tretjini denarja za stanovanjsko izgradnjo namenijo družbeni gradnji in le tretjino za individualno gradnjo stanovanjskih hiš. r $ Sindikat o zdravstvenem varstvu V Ilirski Bistrici so imeli minuli teden širše posvetovanje o zdravstvenem varstvu delavcev v občini, ki ga je pripravila komisija za življenjske in delovne pogoje občinskega sindikalnega sveta. Posvetovanja so se z zanimanjem udeležili predstavniki vseh zainteresiranih dejavnikov, ki se neposredno ukvarjajo s to problematiko. Ugotovili so, da je zdravstveno varstvo zapodenih sicer zadovoljivo, da pa bi bilo nujno treba ustanoviti dispanzer za medicino dela, ki bi se v glavnem ukvarjal s preventivo. Predlog so podprli vsi navzoči, delovne organizacije pa so že obljubile finančno pomoč. Dispanzer za medicino dela je nujno potreben, saj mora od 4100 zapodenih letno na specialne preglede drugam okrog 1000 delavcev, to pa delovne organizacije precej stane. Da ne bi zaključki ostali le na papirju, so že na posvetovanju imenovali 3-člansko ekipo, ki bo v kratkem ob sodelovanju vseh pripravila osnovni koncept in program dela. J. v. TOKOVI GOSPODARJENJA Nedavna razprava, ki jo je o povezovalnih procesih na slovenski obali pripravil klub gospodarstvenikov tega območja, je že dolgoletnim ugotavljanjem, da še vedno prevelika razdrobljenost gospodarstva ovira hitrejši razvoj, dela piko na i. Piko,-ker so tokrat prvič vsaj v širšem in organiziranem krogu to neizpodbitno dejstvo ugotovili in priznali gospodarstveniki sami in kar je še važnejše, ker so ugotovili, da tako naprej več ne more iti. Zaskrbljujoče je namreč, da obala, kljub precejšnji gospodarski razvitosti, nima - razen nekaj . izjem - finančno, poslovno in kadrovsko močnih podjetij, ki bi se bila sposobna vključevati v najširši gospodarski prostor in učinkovito prispevati k uresničevanju že začrtanih dolgoročnih razvojnih ciljev obalnega območja. Spričo vsega tega se lahko zgodi, da se bo - če gospodarstvo seveda sil in prizadevanj ne bo bolj združilo - dosedanji hiter gospodarski razvoj obale kmalu prevesil v stagnacijo. Nekateri pokazatelji na to že opozarjajo. Seveda se to ne sme zgoditi, zato je treba ukrepati. — Povezati prizadevanja in moči Gospodarstveniki so v omenjeni razpravi med drugim predlagali, naj bi na obali čimprej ustanovili institucijo, najbolje bi bilo, če bi ta delala pri obalnem svetu, ki bi gospodarstvu pomagala z različnimi ekonomskimi študijami, povezovala njegove pobude, in to na osnovi srednjeročnih razvojnih programov posameznih podjetij. Žal, pa je treba ugotoviti, da teh marsikje nimajo, tako daje od gospodarstva samega veliko odvisno, kako se bodo stvari v prihodnje premikale naprej. Od njega je najbrž tudi odvisno, če bo zaživela istitucija, kakršno predlagajo, kajti za njeno delo je potreben denar. Moralo ga bo dati, ali pa pritisniti, da ga izločijo iz razpoložljivih občinskih proračunskih sredstev. Gospodarstveniki namreč trdijo - in prav imajo - da bi na obali lahko precej prištedili in na ta način financirali marsikatero koristno skupno službo ali institucijo, če bi združili nekatere upravne službe treh obalnih občin. Podatek, ki ga je v omenjeni razpravi v obalnem klubu gospodarstvenikov mimogrede omenil eden izmed razpravljavcev, daje na primer proračun celjske občine, v kateri pa je več prebivalcev kot na obali, kar za 40 odstotkov manjši, kot so proračuni teh obalnih občin, je nedvomno razmisleka vreden. Torej ustanovitev skupne načrtovalne institucije, pa naj bi se sredstva zanjo zbirala tako ali drugače, najbrž ne bo problem. Večji problem bo spoznanje o neizbežni nuji, da se mora obalno gospodarstvo bolj povezati, in to na samoupravnih osnovah, kakršne so začrtala ustavna dopolnila, prenesti v zavest vseh tistih, ki k hitrejšemu povezovanju lahko in morajo prispevati. Da bi pri tem uspeli, bo treba večjo besedo dati naprednejšemu delu gospodarstva in gospodarstvenikom, ki so sposobni gledati naprej. Pomagati pa bodo morale seveda tudi subjektivne sile, ki v prihodnje ne bi smele biti popustljive do ozkih gledanj in zapiranj v ozke podjetniške plotove, ponekod celo zaradi osebnih interesov. Kako bo z osebnimi dohodki železarjev? Zakon, po katerem podjetja z blokiranimi računi po 1. juliju ne bodo mogla izplačevati polnih osebnih dohodkov, ne more stopiti v veljavo prej, dokler ne bodo izpolnjeni vsi pogoji za njegovo izvajanje. To pa so zlasti ukrepi zveznih organov za vsestransko medsebojno poravnavo, ki niso bili izpeljani dosledno in tako niso omogočili deblokacije računov Jeseniškim železaijem se utegne zgoditi, da bodo po 1. juliju lahko dobili le 90 odstotkov poprečnih lanskih osebnih dohodkov. To bi jih močno prizadelo, saj so na osnovi večje storilnosti osebne dohodke letos dvignili, njihovo podjetje pa dosega ugodne poslovne rezultate. Kot je znano, 1. julija začne veljati novi zakon o Službi družbenega knjigovodstva, po katerem podjetja z blokiranimi računi ne bodo mogla izplačevati polnih osebnih dohodkov. Med temi je tudi Železarna Jesenice, ki-jo že 5 let nenehno pesti problem plačilne .nesposobnosti. Vzrok za to so kupci, ki neredno plačujejo njene izdelke. V tem'času ji dolgujejo celo 320 milijonov dinarjev, medtem ko njene obveznosti do drugih znašajo 150 milijonov. Račun Železarne je v tem času blokiran za blizu 160 milijonov dinarjev, kar ji do 1. julija nikakor ne bo mogoče poravnati. Glavni direktor mag. ing. Peter Kunc meni, daje ta zakon krivičen, ker niso bili izpolnjeni pogoji za njegovo izvajanje. Gre za predhodne ukrepe zveznih organov - zlasti za vsestransko medsebojno poravnavo — ki niso bili izpeljani dosledno in tako niso omogočili deblokacije računov. Krivde za to pa gotovo ni mogoče pripisati žele-zarjem in delavcem drugih prizadetih podjetij. Mag. ing. Kunc zato meni, da bi morali izvajanje tega zakona odložiti za 6 mesecev in med tem poskrbeti, da bi bili izpeljani predhodni ukrepi. V Železarni si zelo prizadevajo, da bi svoj finančni položaj sami kolikor mogoče izboljšali. Odbor za poslovno politiko je sprejel program deblokacije z vrsto ukrepov na področju nabave, proizvodnje, prodaje in finančnega poslovanja, ki lahko vodijo k izboljšanju likvidnosti. Tako so se v podjetju odločili za strogo selekcijo med kupci. Prednost imajo dobri plačniki in naročniki izdelkov z zadovoljivo ekonomičnostjo. Kupcem z nadpoprečno visokimi neporavnanimi dolgovi bodo dobave ustavili. Med dru- gim so se obvezali, da vrednost zalog ne bo presegla vrednosti v začetku leta. Uvožene materiale zamenjujejo z domačimi, povečujejo izvoz kot najbolj zanesljiv vir priliva denarja in podobno. Že v prvem polletju-je tako Železarni uspelo povečati plačano realizacijo nad fakturirano za 62 milijonov, za drugo polletje pa se nadajajo še višjega presežka, kar naj bi zadoščalo za deblokado računa! M. S. 25 let »Nevotelme« Delovni kolektiv novomeškega trgovskega podjetja „Novotehna“ je v soboto, 17. junija, proslavil 25-ob-letnico obstoja. Podjetje, ki je bilo ustanovljeno prvo leto po osvoboditvi, je posebno še v zadnjih desetih letih doseglo velik napredek. V tem času se je povečal obseg prometa za dvajsetkrat, vrednost osnovnih sred- stev za 28-krat, skladi za 80-krat in število zaposlenih za trikrat. Podjetje je v zadnjih letih močno razširilo trgovsko mrežo po vsej Dolenjski in v Posavju. Odprlo je več novih trgovin in posodobilo trgovine z zastarelimi prostori. Z uvedbo prodaje avtomobilov se je podjetje „Novo-tehna" lotilo tudi izgrajevanja avto- Celjsko gospodarstvo ima močno žensko obeležje, saj je od vseh zaposlenih kar 44 % žensk. Podatek sam po sebi morda ne bi bil nič posebnega, če ga ne bi dopolnili še z manj razveseljivo pripombo, da dela kar 11 % vseh zaposlenk (okoli 1500) tudiv nočnih izmenah, od tega največ v ,,EMO“ in „Metki“. Ta čas je na pobudo sindikatov v teku akcija, ki naj bi imela za končni cilj „najmanj 1000 din osebnega dohodka". Položaj po delovnih organizacijah se seveda močno razlikuje. Ponekod se bodo morali pošteno zamisliti, kako rešiti ta problem. Na primer v „EMO“, kjer imajo še 400 delavcev, ki imajo nižje mesečne prejemke od ..akcijskega minimuma". mobilske servisne dejavnosti. V uspešno poslovno sodelovanje pa se je povezalo tudi z nekaterimi proizvodnimi delovnimi organizacijami-- Predsednik delavskega sveta RADO MEDLE je v slavnostnem govoru poudaril, da bo razvojna usmeritev podjetja tudi v prihodnje slo; nela na dosedanjih osnovah, zaradi velikih potreb pa bodo začeli pospe-šeno razvijati avtomobilsko servisno dejavnost, medtem ko bodo v stabilizacijskih prizadevanjih posvetili š£ posebno slab večanju lastnih obratnih sredstev. Na slovesnosti so nagradili 37 članov kolektiva, ki so v podjetju ž6 10, 15, 20 in 25 let, učenci osnovn6 šole Šmaijeta, katere pokrovitelj j6 novomeško trgovsko podjeti6 „Novotehna“, pa so za to priložnost pripravili še lep kulturni spored. , R. S- 25 let Konstruktorja Splošno gradbeno podjetje Konstruktor Maribor je delovna organizacija, katere ustanovitev sega v prve dni po osvoboditvi leta 1945. Današnje ime je podjetje dobilo leta 1947, ko je bilo registrirano kot bazensko podjetje republiškega pomena za takratno mariborsko okrožje. Od takrat je poteklo 25 let velikih naporov in prizadevanj kolektiva. To je obdobje razvoja in uspehov. Iz podjetja s skromno opremo in mehanizacijo ter z razmeroma maloštevilnimi strokovnimi kadri se je razvilo v sodobno gradbeno organizacijo, ki danes uspešno nastopa na domačem tržišču ter v zadnjih šestih letih orje ledino tudi na tujem tržišču. Naglo rast in razvoj podjetja so narekovale vedno večje potrebe po strokovnem vzdrževanju, rekonstrukcijah in novogradnjah industrijskih objektih ter velike potrebe na področju graditve stanovanj. Iz leta v leto sta rasla obseg in vrednost opravljenih del. Podjetje je lani doseglo vrednost opravljenih Jel doma in v tujini v višini 250.426.000 din in je imelo poprečno 1870 zaposlenih članov kolektiva. Letos planirajo pri Konstruktorju vrednost del 360.000.000 din pri 2800 zaposlenih. Povečanje vrednosti del in števila zaposlenih v letošnjem letuje posledica integracije z gradbenim podjetjem Pomurje, ki je od letos samostojna organizacija - združenega dela, z lastnostjo pravne osebe pri SGP Konstruktor. Povečanje zmogljivosti podjetja je bilo doseženo v minulem obdobju z vrsto ukrepov premišljene in dolgoročne politike na vseh nivojih poslovanja. Z ustrezno kadrovsko politiko je podjetje v veliki meri izpolnilo pred leti še pomanjkljivo zasedena delovna mesta. S premišljeno finančno politiko pa si je uspel kolektiv ustvariti del potrebnih sredstev za nemoteno in kontinuirano opravljanje proizvodnih nalog. Razen široke registracije za izvajanje vseh gradbenih in obrtniških del opravlja podjetje še inženiring, ima svoj projektivni biro ter je vključeno v mednarodno delitev dela prek svojih pod- jetij v Avstriji, ZRN in Franciji. V svojem 25-letnem obstoju je podjetje zgradEo vrsto pomembnih objektov, velik je obseg del na področju stanovanjske izgradnje za trg, ki jo je začel Konstruktor pred 10. leti izvajati med prvimi gradbenimi podjetji v Jugoslaviji. Poprečno zgradi Konstruktor okoli 300 stanovanj letno v Jugoslaviji ter nekoliko več v tujini. Razen šte-vEnih javnEr zgradb in obsežnih industrijskih objektov po domovini je podjetje na jadranski obali zgradEo dve veliki hotelski naselji z zmogljivostjo 2500 postelj. Pri tem pa je pomembno, da sta bili obe hotelski naselji zgrajeni v dveh sezonskih obdobjih, v izredno kratkem času sedmih mesecev. Podjetju Konstruktor je bEa leta 1962 zaupana organizacija enega prvEi treh ju-goslovanskEi demonstracijskih gradbišč, od katerih je le Konstruktor izpolnE zaupano nalogo. Kot prvo gradbeno podjetje v Jugoslaviji je Konstruktor uspešno izvedel prehod na skrajšan delovni čas in s tem sgpl h pnstruktor pokazal tudi ostalim gradbenim podjetjem pot, po kateri so mu sledEa. Pri tem je nesebično posredoval izkušnje vsem, ki so se zanje zanunali. Tudi v skopski katastrofi je bE Konstruktor med prvimi reševalci, kasneje pa tudi med prvimi podjetji, ki jim je bila zaupana sanacija opustošenih zgradb. Še in še bi lahko na- števali področja dejavnosti, pri katerih je postalo Konstruktorjevo ime znano izven meja Maribora in Slovenije. Razvoj podjetja Konstruktor pa se ne kaže samo v vedno večjem obsegu del, marveč je podjetje doseglo velik napredek v tehniki in tehnologiji izvajanja, kar dokazujejo številni zahtevni objekti, ki so mu bili zaupani v izvajanje na področju od Lendave do Skopja ter od Viija na Hrvaškem do Koromačna. Gospodarska moč podjetja je rasla vzporedno z nenehnim razvojem delavskega samoupravljala, ki je bflo ob stalni pobudi sindikata in drugih organizacij gonflna sila v kolektivu. Za požrtvovalno delo pri reševanju v Skopju ter pri poznejših sanacijskih delih je predsednik republike Tito odlikoval kolektiv SGP Konstruktor z redom bratstva in enotnosti z zlatim vencem. ■SsSŠiŠi mam TOKOVI GOSPODARJENJA OBISKALI SMO LIP SLOVENSKE KONJICE, TO JE ENO IZMED TISTIH SLOVENSKIH DELOVNIH SKUPNOSTI, KI SO DOSEGLE ZELO VELIKO TAKO NA PODROČJU SAMOUPRAVLJANJA KOT GOSPODARJENJA • NAJPREJ PRODAJO, POTEM PA SE LOTIJO PROIZVODNJE • GLAVNI PROBLEM DELOVNE ORGANIZACIJE JE, DA NE MORE PROIZVESTI TOLIKO, KOT BI ŽELELA • TUDI V NAŠEM PRIMERU DRŽI PRAVILO, DA SE DOBRO BLAGO »SAMO PRODAJA« Vsi obrati LIP so specializirani na določeno proizvodnjo. Obrat v Slovenskih Konjicah proizvaja poleg stavbnega pohištva lične borove garniture, za katere se kupci kar pulijo. Vsak obrat svoje sreče kovač V pričujočem prispevku bomo skušali izluščiti misli, ki 50 ostale v naši beležnici po nekajurnem razgovoru z direktorjem LIP Miomirom Delevi-Cem, Karlom Romihom, predsednikom sindikalnega odbora obrata Slovenske Konjice, To-net°m Gosakom, članom centralnega delavskega sveta in Francem Hlastecom, članom Podjetje nima splošnega sektorja. Ker ga ne potrebuje. „Delo klasičnega splošnega sektorja opravljajo povsem samostojno komisije obratnih delavskih svetov. Zanimiva je tudi moja vloga. Sploh ne nastopam kot „super komandant". Le včasih sem potreben kot razsodnik.. ..,“ razlaga direktor Miomir Delovič. lteK Poljčanah se je specializiral na proizvodnjo otroških po-' koraj vse pokupijo Francozi. j^nega odbora sindikata, kije ne ' C an občinskega sindikal-° SVeta Slovenske Konjice. PODJETJE BREZ SPLOŠNEGA SEKTORJA Llpa^VOd *e nekaj značilnosti: Pred h c!venske Konjice je že samon 8Uni leti vpeljal v svojo meTsePdaVn° Prakao' to, o ceno ]„ dru8°d dandanes še ved-tega P°8OVarjajo. Dolgo je že obratne*d/ ?°djetje vPeljalo Up v ‘e delavske svete, ki so v P°^ni meri zaživeli. ? VV""\\%\U\UW * - * ribnica prodaja POLKNA vrata OKNA VxXX*^ NA KREI)1T ""vvxUvvvwxx OBRATI SO V CELOTI SAMOSTOJNI Lesno industrijsko podjetje Slovenske Konjice, s sedežem v Slovenskih Konjicah, je pravzaprav delovna skupnost šestih dislociranih obratov, ža katere vemo, da so specializirane, samostojne in tehnološko zaključene proizvodne enote z lastnim obračunom in široko decentraliziranim samoupravljanjem. Uprava podjetja predstavlja danes v glavnem službo za ■ opravljanje nekaterih skupnih poslov, kot so na primer komercialna, tehnična in računovodska služba. Obrati so v odločanju v veliki meri samotojni. Vsi skupaj imajo centralni samoupravni organ — delavski svet in njegov izvršilni odbor. Statut podjetja točno določa in razmejuje pravice in dolžnosti obratov ter njihovih samoupravnih organov — obratnih delavskih svetov. Prav tako so zelo natančno določene pravice in dolžnosti individualnih organov, to je direktorja, vodij posameznih strokovnih služb v upravi podjetja in upravnikov obratov, ki imajo v okviru svojega področja določena pooblastila. JASNO OPREDELJENA ODGOVORNOST Strokovne službe podjetja, ki so organizirane skupno za vse obrate, morajo po sprejetih sklepih in planili samoupravnih organov opravljati svoje delo in zanj tudi osebno odgovarjajo, vsak v okviru svojega delovnega mesta oziroma položaja. Na sejah samoupravnih organov pa poročajo o svojem delu ter o nastali problematiki. Upravniki obratov so za svoje obrate individualni vodje, ki skrbijo za poslovno politiko podjetja v okviru obrata, skrbijo za redno in nemoteno odvijanje ter izvrševanje proizvodnih nalog v svojih proizvodnih obratih. Seveda so dolžni izvrševati sklepe centralnega organa upravljanja ter sklepe, ki jih je sprejel v okviru obrata obratni delavski svet. Tako je urejena odgovornost navzdol in navzgor povsem konkretno. Vsak delavec na svojem delovnem mestu je v polni meri odgovoren za svoje delo, za kvaliteto in točnost pri izvrševanju delovnih nalog. Nihče ne more nikogar oprostiti te odgovornosti niti se ji nihče ne more izogniti. NIHČE NA RAČUN DRUGEGA »Samoupravno odgovornost smo prenesli od centralnega samoupravnega organa na obratni samoupravni organ. Njemu je poverjeno, da odloča o vseh važnih vprašanjih gospodarjenja v obratu. Obratni delavski svet je najvišji samoupravni organ obrata, odgovarja pred kolektivom, ki mu je naložil skrb za vodenje in kreiranje poslovne politike obrata ....“ nam razlagajo v Slovenskih Konjicah. „Ta poslovna politika se odraža med drugim tudi v samoupravni odgovornosti za rast osebnih dohodkov. Ti morajo imeti kritje v visoki kvaliteti dela, racionalni porabi surovin in seveda v ustreznih delovnih odnosih. Ni samoupravne odgovornosti v poviševanju osebnih dohodkov brez kritja. In ni napredka brez dobro začrtanega razvojnega programa slehernega obrata ...“ Vsak obrat za sebe pripravlja svoj razvojni program. Ta program zajema nakup strojne opreme, večja vzdrževalna dela in popravila, planiranje razvoja obrata itd. Vsi plani slone na materialni osnovi, ki jo obrat ustvarja sam. samoupravni organ delavski svet. centralni Vsak obrat, vsak delavec je svoje sreče kovač ... Za večja vlaganja je potrebno imeti na voljo več finančnih sredstev. Zato izdvaja vsak obrat namensko del ustvarjenega dohodka, da ima za realizacijo svojega razvojnega programa vedno zagotovljena sredstva. Samoupravna odgovornost sestavljavca razvojnega programa pa je, da planira v skladu s finančnimi jgtožnostmi, ki so obratu na voljo. Noben obrat se ne more razvijati na račun sredstev drugega obrata. KONČNI RAZSODNIK: CENTRALNI DELAVSKI SVET Skratka, v obratih LIP trpši vsak le toliko, kolikor ustvarja. Razvoj, osebni dohodki. . ., vse je odvisno od uspešnosti gospodarjenja posameznega obrata. Vsi najvišji samoupravni organi v obratih morajo skrbeti in se truditi, da zadostijo potrebam trga in da izdelajo pravočasno in v zadovoljivi kvaliteti dovolj izdelkov, kijih potrebuje trg- Obratni delavski sveti so zaradi važnega in bolj kompleksnega reševanja specifičnih problemov izvolili svoje stalne komisije, ki ta vprašanja rešujejo in potlej o svojih rešitvah na sejah tudi poročajo. Vse komisije so pri svojih ukrepanjih, odločitvah in predlogih povsem samostojne. Za vse svoje ravnanje pa so odgovorne celotnemu kolektivu. Zato odločitve komisij preverja kolektiv vsak dan sproti v praksi. Delo vseh komisij je seveda javno. Komisije so dolžne vzeti v obravnavo tudi predloge, ki jih dobijo od strokovnih služb. Končni razsodnik v vseh spornih vprašanjih je naj višji POVEZUJE JIH EKONOMSKA NUJNOST Vseh “šest obratov skupaj tvori organizacijsko 'in poslovno tehnološko zaokroženo celoto. Po samoupravni plati povezuje celotno podjetje centralni delavski svet. Njegove odločitve veljajo za vse obrate. Ta organ usmerja in upravlja podjetje v skladu s tržnimi razmerami in ob upoštevanju interesov obratov ter podjetja kot celote in širših družbenopolitičnih skupnosti. Za svoje delo in odločitve je odgovoren delovni skupnosti podjetja. Centralni delavski svet ima za reševanje posameznih vprašanj svoje stalne komisije. Člani komisij so člar.i poslovnih enot — obratov in uprave podjetja. Komisije delajo kolektivno na sejah in o svojem delu poročajo centralnemu delavskemu svetu. Sodelovanje med obrati temelji na osnovi enakopravnih odnosov dogovarjanja. Navznoter se bori vsak kolektiv zase, navzven pa vsi nastopajo enotno z upravo podjetja na čelu s skupno željo zadostiti potrebam trga, kvaliteti in pravočasni proizvodnji. Vidimo torej, da druži in povezuje obrate predvsem ekonomska nujnost v dopolnjevanju proizvodnje in enotnem nastopanju na trgu. Enotno podjetja nastopa seveda kot izredno močan partner nasproti dobaviteljem in kupcem. »NE VEMO, KAJ JE NELIKVIDNOST" Samoupravna praksa podjetja se nadvse uspešno zrcali tudi v ekonomskih rezultatih, ki jih beleži podjetje zadnja leta. Morda je najbolj zanimivo to, da obrati LIP praktično nimajo svojih skladiščnih prostorov, ker je vsa proizvodnja vedno prodana vnaprej. »Najprej prodamo, šele potem zavihamo rokave ..,“ so nam povedali v Slovenskih Konjicah. In še to: pred petimi leti je znašala letna bruto proizvodnja podjetja 30 milijonov dinarjev, letos pa se bo približala že 140 milijonom. Vsekakor skok, da malo takih! „Ne' vemo, kaj je nelikvidnost, kaj je blokiran žiro račun. Teh pojmov naša terminologija ne pozna. Poslujemo z lastnimi obratnimi sredstvi. Vsak zaslužen dinar vložimo pol v investicije, pol v obratna sredstva. In gre. Saj nam drugega tudi ne preostane. Tudi v prihodnje si želimo »ostati v lesu", le s to razliko, da ga bomo še bolj oplemenitili...,“ je povzel naš razgovor direktor Miomir Dele vič. r ^ 4 4 4 4 4 i 4 4 4 4 4 Ž 4 Ž 4 5 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 s: 4 4 4 4 4 \\ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 4 4 4 4 Prvi medrepubliški sporazum V torek so na ljubljanskem magistratu slovesno podpisali samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij združenega dela iz Ljubljane, Beograda, Skopja in Zagreba v podjetje Slovenija promet Ljubljana. Pri nas je to doslej prvi medrepubliški samoupravni- sporazum na področju blagovnega prometa. Družbenoekonomski in samoupravni odnosi v podjetju so omogočili, da so zbori delovnih ljudi v vseh štirih organizacijah neposredno odločali o ustanovitvi petih temeljnih organizacij združenega dela. Po sklepih zborov delovnih ljudi so štiri organizacije, ki so bile doslej v sestavu Slovenija prometa, podpisale na osnovi ustavnih dopolnil samoupravni sporazum o združitvi. S tem so ustvarile enotno organizacijo, ki bo delovala po vsej državi. S sporazumom so naposled uredili medsebojne ekonomske in samoupravne odnose v okviru svojih dejavnosti. Združeno podjetje Slovenija promet bo imelo poslej pet temeljnih organizacij združenega dela. Prvo tvorijo skupne službe v Ljubljani, drugo podružnica v Beogradu, tretjo zagrebška podružnica, četrto podružnica v Skopju in peto ljubljanska podružnica. TOZD so torej organizirane po teritorialnem principu. V vsaki republiki, v kateri ima podjetje svojo podružnico, je zdaj po ena TOZD, ki s svojim poslovanjem in organizacijskimi enotami pokriva matično republiko. Vsaka TOZD preko podjetja neposredno uresničuje-poslovno in ekonomsko sodelovanje s TOZD v ostalih republikah. Samoupravni sporazum med drugim določa, da bodo rezultati dela in ustvarjena sredstva ostali v okviru tistih republik, kjer je bil ustvarjen dohodek. Zanimivo je, da sporazum opredeljuje načela poslovne morale kot enega osrednjih načel organizacije in poslovanja temeljnih organizacij združenega dela in združenega podjetja kot celote. -vk Kozjansko se »prebuja« počasi Vse kaže, da je prvi val »navdušenja" in zanimanja za razmere na slovenskih nerazvitih področjih in njihove probleme že zdavnaj mimo-. Če zdaj potegnemo črto in poskušamo ugotoviti, kaj seje po vsem tem na nerazvitih področjih obrnilo na bolje, bi imeli bore malo dela. Česte - ki so jih nerazviti kar po pravilu-najbolj glasno omenjali - so še vedno, kot so bile, se pravi slabe, delovne organizacije pa kar nič ne kažejo zanimanja in posluha~za to, da bi odpirale svoje obrate na gospodarskih »belih lisah" slovenskega zemljevida in ustvarile tisto, kar je v obratnem so-razmeiju z nerazvitostjo — delovna mesta. So pa tudi svetli primeri, ki jih kaže prav zato še posebej omeniti. Celjska »Metka" že ima v Kozjem manjši konfekcijski obrat, zdaj pa gradi poleg njega še novo montažno halo, ki bo imela 1400 kvadratnih metrov delovnih površin. Po napovedih bo »Metka" lahko že novembra v novem obratu dala delo nad 100 zaposlenim. Odveč je pojasnjevanje, kaj ta številka pomeni za kozjansko gospodarsko »sušo". -tk STRAN 5 IZ ŠESTIH REPUBLIK NEJEVOLJA SINDIKATOV Reagiranje Sveta ZSJ neposredno po objavi vladnega odloka o spremembah cen bi lahko na kratko takole povzeli: sindikati nočejo .barantati, za koliko naj se posamezni izdelki podražijo, morajo pa sodelovati pri oblikovanju politike cen. Za uresničevanje tako dogovorjene politike pa morajo odgovarjati pristojni državni organi. Mnoga znamenja pričajo, da smo predvidevanja in napovedano politiko cen za letošnje leto že presegli. Zato sindikati zahtevajo, da se natančno ugotovi, ali smo predvideno politiko na področju cen prekršili in da se o tem začne razprava v zvezni skupščini. Ta razprava naj tudi pokaže, kdo je odgovoren za morebitno kršitev resolucije o gospodarski politiki. Najnovejši odlok zvezne vlade dokazuje, *da še vedno delamo po starem, Ugotavljajo v Svetu ZSJ. Razmerja med cenami ostajajo neusklajena, le da na višji ravni! Odloki o podražitvah pa so bili sprejeti, ne da bi se prepričali, kako bodo vsi ti premiki v cenah-vplivali na gmotni položaj delavcev. Nobene besede tudi ni o tem, kako zavarovati življenjsko raven velikega števila zaposlenih. Zavoljo tega tudi politike, ki smo jo opredelili v resoluciji o gospodarskem in družbenem razvoju, ne bi smel spreminjati nihče drug kot tisti, ki jo je sprejel - to pa je zvezna skupščina. Obetavne napovedi Posebna komisija ZIS in dva znanstvena instituta so pripravili osnove dolgoročnega programa razvoja turizma v Jugoslaviji do leta 1985. Avtorji programa ocenjujejo, da bo naša država v prihodnjih nekaj letih uvrščena med turistično visoko razvite države. Turistični strokovnjaki sodijo, da bodo v najbolj razvitih državah ljudje kmalu pričeli delati štiri dni v tednu, tri pa bodo počivali, kar bo močno vplivalo na nadaljnji razvoj turizma v svetu. Do leta 1985 naj bi Jugoslavija imela zmogljivosti za 80 do 100 milijonov domačih in za 100 do 150 milijonov nočitev tujih turistov. eaaa**8aagoaBeMW*Muu»ee6tiB HRVAŠKA Osebni dohodki niso krivi Na seji komisije hrvaških sindikatov za družbeni in osel> ni standard so rekli, da osebni dohodki niso krivi za sedanje gospodarske težave in inflacijske težnje na trgu, saj je znašal povprečni osebni dohodek na Hrvaškem v prvih treh mesecih letos 1.723 dinarjev. Manjši je bil torej za 8,5 % kot ob koncu minulega leta, realni osebni dohodek pa celo za 10 %. Ker je gibanje osebnih dohodkov v skladu z doseženimi rezultati hrvaškega gospodarstva, sindikalni funkcionarji sodijo, da bi ne bilo pametno, če bi z zveznimi sklepi omejevali nadaljnjo rast osebnih dohodkov. To bi pomenilo razvrednotenje ustavnih določil, po katerih naj bi s samoupravnimi sporazumo med panogami in skupinami podjetij uravnavali delitev dohodka. Sindikati predlagajo, naj IZDATKI i v;-•••/.: KAKO OBRAČUNAVATI MINULO DELO? Čedalje več je prizadevanj, da bi našli trajnejše rešitve za priznavanje pravic iz minulega dela # še vedno so v ospredju individualne pravice na osnovi minulega dela, kar je sicer dobro, ni pa dovolj! Nekatere delovne organizacije že precej časa upoštevajo minulo delo in pravice do njega ter ga priznavajo v obliki različnih dodatkov na delovno dobo in drugih ugodnosti za zaposlene. Nova ustavna dopolnila pa so zanimanje za minulo delo še povečala. V sarajevskem „Energoinvestu“ so tako na primer s samoupravnim sporazumom določili, da se za vsako leto delovne dobe poveča osebni dohodek zaposlenih za pol odstotka, za vsako leto staža v „Energoinvestu“ pa za 1 %. Pravico do minulega dela priznavajo v „Energoinvestu‘‘ tudi upokojencem, in to v obliki posebnega dodatka, ki je v sorazmerju z dolžino delovne dobe v „Energoinvestu“, in z razmerjem med pokojnino in osebnim dohodkom, ki ga je delavec v času upokojitve imel na enakem ali sorodnem delovnem mestu. Ta dodatek bodo prejemali tudi družinski upokojenci, sredstva za to pa bodo izplačevali iz dohodka podjetja. Temu zgledu sledijo tudi druge delovne organizacije. Tako izplačujejo mnoge delovna skupnosti dodatek za minulo delo v oblila posebnih nagrad ali nadomestil ob upokojitvi za minulo delo, ki ga je delavec v teku let vlagal v sklade podjetja. Višina nadomestila je odvisna od delovnega staža v podjetju. Med 22 anketiranimi reškimi podjetji jih denimo 12 izplačuje dodatek na delovno dobo, 16 podjetij pa dodeljuje nagrade za „zvestobo kolektivu“. Vsi omenjeni primeri kažejo na pozitivne izkušnje v prizadevanjih, da bi našli trajnejše rešitve za priznavanje pravic iz minulega dela. Manj prijetna stran tega zapletenega vprašanja pa je, kam s presežkom delovne sile kot nujno posledico tehničnega napredka. To vprašanje visi kot Damoklov meč nad tistimi, ki se ob vsaki rekonstrukciji in modernizaciji znajdejo MAKEDONIJA sabor Hrvaške pospeši proceduro sprememb v drugotni delitvi in delovno intenzivne dejavnosti razbremeni velikih izdatkov za skupne potrebe. Člani komisije so tudi kritično ocenili gibanje cen in življenjskih stroškov. Ugotavljali so, da so razmere več kot slabe, kar je posledica pomanjkanja dolgoročne družbene politike in nejasnosti, ki vlada na tem področju. Medtem, ko nekatere delovne organizacije izplačujejo tudi po 3.000 dinarjev regresa na zaposlenega, druge niso zmožne izplačati niti simbolične vsote. Člani omenjene sindikalne komisije zato predlagajo, da se s samoupravnim sporazumom zaposlenim in članom njihove ožje družine zagotovi obvezen regres v višini najmanj 30 % poprečnega osebnega dohodka na Hrvaškem. SOLIDARNO DO STANOVANJA Na prvi konferenci zveze sindikatov Makedonije, ki je bila posvečena stanovanjski politiki, je član predsedstva ZSM Petkovški poudaril, da manjka v Makedoniji kakih 50.000 stanovanj, čeprav se je poprečna stanovanjska površina od leta 1953 do leta 1970 na prebivalca povečala od 7 do 9,4 kvadratnega metra. Po njegovem mnenju za stanovanjsko gradnjo ne bi- smeli odštevati manj kot 4 % od bruto osebnih dohodkov, razen tega pa bi v stanovanjski gradnji morali uveljaviti tudi solidarnost, ki naj bi se razširila od delovnih organizacij do občin, v nekaterih oblikah pa tudi do republiške ravni. „Smo za prioriteto v reševanju stanovanjskih problemov," je dejal Petkovški, „pri čemer bi morali dati prednost delavcem z nizkim družinskim do- hodkom, mladim delavcem, ki niso rešili stanovanjskega vprašanja, bolnim delavcem in udeležencem NOB." Makedonski sindikati se tudi zavzemajo, da bi tako pridobljena sredstva povezovali s sredstvi bank na daljše obdobje in z določeno obrestno stopnjo, s tem da bi jih obvezno vrnili tistim, ki so jih vplačali. „Nisiho proti različni strukturi stanovanjske gradnje," je dejal Petkovški. „Prav tako nismo proti gradnji vil in vikendov, nismo pa za to, da le-te grade z družbenimi sredstvi in pod ugodnimi pogoji. Kdor želi graditi luksuzne hiše, naj dobi komercialne kredite ter uporabi lastna sredstva, ne pa družbena, ki so namenjena reševanju stanovanjskih problemov delavcev." BOSNA IN HERCEGOVINA Ni žetve brez setve Lani smo v naši državi registrirali 922 izumov. Od posameznikov je prišlo 724 patentnih prijav, 198 pa od vseh podjetij in znanstvenih inštitutov v Jugoslaviji. Le-ti so prijavili 31 izumov, med njimi največ iz Slovenije — 17. En sam evropski koncern Siemens pa ima prijavljenih kakih 55.000 patentov. Naše gospodarstvo se torej usmerja le v vidljivi del ekonomike, v stroje in blago, zapostavlja pa nevidni del, kije izražen v izumih. Sodobna ekonomika temelji na hitrem razvoju tehnologije, mi pa nimamo niti jasne razvojne politike niti koncepta. Izumi so pri nas stvar posameznikov -romantičnih zanesenjakov — potrebno pa bi bilo, da bi bili del neprekinjenega inovacijskega procesa v proizvodnji. V eni kuverti! k-; . : Poslanci družbenopolitičnega zbora skupščine BiH so podprli predlog ukrepov IS za zmanjševanje družbeno neopravičljivih socialnih razlik. Program med drugim predvideva, naj bi večstranski delovni odnos v istem času—podaljšano in dopolnilno delo upokojencev itd. — ne bil dovoljen, razen če bi bil družbeno nujno potreben. To delo je treba omejevati in s tem odpirati nova delovna mesta. Gospodarski zbor je tudi podprl predlog republiškega izvršnega sveta, naj bi prejemke posameznikov izplačevali na delovnem mestu in ne prek žiro računov, ker bi tako dosegli boljši pregled vseh dohodkov zaposlenih. pred tem, da morajo odločati o tem, kdo naj ostane v delovni skupnosti in kdo naj odide. Da bi se temu izognile, sprejemajo delovne organizacije tudi zaščitne ukrepe: o tem, kako zagotoviti delo delavcem, ki jih avtomatizacija izloči iz neposredne proizvodnje, mora že zdaj v mnogih primerih razmišljati celoten kolektiv iti ne samo tisti, ki so na demokratičen način proglašeni kot „odvečni“. V spletu vprašanj, povezanih z minulim delom in njegovim vgrajevanjem v sistem družbeno-ekonomskih odnosov, bo torej problem „tehnološkega presežka “, vse bolj pomemben. Primeri Energoinvesta in drugih delovnih organizacij nedvomno pričajo, da največ razmišljamo o individualnih pravicah delavcev na osnovi minulega dela. To je dobro, ni pa dovolj in tudi ne osnovno. Naša osnovna naloga bi morala biti, da bi s spremembo položaja delavcev opravili podružbljenje družbene reprodukcije in ustvarili razmere za nadzorstvo delavcev nad vsemi fazami gibanja dohodka. Vsa vprašanja podružbljanja proizvodnje pa je treba opredeliti s samoupravnimi sporazumi in drugimi akti. Samo tako bo mogoče odpraviti prizadevanja tistih zagovornikov delitve na osnovi minulega dela, ki vidijo minulo delo le v privatno skupinskem lastništvu in v delnicah. V takšnih razmerah — če bi se zanje odločili - bi delavski razred nedvomno še naprej ostal v podrejenem položaju. S spajanjem minulega in živega dela si torej ne prizadevamo ustvarjati le nove vrednosti, ampak vpeljati in utrditi takšne samoupravne proizvodne odnose, v katerih bodo delavci odločali o celotni družbeni reprodukciji, ne pa, kot zdaj, samo o enostavni. VINKO BLATNIK ♦ ♦ ♦ * i ♦ X ♦- ♦ X X ♦ ♦ BRANKO BOKŠAN, predstavnik višjega gospodarskega sodišča Srbije na III. kongresu sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije: Sindikalno članstvo, zlasti tisto v delovnih organizacijah, postaja čedalje bolj nejevoljno zavoljo vedno nogostei«'*' merov krimii -yo podkupovanj, ko icije, poneverb, bhk prilaščanja e in rezultatov di - v gospodar-njega. Različne a so čedalje bolj Ine, tudi čedalje ito pa so tudi po nevu in socialnih utaj in drugi družbene las1 dela delovnih stvu in izve oblike krimi subtilne, po bolj nevidne političnem ■ posledicah čedalje bolj nevarne. ♦ * X - ♦ 4 + X ♦ ♦ 4» I -t > > > Klasične oblike kriminala zamenjujejo druge, začenši s sklepanjem fiktivnih poslov pa do prodaje blaga samo ob odstopljenih odstotkih provizije, do odstopanja del za določen odstotek od ustvarjenega dohodki in drugo. Sekretar Sveta ZSJ MARJAN ROŽIČ na seji predsedstva Sveta ZSJ: Ker smo za letošnje leto že dosegli predvideno rast življenjskih stroškov in ker se bodo na podlagi že sprejetih sklepov zvišali ti stroški za nadaljnjih 3 % do 4%, v sindikatih vztrajamo, da ne pride do noben6 druge korekcije cen, dokler predlagatelji ne pridejo pred delavce z usklajenimi, jasnimi h1 trajnimi programi zaščite življenjskega standarda. Sodimo, da zvezni organi nimajo več manevrskega prostora za nove korekcije cen, saj so že prestopil* meje, začrtane s sprejeto ekonomsko politiko. Vnovič v sindikatih poudarjamo, da vse stabilizacijske rešitve pomenijo zel6 malo, če ni zagotovljen štabi!6*1 materialni položaj znatnega del1 delavskega razreda. Zavoljo nadaljnjega zaostrovanja odnosov glede življenjskega standarda delavcev, zlasti tistih z nižjimi prejemki in v industrijskih središčih, v sindikatih predlagamo, da se pr6** sleherno spremembo cen pretresejo in sprejmejo že večkri* izrečene pobude sindikatov k6* ena od možnih rešitev. Hkrati P* je treba čimprej sprejeti odlok6 kompenzaciji za moko, ki h* moral imeti dolgoročnejši značaj; zagotoviti bi morali, da bi' drugem polletju administrativi16 zamrzovanje zamenjali z ekonomskimi rešitvami; z zmanjšf vanjem dajatev bi morali zmaOl' šati potrebo delovnih kolektiv6' po zviševanju cen, sprejeti h* morah spisek proizvodov i** storitev, ki bodo pod posebni!1* režimom zavoljo potrebne st*' bilnosti. Član izvršnega biroj3 Predsedstva ZKJ BUD/ SLAV SOŠKIČ v intervju)11 za RAD: Tako kot prej tudi dandab6* izobraževanje za samoupravi!* nje deli usodo samoupravljati*' Odnos do tega izobraževani tudi jasno odraža odnos do delavskega razreda pri nas, zl*s, danes, ko je delavski razred p1* daljnosežno nalogo, da bo P spodaril s celotno razširjen°,. splošno družbeno reprodukcij . Takšne vloge proizvajalcev p* mogoče zagotoviti samo z ust* nimi določili, dekreti in P\Q tičnimi sklepi, lahko je izboril^ samo z neposredno akcijo P* , izvajalcev samih v vsaki tem6*! # organizaciji združenega dela 1 širših samoupravnih asociatil NAROČILNICA ZA NOVE NAROČNIKE Naročam Delavsko enotnost Ime in priimek: .......... ■ Točen naslov: ..........................................................- Naročnino za 12 mesecev v znesku 26.- din bom poravnal na tekoči račun ČZP Delavska enotnost, Dalmatinova 4, št. NB SOH-991. IZ NAŠE DRUŽBE PO POTEH AKCIJE DE MARJAN LAH, PREDSEDNIK ZVEZE DELAVSKIH UNIVERZ SLOVENIJE Družba se je začela zavedati... i - Kot vse kaže, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da so naša družba in njeni odgovorni činitelji družbeno ovrednotili problem množice, ki si ni uspela pridobiti osnovne šolske izobrazbe. Preseženo je pojmovanje, da je posameznik - teh „posameznikov“ pa je za eno tretjino zaposlenih - dolžan plačati svoj „greh“ iz otroške oziroma mladostne dobe in le popravljati zamujeno. Družba se je začela zavedati, da je z moralnega, sociološkega in tehnološko-ekonomskega vidika 'odgovorna za korenito odpravljanje tega absurdnega stanja in za zapostavljanje osnovnih razvojnih možnosti. Upam, da taka ocena ni preveč optimistična. Rešitev spornega vprašanja naj da dozorevajočemu spoznanju družbene odgovornosti še formalno pravno potrditev, zato podpiram akcijo uredništva Delavske enotnosti oziroma njegovo pobudo, da Ustavno sodišče SR Slovenije razsodi o šolnini, ki jo odrasli plačujejo*za svoje dopolnilno osnovno izobraževanje. Dvomil bi v uspeh, če pravne rešitve ne bi podpiralo najš irše družbeno spoznanje. Slednja govori za to - pa tudi drugi razlogi - da se pri financiranju opremo na neposredni interes delovnih in krajevnih skupnosti, ki ponekod že financirajo dopolnilno osnovno izobraževanje odraslih; in da se ne omejimo le na obstoječe sklade. Odpravljati moramo tudi korenine nenormalnega stanja in njegovega obnavljanja. Došolanje zaposlenih naj bo usmerjeno k strokovnemu usposabljanju. ih KOT REFREN ŠE VEDNO ODZVANJA ODGOVOR: »To je pa tvoja stvar!« ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i Na dvorišču osnovne šole Tone Čufar so se že precej pred peto začeli zbirati nekoliko odrasli „šolaiji“. Napetosti in nervoze, ki je značilna za učence pred podelitvijo spričeval, pravzaprav niso kazali. Kdaj pa kdaj se je kdo z začudenjem °zrl za katerim svojih „večer-nih“ znancev, ki je pohitel fnimo njih po stopnišču. Lepo je seveda, skupaj svečano sprejeti spričevala, a nekateri so 010rali to hitro opraviti kar v pisarni, saj so pritekli po spričevala kar s šihta. MILAN KAVČIČ, razrednik VIII. a osnovne šole za odrasle pri Delavski univerzi Boris Kidrič v Ljubljani je pohvalil svoj razred. To je razredni kolektiv, katerega jedro se je oblikovalo od VI. razreda dalje in v katerem je tudi precej starejših delavcev, urejenih ljudi, ki vedo, kaj hočejo. Razen enega, ki ima popravni izpit in treh, ki niso bili ocenjeni, je razred uspešno dokončal šolanje. Odličnega uspeha sicer nihče ni dosegel. A to, kar so dosegli, so ob delu in mnogi tudi ob družinskih skrbeh, zato so njihovi uspehi toliko več vredni. Letošnja VIII. a je eden izmed 23 oddelkov, v katere seje vpisalo 782 slušateljev. Letošnji uspeh v celoti še ni znan, lani pa jih je šolanje uspešno končalo okrog 500, od tega 200 -leg Siiii. ■ Cilka ŠVAJGER je prišla po spričevalo s hčerko Karmen samo v VIII. razredu. Kdo tem odraslim plačuje šolnino. Ravnatelj ZDRAVKO TOMAŽIN pravi, da ima ljubljanska izobraževalna skupnost veliko posluha za dopolnilno osnovno izobraževanje odraslih. Do letos je prispevala eno tretjino k skupni šolnini, od letos dalje prispeva sredstva za osebne dohodke petih stalnih učiteljev, to pa je še več, kot poprej. Točne evidence seveda ni, iz katerega žepa gresta pravzaprav ostali dve tretjini šolanja. Le pet, šest podjetij daje vnaprej zagotovilo, da bodo za svoje delavce poravnali šolnino, med njimi npr. zavod ,,Scena". Nekateri vračajo delavcem šolnino, ko dobe spričevala. Takšna je npr. praksa ŽTP Ljubljana. Avtomontaža pa npr. sprejme tudi delavce brez dokončane osemletke pod pogojem, dajo bodo dokončali, vendar jim šolnine ne povrnejo, prispevajo šele za strokovno izt obraževanje. Glede na uspeh in okoliščine, v katerih nekateri slušatelji živijo, pa vsakokrat nekaterim vsaj del šolnine povrne šola sama iz razpoložljivih * v - Kot vidim, smo vsi! Ja, aneza ni, je moral nujno v tie°grad v zvezi z zadnjo kodifikacijo cenovnih tren-0v- Pametno, da je šel: če oimaš svojega človeka ves cas zraven, ko se kuhajo tvari, te lahko še naprej rzijo v hladilniku. To pa ni °bro, saj smo pri spora-mu obviseli le na devet-esetih odstotkih in nič ne e> da bi lahko kako ugače prišli naprej kot s cenovnimi premiki. iz ,a pustimo to za zdaj! oh e8e in vodje stranskih raziaog°oVTtSklkal iz dmglh boli ^UV* stvari so namreč m.--}., ZaPletene, kot sem čem- sP0četka. Saj ne repek'. Vs‘ smo za to, da se ko u Pmmakne, ampak ta-b0L °} ,se to zdaj dela, ne 0X0 daleč prišli, rice ^PreL tovariši, te govo-Vsi ne°dtujljivih pravicah, rjia J’ da ie bila perife-že to tn? na Psu- Poglejte lahko’ nka„k° mal? otrok gre še nH ,.8“ m tam okrog in samo ear!x In tiudie: ali so in nr garaci.na tistih visečih P sušenih krpah zemlje. ali pa vozači za Litostroj, ŽTP in druga takšna bolj revna podjetja. Vprašam vas, ali je kdo drug sploh s prstom mignil, da bi se kaj spremenilo. Ne rečem, kdaj pa kdaj je kakšna kampanja; dalo se je nekaj denarja za Črnomeljsko industrijo, za spet ni, da bi bilo potrebno zganjati toliko hrupa. Saj navsezadnje kar lepo živimo. Zadolženi smo res čez glavo, ampak za plače se da dobiti denar. Še nikoli nismo slišali odločen NE, ni res? Ne vem, kako se bankam te transakcije posrečijo, vendar — Jaz tudi! pravi človek, ki sedi levo. — Jaz prav tako! zamrmra omizje mračno. — No, vidite! povzame spet direktor - pa smo spet na začetku problema. Naši planirani dopusti visijo zdaj v zraku. Vendar generalnega BREZ ODDIHA novomeški Inis, za kakšno asfaltno cesto, ampak navadno le pred kakšno obletnico brigad - nikoli načrtno in premišljeno, to je tudi z dolgoročnega ekonomskega vidika. Samo mi, ki smo se odločili za obrate, smo tem odročnim krajem odprli trajnejšo perspektivo. A kaj se zdaj dogaja? Napada se nas, da smo proti TOZD. Lepo vas prosim, mi pa proti TOZD! Kar naj jih imajo obrati te svoje TOZD, bodo videli, kako tanko bodo piskali. Še dobro, da res nismo decentralizirali sredstev. Zdaj bi nam to hodilo zelo narobe, saj bi se nas znali še otresti. Vidite, tako je, kot pravi tisti rek: če človek komu prst... Druga stvar pa se tiče te tako imenovane akcije za stabilizacijo. Saj ne rečem, gospodarska situacija res ne daje podlage za pretiran optimizem, tako hudo pa to ni moja stvar. Moja stvar je le, da dam ljudem prvega denar, če delajo, drugo mi je bolj malo mar. A dokler je dovolj denarja tudi za tista podjetja, ki že leta delajo le izgubo, ga bo tudi za nas, ki smo le tu in tam kdaj pod nulo. Zato pa mi gre na živce tale hajka okrog dela ob sobotah. Navsezadnje bi se nam ne bilo treba zmeniti za vso reč, če bi ne šlo hkrati za svojevrsten psihološki pritisk. - Kaj pa vi, ne boste šli zraven? me je vprašal včeraj direktor Kepeksa. To, prav to človeka pogreje, takole vprašanje od zunaj. Seveda bomo morali zraven, če ne, bo slabo za nas. Jaz pa sem mislil julija na dopust. To je tisto. Nekdo bi moral biti tu. Kdo izmed vas me bo lahko nadomeščal. — Tudi jaz sem planiral dopust v juliju, reče človek, ki sedi desno od direktorja. preklica dopustov ne bo: bila bi velika neumnost. Kolektivnega pa spet ne bo; bi preveč bodlo v oči. Nekaj srednjega bo: zaradi taktičnih razlogov bo treba pri nas ves čas migati, spuščati dim in sodelovati v akciji podobno kot drugi kolektivi. Če bo prej konec, bodo tisti, ki bodo ostali poleti tu, še ujeli sezono za rep, če ne, pa bodo prišli drugič v sezoni na vrsto. Zdaj pa konkretno: jaz julija ne morem preklicati. Sicejr pa imamo ves čas kombinirane razgovore s poslovnimi prijatelji. To pomeni, da bo julija tu dežurni moj pomočnik, ti, Peter. - Ampak, tovariš direktor... — Gremo naprej! Predlagam, da bi bil v komercialnem oddelku tu Tone, v planskem, aha, tu imamo napisano, Tine, v ... VINKO BLATNIK Zinki JERNEJŠEK je šola povrnila del šolnine sredstev. Veliko pa jih je seveda, ki šolnino plačujejo povsem sami. Ko je pred dvema tednoma reporterka TV Ljubljana obiskala to šolo in tudi VIII. a razred, da bi zvedela, kdo plačuje šolnino, je dobila zelo različne odgovore. Ob našem obisku nam je ena izmed slušateljic povedala, da je bila po tej TV oddaji klicana na odgovornost, ker je povedala, da ji doslej k šolnini nihče ni ničesar prispeval. Bolj spodbuden pa je drugačen odmev na to oddajo. Zdravko Tomažin pravi, da so po tej oddaji začeli prihajati mnogi po naročilu svojih delovnih organizacij po potrdilo o uspešnem šolanju. Sicer pa poslušajmo, kaj so nam nekateri slušatelji sami povedali. ZINKA JERNEJŠEK, 28-let-na priučena prodajalka v NAMI, je končala razred s prav dobrim. Ko je stopila k razredniku po spričevalo, ji je ravnatelj šole izročil kuverto, v kateri je bilo od šole poklonjenih 400 din, prispevek k njeni že vplačani šolnini 710 din. Zahvalila se je. Vsekakor priznanje za njeno vztrajnost in trud. Zinka v podjetju ni zaprosila za pomoč pri šolanju, saj tudi ni obešala na veliki zvon, da hodi v šolo. Želi nadaljevati šolanje na večerni trgovski šoli, takrat pa bo tudi v podjetju zaprosila za denarno pomoč. CILKA ŠVAJGER, 32-letna priučena prodajalka v ljubljanski poslovalnici podjetja Vindži-ja— Varaždin je prišla po spričevalo s šestletno hčerkico Karmen. Potem, ko je na tej šoli končala šesti in sedmi razred, je letos z dobrim uspehom zaključila osmega. Drugo leto pa bo prvo spričevalo že dobila njena Karmen. Tudi Švajgerjeva je šolnino plačala sama. Pa še knjige so jo stale 100 din. V podjetju menda niti slišati niso hoteli o kakšni šolnini. A ni težko, kar res želiš, zato je Cilka zmogla tudi to. Jeseni pa hoče nadaljevati večerno trgovsko šolo. Če bo imela pravi poklic, bo gotovo tudi njena plača boljša, pravi Cilka. speva tudi šolnino tistim, ki uspešno dokončajo osemletko. In da je sama v komisiji za ta pravilnik, je povedala, in da je prav, da tisti, ki ne konča šolanja uspešno, podjetju denar vrne. Je pa pri njih v proizvodnji kar 80 % takih, ki nimajo dokončane osemletke. Stoja je poročena, ima triletnega sina Bojana in ob družinskih dolžnostih ni bilo lahko zbrano obsedeti ob knjigi. Vseeno pa še upa, da bo svoje šolanje nadaljevala. ....1 IlllSIl i F® ■ is^ ANGELA KRALJIČ, 35-let-na priučena prodajalka v poslovalnici Ljubljanskih mlekarn, je gospodinja in ima dva šoloobvezna otroka. Končala je VIL in VIII. razred, zadnjega s prav dobrim. Ni v podjetju zaprosila za pomoč pri šolnini. Zdi se, da ta korak starejši še teže napravijo. A poskuša naprej, pravi, jeseni bo odšla na večerno trgovsko šolo. EDHEM ZUKANOVIČ, 254etni priučeni natakar v Kolodvorski restavraciji, je doma iz občine Ključ. Končal je pri nas zadnje štiri razrede osemletke. Težko mu je bilo zbrati denar za šolnino, saj mora pomagati tudi staršem. Ko je v podjetju povprašal za pomoč pri šolnini, je dobil odgovor, da za to nimajo sklada, ker to ni poklicna šola. Edhem torej lahko upa, da mu bo podjetje šlo bolj na roko, ko bo jeseni vstopil v večerno gostinsko šolo. Rekel je, da je prepričan, da bi šlo več delavcev v večerno osnovno šolo, če ne bi bilo teh težav s šolnino. STOJA NOVAKOVA, 23-let-na delavka v Zmaju, je končala razred s prav dobrim. Z neprikritim zadovoljstvom je povedala, da v Zmaju imajo pravilnik, po katerem podjetje pri- 1VAN D EN ŽIČ, 30-letni priučeni avtoličar pri podjetju SAP, je opravil na tej šoli zadnje tri razrede. Šolnino je plačal sam. Ko je šefa vprašal, kakšne so možnosti za pomoč s strani podjetja, je dobil odgovor, ki mi v ušesih odzvanja že kot refren: Za osnovno šolanje ne, pač pa za strokovno! Tudi Ivan želi svoje izobraževanje nadaljevati, le da se še ni trdno odločil za šolo. SONJA GAŠPERŠIČ Foto: ANDREJ AGNIČ IZ NAŠE DR RAZPRAVA O OSNUTKU REPUBLIŠKEGA ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU Okrnjene samoupravne pravice Člani skupščine republiške skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja so na ponedeljkovi seji v razpravi o osnutku republiškega zakona znova opozorili, da bomo morali zavarovalne odnose regulirati s samoupravnimi akti. Združeni zavarovanci bi tako samostojno, predvsem pa neposredno, odločali o obsegu svojih pravic in dolžnosti. S tem bi prevzeli večjo družbeno odgovornost za smotrnejše urejanje tega tako pomembnega področja socialne varnosti. Seveda to ne velja le za razmejitev odnosov med zvezno in republiško zakonodajo, marveč v veliki meri tudi za odnose med republiško zakonodajo in samoupravno regulativo. • Skupščina vztraja na zahtevi, da je treba v zakonskem osnutku razširiti samoupravno odločanje. Upravičena je ugotovitev, da 'osnutek ni izpolnil pričakovanj (razumljivo tudi zahtev), da bodo v novem sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja zavarovanci tisti, ki bodo na samoupravni osnovi urejali odnose na tem področju. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje morata izvirati iz samoupravnih odnosov delovnih ljudi, ki združeni v svojih samoupravnih interesnih skupnostih pokojninskega in invalidskega zavarovanja s svojimi normativnimi akti urejajo vse bistvene odnose na tem področju, določajo raven zakonskih pravic, odločajo o sredstvih, potrebnih za zagotovitev teh pravic, o upravljanju skladov ter o izboljšanju gmotnega položaja upokojencev. Na teh osnovah naj bi temeljil tudi prehod z državnega na samoupravno urejanje odnosov na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja. ZA VEČJI MANEVRSKI PROSTOR Procesu preraščanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz sfere državnega urejanja odnosov v sfero samoupravnega sporazumevanja in odločanja bi morali po mnenju članov skupščine skupnosti omogočiti večji manevrski prostor. Preraščanje bo moralo delovati v nasprotju z dosedanjo prakso, ko je domala vse odnose na tem področju urejala federacija. Med zavarovanci je dvignila precef prahu izjava avtorjev osnutka republiškega zakona, da so „zožili zakonsko regulativo in razširili samoupravno odločanje“. To seveda ne drži, saj že prvi delovni osnutek zakona presega svoje okvire in morda kar namerno onemogoča odločanje samoupravnim organom skupnosti in samoupravni regulativi. Spričo takšnega spoznanja predlaga skupščina sestavljavcem zakona, naj republiški zakon ureja le tiste zadeve, ki po svojem značaju ne morejo biti v pristojnosti samoupravnega odločanja zavarovancev. V razmejitvi med državno in samoupravno regulativo pričakujemo že v bližnjih dneh, posebno na skupščinskih zasedanjih, srdit boj med avtorji zakonskega osnutka in tistimi, ki že tri leta zaman poudarjajo nepogrešljivo mesto samoupravnih norm v bodočem sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Samoupravna regulativa ni zgolj okrnjena, pač pa je sploh ni! Zvezni predpisi določajo za vprašanja, ki jih urejajo samoupravni organi, toliko omejitev, da se je samoupravljanje skrčilo samo na ugotavljanje valorizacije osebnega dohodka in usklajevanja pokojnin z življenjskimi stroški, kjer se praktično sprejme kot samoupravni sklep le izračun porasta, ki ga je predhodno ugotovila statistika! Pravega samoupravnega urejanja področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja predpisi sploh ne poznajo in ga torej sploh ni! Nobenega dvoma ni, da bo skupščina republiške skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja vztrajala na zahtevi, da je"treba občutno zožiti zakonsko regulativo in dati več prostora odločitvam samoupravnih organov skupnosti in samoupravni regulativi. Zavoljo svoje odločitve, da se pri-, druži zagovornikom širšega manevrskega prostora samoupravne regulative, je na svoji zadnji seji sprejela osnutek republiškega zakona lekot „primeren“ za javno razpravo, čeravno so se mnogi člani skupščine nagibali celo k temu, da bi osnutek v celoti zavrnili kot nesprejemljiv! -vk NEMOGOČE JE, DA ZA UVOZ SUROVIN KOT ZA BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE IN GOTOVIH ZDRAVIL VELJAJO ENAKI PREDPISI, ENAKE OMEJITVE IN DAJATVE, Zdravila so življenjska nuja, ne okrasek! Bi Natanko pred mesecem dni smo v našem časniku zapisali: „Zadnje analize o preskrbi zdravstvene službe z zdravili in sanitetnimi pripomočki so pokazale, da so uvozna podjetja (med njimi tudi ljubljanska Kemofarmacija) morala zavoljo zamrznjenih cen, spričo podražitve zdravil in sanitetnih pripomočkov na zunanjem tržišču in ne nazadnje zavoljo devalvacije dinarja ter reval-vacije nekaterih konvertibilnih valut, skoraj popolnoma ustaviti uvoz zdravil' in vrste farmacevtskih kemikalij, ki so za zdravstvo življenjskega pomena.“ Na žalost moramo ugotoviti, da se položaj naše farmacevtske industrije ni izboljšal tudi sredi leta! Ostajamo namreč tam, kjer smo bili. Preprosto povedano: zdravil spet ni, če pa jih že imamo, jih imajo pravzaprav v manjših količinah le lekarne, saj zalog praktično ni! Zlasti je danes, poldrug mesec po prvem skupščinskem poskusu, da naposled na zvezni ravni prebije led negotovosti, na katerem se je znašla naša farmacevtska industrija, zaskrbljujoč še vedno razmeroma obsežen seznam manjkajočih zdravil in sanitetnih pripomočkov. Po analizi, ki jo je sredi maja pripravila ljubljanska Kemofarmacija (stanje ni nič boljše tudi danes!? ), je razvidno, da šesterica naj večjih jugoslovanskih proizvajalcev farmacevtskih preparatov, med katerimi sta tudi Lek in Krka, že od začetka leta spričo nenehnega pomanjkanja surovin ne izdeluje nekaj deset preparatov! Morda se je njihovo število zdaj povzpelo že na sto ali več, saj pomanjkanje osnovnih surovin povzroča verižno reakcijo, ki se otipljivo odraža v deficitarnosti vrste najbolj iskanih preparatov na domačem tržišču. Za prvim paketom predlogov ukrepov za premostitev kritičnega položaja industrije zdravil in sanitetnih pripomočkov je republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo izdelal že drugo analizo stanja v farmacevtski industriji. Z informacijo je posredoval tudi predloge za izboljšanje sedanjega stanja, ki so jih na svojem zadnjem zasedanju podprli tudi poslanci so- cialno-zdravstvenega zbora sloven- namreč predstavljal le začasno re-ske skupščine. Sekretariat terja ob podpori zbora spremembo tistega dela zveznega odloka, ki predpisuje na uvoz zdravil omejitev, da veledrogerije (gro- sisti) ne morejo nabavljati zdravil, ki jih potrebujejo. S takšno omejitvijo je praktično onemogočen uvoz re-promateriala v primeru, če bi_ se maloprodajna cena zdravil povečala za več kot 50 %. Nove cene bi po tej spremembi oblikovali na osnovi nabavne cene, upoštevajoč stroške in zaslužek uvoznikov, vendar v absolutnih zneskih na ravni novembrskega odloka o zamrznitvi cen. Z nesprejemljivim povečanjem maloprodajnih cen bi dejansko le odpravili prepoved uvoza, kar pa je v praksi nemogoče. Tak popravek bi šitev, ki pa je v položaju, v kakršnem je naša farmacevtska industrija, bržčas ne bo mogoče sprejeti. Trajnejšo rešitev vidimo v maksi-miranju cen zdravil. Maloprodajne cene bi po tem predlogu določala posebna zvezna komisija za uvoz zdravil in sanitetnih pripomočkov. Komisijo naj bi sestavljali predstav-^ niki medrepubliške koordinacijske komisije, zveznega zavoda za cene, zveznega sekretariata za delo in socialno politiko in zveznega sekretariata za gospodarstvo. Čimprej bomo tudi morali doseči znižanje odstotka carine, ki je predpisan za zdravila. Po devalvaciji dinarja in revalvaciji nekaterih tujih valut so se cene za kupce surovin in gotovih zdravil v tujini dvignile kar za 32 %. Zato bi veljalo kar se da hitro omiliti razkorak med cenami na domačem trgu in v svetu z zmanjšanjem carine, prometnega davka in ostalih dajatev pri prometu z zdravili in sanitetnimi pripomočki. Zanimivo je, da je zdravstvo pri predlaganih dolgoročnih rešitvah ostalo brez moči, saj so ostale v pristojnosti federacije vse odločitve o prometu z zdravili in sanitetnimi pripomočki. O „usodi“ naše farmacevtske industrije bodo morali torej odločati gospodarstveniki (v našem primeru gospodarski zbor zvezne skupščine), ki pa se, sodeč po ,,slovenskih izkušnjah", skušajo na vse načine izogniti odgovornosti. Čudno, mar ne? -vk Ali bo zdravil res ziiisiiijkiilo? n OižbžDkAcrjŽ, - Hm, morda bi o usodi farmacevtske industrije imelo več besede zdravstvo, če se ne bi ukvarjala v pretežni meri s konfekcijo? - I. ANTIČ Koliko delavcev je zdraviliščih? v Na začetku visokega poletja je zdraviliški del življenja v Rogaški Slatini v polnem razcvetu, čeprav še zdaleč ni res, da bi šlo vse gladko in kar samo od sebe. Prva nevarnost' (črne koze) je sicer že stvar preteklosti, saj inozemski gostje po vsem videzu hočejo nadoknaditi spomladanski „izpad“ in jih je do začetka junija že prišlo za 15 % več kot v enakem obdobju lani. Vzbujajo pa zato vse večjo za- Minuli teden je bila v prostorih Ljubljanske banke v Ljubljani manjša slovesnost, združena s tiskovno konferenco. Generalni direktor LB, NIKO KAVČIČ, je izročil zlato hranilno knjižico milijontemu varčevalcu. Ob tem je poudaril, da je velik uspeh za banko, ki ima milijon varčevalcev in da so tudi velike banke v inozemstvu ponosne na tako število. 'e e Milijonti varčevalec je ANTON ŠPENDOV, elektrotehnik iz Most pri Žirovnici. S tem je postal tudi častni član sveta varčevalcev pri LB, ki ga sedaj uvajajo. Poleg zlate hrSnilne knjižice so razdelili še deset srebrnih hranilnih knjižic tistim varčevalcem, ki so bili najbliže milijontemu varčevalcu. Na tiskovni konferenci so predstavniki banke seznanili novinarje še z nekaj podatki in novostmi, kijih banka uvaja v stikih s svojimi strankami. Povedali so, da ima LB danes prek 1,200.000 varčevalcev, od tega 800.000 s hranilnimi knjižicami in okrog 350.000 z deviznimi računi, da imajo svoje poslovalnice po vsej Jugoslaviji, razen v Črni gori. Novost je tudi to,, da uvajajo devizno hranilno knjižico in pa hranilne blagajne pri delovnih organizacijah. Slednje predvsem zato, da bi poslovanje prenesli čim bliže delovnemu človeku. c. A. A. skrbljenost slabe napovedi v preskrbi z mesom in ,,zamrznjena" cena zdraviliških uslug. Cena kompletnega zdraviliškega penziona (92 din za ležišče, 5 obrokov hrane ter pitno in kopališko kuro) daje zdravilišču vse manj prostora za „dihanje“. To pot nas je predvsem zanimalo, koliko je bilo letos pacientov iz Slovenije, iz katerih krajev so prišli, kdo plačuje njihovo zdravljenje in kako v Rogaški Slatini ocenjujejo velikost slovenskega deleža gostov v zdravilišču. Za začetek je treba povedati, da je nasploh slovenska govorica, v Rogaški Slatini — kolikor je lahko sprehod po zdravilišču objektivno merilo - v manjšini, tako da smo bili pravzaprav presenečeni, ko nam je pomočnik direktorja STANE CUJEŽ povedal, da je bilo letos do srede junija v Rogaški Slatini že nad 700 pacientov iz Slovenije. V odločni večini so tisti, ki jim plačuje zdravljenje socialno zavarovanje in so prišli seveda z zdravnikovo napotnico v rokah. Žal, v zdravilišču posebej ne evidentirajo socialnega sestava gostov, tako da lahko navedemo le podatek „po občutku": približno polovica slovenskih pacientov je neposrednih proizvajalcev, druga polovica pa so „ostali“. Iz katerih krajev so prišli, oziroma od kod so jih napotili v zdravilišče? Največ jih je seveda iz Ljubljane 325, nato Maribor 63, Celje 54, Novo mesto 47, Murska Sobota 35, Nova Gorica 24, Kranj 43, Koper 31, Jesenice 19, Zagorje 1*1, Piran 5, Ptuj 7, Idrija 3, Postojna 6, Školja Loka 5, Radovljica 15, Sežana 5, Kočevje 17, Ravne 2, Cerknica 3, Velenje 1 in Trbovlje 13._ Če bi hoteli biti docela natančni, bi morali k tem številkam prišteti še nekaj desetin tistih, ki so prišli v Rogaško Slatino kot „invalidi“ ali „borci“. Zanimiva je primerjava s pacienti iz drugih republik, točneje iz Hrvaške, kije že po tradiciji glavni „dobavitelj“ domačih gostov. Hrvaška posebnost, če jo lahko tako imenujemo, je v tem, da dokajšnjemu številu pacientov plačuje zdravljenje v zdravilišču delovna organizacija, v kateri so zaposleni-Sodeč po rogaških izkušnjah to še posebej velja za podjetja kot so INA, nekatere cementarne ter ladjedelnice iz Splita, Reke in Pule. Čeprav Rogaška Slatina ni edino slovensko zdravilišče, kamor bi lahlo pošiljala naša podjetja svoje delavce na zdravljenje, pa je vendarle res, da je skrb za zdravje delavcev še vedno preveč redka. Kje tiče vzroki za to, da skrb za delavčevo zdravje ni enakovredna skrbi za boljšo proizvodnjo, bomo skušali ugotoviti v nekaj prihodnji!1 mesecih. Ob tem pa bomo op1-šali tudi izkušnje iz tistih delov' n ih organizacij, kjer so takšna prizadevanja že rodila sadove- BREZPLAČNO LETOVANJE ZA 10 BREŽIN Osnovna organizacija sindikata Rudnika lignita Velenje bo letos poslala na brezplačno letovanje v počitniški dom v Fiesi 10 družin članov delovne skupnosti, in sicer tistih z najnižjimi družinskimi dohodki in z najštevilnejšimi družinami. Družine bodo preživele 10 dni dopusta, stroške letovanja pa jim bo krila osnovna organizacija sindikata. .j PLUTAL LJUBLJANA SE JE ŽE IZKOPAL IZ NAJHUJŠIH TEŽAV Kaj se zgodil če poprimejo vsi? DeloVna skupnost industrije plutovinastih izdelkov PLUTAL Ljubljana se odreka marsičemu, da bi podjetje spet postavila na trdne temelje. Ugodna znamenja izboljšanja Zaradi nekaterih slabo premišljenih poslovnih odločitev, neprimerne kadrovske zasedbe in notranjih razprtij, še posebej pa zavoljo neugodnega položaja panoge kot celote (90 % surovin iz uvoza, cene pa zamrznjene na ravni reforme v letu 1965), je nekako pred letom dni niočno zaškripalo v ljubljanskem podjetju PLUTAL. Tej delovni organizaciji, pretreseni v temeljih, so takrat le redki optimisti še dajali Upanje, da bi se še kdaj lahko izkopala iz težav, in se zasidrala v vrsti dobro stoječih ljubljanskih podjetij, med katerimi je še pred leti zavzemala vidno mesto. Po lanskih dogodkih, v katerih so družbenopolitične organizacije dosegle odstop tedanjega direktorja in zamenjavo še drugih vodilnih delavcev, o Plutalu ni bilo več slišati v Javnosti. Kaj se je torej v tem času dogajalo z njim, se je njegov kolektiv z uspehom spoprijel s težavami, se bo oprijel zelene veje? Na taka in Podobna vprašanja bomo poskusili odgovoriti v tem sestavku. ZA STABILIZACIJO IN REZULTATE SO NUJNE TUDI ŽRTVE Na težave, v katere je zašel PLUTAL, so v marsičem in močno vplivali tudi splošni pogoji gospodarjenja, in odkrito rečeno, danes vplivajo še bolj, kot pa so lani. Toda urez notranjega reda njihovi delovni mganizaciji ne bi pomagali niti tdealni pogoji gospodarjenja.,,Pogledati moramo najprej vase, začeti je treba v lastni hiši" se je glasila tedanja ocena samoupravnih organov ln političnih organizacij. Kakor pripoveduje sedanji direktor podjetja, diplomirani ekonomist °OLFE VOJSK, so po tej poti tudi začeli ukrepati in še ukrepajo. Od lanskega poletja do zdaj so npr. zamenjali skoraj ves vodilni in vod-stveni kader, do skrajnosti omejili Vse izdatke, osebne dohodke zamrznili na ravni za 5 % nižji od rezultatov v oktobru 1971, prenehali odobravati stanovanjske kredite, uehali investirati v izboljševanje po- gojev dela in ukinili tudi regrese za dopuste. ,.Jasno je, da ljudje vsega tega niso sprejeli z navdušenjem, razumeli pa so, da moramo zategniti pasove na vseh koncili in krajih, če naj si ustvarimo upanje, da bi se le še kdaj postavili na trdne noge," je poudaril direktor Vojsk. ..Nismo pa ostali zgolj pri tem. Morda največji naš dosežek in uspeh v tem času je, da smo se s tovarno SATURNUS, ki je prej bila naš konkurent, sporazumeli o desetletnem , poslovno tehničnem sodelovanju in kooperaciji. V ta namen smo izmenjali tudi nekatere stroje in naprave. Obojestranska korist je v tem, da sta obe podjetji pridobili tiste stroje, ki sta jih potrebovali za kompletiranje proizvodnih linij. To vpliva na zmanjševanje stroškov, ki so bili pri prej razdrobljeni proizvodnji in neusklajenih zmogljivostih zelo veliki. Zato zdaj obe podjetji laže povečujeta proizvodnjo tistih izdelkov, ki jih trg ceni in pri katerih po kvaliteti in slovesu pri kupcih prednjačita pred konkurenco. Vse to pa smo, na obeh straneh, dosegli praktično brez stroškov . . UGODNA ZNAMENJA 'IZBOLJŠANJA Pogoji gospodarjenja se za PLUTAL v zadnjem letu dni sicer niso izboljšali, ampak zaradi devalvacije samo še poslabšali. Z najnovejšo sprostitvijo cen jim je sicer dovoljena podražitev kronskih zapork, vendar bo tudi to prineslo izrazito kratkoročne učinke, ker EGS, od koder uvažajo belo pločevino, v juliju in oktobru napovedujejo dve podražitvi, ki-bosta presegli stopnjo povišanja, kakršna je bila zdaj odobrena podjetju Plutal. »Zato v zvezi z rezultati gospodarjenja lahko govorimo samo o tistem, kar smo doprinesli sami," meni direktor Vojsk. »Bistveni premik je, da letos zaradi notranjih premikov in zavoljo že omenjene kooperacije s tovarno Saturnus našo proizvodnjo povečujemo približno za 25 %. Po kazalcih gospodarjenja podjetij naše panoge smo lani ob tem času dosegli podpovprečne, zdaj pa že imamo nadpovprečne rezultate. Če se kakorkoli ne zatakne, bomo v tem mesecu dosegli tudi rekordno proizvodnjo v zgodovini podjetja: 130 milijonov kronskih zapork. S povečevanjem proizvodnje pri istih cenah torej še nekako pokrivamo naraščanje splošnih stroškov, deloma celo izboljšujemo aku-mulativnost. Lani ob polletju smo za sklade ustvarili le pol milijona dinarjev, konec leta poldrugi milijon, letos ob polletju računamo z dvema do tremi milijoni. Za podjetje, ki je ustvarilo lani 60 milijonov dinarjev realizacije, letos pa računa s 75 milijoni, to sicer ni veliko. Kaže pa na znamenje izboljšanja njegovega materialnega položaja, na naglo naraščanje produktivnosti. Lani ob tem času smo namreč zaposlovali 400 delavcev, zdaj pa veliko večje rezultate dosegamo s 50 ljudmi manj." KAJ PA MATERIALNA SPODBUDA? Interna zamrznitev osebnih dohodkov je precej vplivala na fluktua-cijo, ki še doslej ni povsem pojenjala. Drugi najvažnejši vzrok fluk-tuacije so težki delovni pogoji, še zlasti pa delo v treh izmenah. »Kakor zdaj kaže, bi na jesen smeli računati z boljšimi osebnimi dohodki, saj jih rezultati dela že opravičujejo," je nadaljeval direktor Vojsk. »Predvidevam, da bomo tudi regrese izplačali v najvišjem dovoljenem znesku in da bomo spet začeli odobravati stanovanjske kredite. Na jesen, ko se bo iztekla glavna sezona, bomo začeli tudi z investicijami za izboljšanje pogojev dela, ki so pri nas izredno težki. Če torej naš kolektiv za zdaj še ne čuti rezultatov boljšega in uspešnejšega dela, pa jih bo začel čutiti zdaj." Naj sklenemo naše poročilo iz tovarne. PLUTAL: niso se sicer še usedli na zeleno vejo, se je pa že krepko držijo; držijo pa zato, ker so se v najhujših težavah poglobili vase, ker so si z delom ustvarili tisto zadnjo »šanso", ki jih še lahko popelje v OBJEKTIVU v ^acetki današnje Kartonažne to 189n LjublJana segajo že v leto bil ^ Prcd drugo svetovno vojno je a to že solidna tovarna. Danes pa sin? Kartonažna tovarna Ljubljana, B PaJ. s svojimi obrati, 1600 za-ti„. en*K- Izdelujejo predvsem po-ta ar\° Papirno embalažo, kombini-tc e roze;_ papirne - tekstilne cev-ton opremo, valoviti kar- _ Obrat valovite lepenke, ali kakor kim PtayiJ0 Valkarton, je pred krat-Obrat 6* S Proizv°dnjo v Logatcu, nietr- z desettisoč kvadratnimi Kart?, T?krite površine je zgradila venji ,nazna tovarna z udeležbo Slo- radi ugodnV0gatCU P,rCdV,?Cm Za' nudiia °u-nih pogojev, ki jih je po-še j c obc.lna (zastonj zemljišče in trebe maiJ0na dinarjev kredita). Po-nja ]Prpo naloviti lepenki so se zad-valci 3 °u u!no povečale in izdelo-kutm^^že so morali lepenko Prav t * Ved sto kilometrov daleč, nažno et P°trebe so vodile Karto-l9?n ir,*°iVarnO’ da se je v jeseni kratkem-3 8radnje tovarne. V zelo karton i Casu-januarja 1970, je Val-Giavm zacel s proizvodnjo, iti je u,,1 ^troj, kupili so rabljenega n°veEa ■ ora-i osemkrat cenejši od valoviti ,ma zmogljivost 24.000 ton ijivost , ePenke letno. Polna zmog-tiščena anutno seveda še ni izko-nostj HliPredvsem zaradi neizvežba-serjj Vcev in pa zaradi majhnih Pa^Tdojna ‘ePenk°> kije lahko 3 ali Glavni stroj lahko izdeluje 3 ali 5-slojno lepenko. Na kartonski papir najprej nalepijo valoviti sloj, ki ga dobijo s pomočjo zobatega valovilnega valja. Potem ,,zapro“ to dvojno plast še z enim slojem papirja, ga v sušilnici posušijo in na koncu stroj valovito lepenko še zreže na želene dimenzije. Poseben stroj zlepi posamezne dele že prej narezane lepenke, in škatlo je treba samo še sestaviti 10% '>j 7o nr„„.1,ze danes precej, to je r°jekUn(1C aj0 v samem obratu. da bodo /ai^i?el tovarne pa je tak, Ttodelaij 80 % valovite lepenke Petin, o' :,°ma> ostalo pa dobavljali yenijj. Vaiu11 PIedelovalcem v Slo-taka tovarna?rt°n Je...namreč prva Vajena pga je poviti KnPPvVCCanjem Potrebe po V tovarni imajo poseben laboratorij, ki stalno kontrolira kvaliteto surovin (papir, lepilo) in končnih izdelkov na varno. Rezultati, ki smo jih omenili, kažejo, da tudi trdno stopajo v zanesljivejšo sedanjost in prihodnost. -mG IŽ DELOVNIH KOLEKTIVOV POJEM ŠIROKE IZBIRE, SOLIDNE POSTREŽBE, ZMERNIH CEN, POJEM DOBREGA NAKUPA TRGOVSKO PODJETJE nama LJUBLJANA REFERENDUM V INDUSTRIJI OSEBNIH ZAŠČITNIH SREDSTEV PREVENT_ Varčevanje za podjetje V industriji osebnih zaščitnih sredstev »Prevent« v Slovenjem Gradcu so se odločili, da bodo leto dni vsi zaposleni nalagali 10 % osebnih dohodkov v banki, da bi tako omogočili podjetju najetje posojila V »Preventu" v Slovenjem Gradcu bi bilo treba povečati proizvodne prostore, vendar delovna organizacija denarja nima. Izboljšati pa bi bilo treba tudi družbeni standard zaposlenih na obratu Mislinja. Ko so razmišljali v podjetju, kako zagotoviti potreben denar, so se odločili, da bodo skušali pritegniti tudi kolektiv za razrešitev nekaterih najbolj perečih nalog. Zaposleni naj bi vse-leto nalagali na hranilno knjižico 10 % od mesečnih osebnih dohodkov. Kolektiv bi tako v letu dni privarčeval okrog 50 starih milijonov dinarjev, ki bi jih' potem zaposleni koristili. Delovna organizacija pa bi si z vezavo denarja pridobila pravico do posojila. Denar bi porabili za izboljšanje družbenega standarda delavcev na obratu Mislinja ter za razširitev proizvodnih prostorov v Slovenjem Gradcu. Od 274 zaposlenih v Industriji osebnih zaščitnih sredstev Prevent jih je prišlo na glasovanje 93,1 %. Za enoletno vezavo 10 % mesečnih osebnih dohodkov se je odločilo 75,2 % vseh zaposlenih v Preventu. Delovna skupnost Industrije osebnih zaščitn-h sredstev Prevent v Slovenj Gradcu bo zdaj leto dni nalagala del osebnih dohodkov na hranilno knjižico, da bo podjetju omogočila najetje prepotrebnega posojila. (An) • Koper Praktično za vsa slovenska gospodarska središča velja da se veča primanjkljaj delovnih moči in to prav vseh zvrsti, še posebej pa to velja za fakultetno izobražene strokovnjake. Na slovenski obali bi na primer nujno potrebovali okoli 150 »novincev" s fakulteto, vendar si nihče ne upa optimistično napovedati, da se bo položaj kmalu bistveno izboljšal Osnovni razlog? Pomanjkanje stanovanj. -tk V sodelovanju z beograjsko založbo -PROSVETA« bo DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE letos izdala i L Vladimir Dedijer: OBOO 11: liiiHI PRISPEVKI ZA BIOGRAFIJO V 2 KNJIGAH PRVA KNJIGA bo faksimilirani ponatis Dcdijerovega TITA, ki je bil pred leti popolnoma razprodan. Osnova za faksimile Titove biografije bo slovenska inačica, najpopolnejša od dosedanjih izdaj, ki so izšle v 38 jezikih na vseh kontinentih sveta. DRUGA KNJIGA pa bo povsem nova. Vsebovala bo vse najnovejše dokumente in fotografije, ki še niso bile nikoli objavljene. Med drugim bo zajela pred kratkim izročene arhive Kominterne, angleške in druge arhive. »Tako bo z obema knjigama ohranjena izvirna izdaja, ki je verno pričala o času in težavah, v katerih je bila knjiga napisana, novi tekst druge knjige pa bo podal bolj umirjeno • oceno dogodkov 2 neobhodno distanco dvajsetih let in na podlagi novih dokumentov,- je dejal Vladimir Dedijer, ki pripravlja najnovejšo izdajo obeh knjig s tov. Vedo Zagorac in drugimi sodelavci. Obe knjigi, ki .zajemate življenje in delo predsednika Tita do leta 1952, bosta Imeli več kot 1200 STRANI. S poudarkom na drugi knjigi, ki bo vsebovala dokumente, ki doslej niso bili na voljo, bo Titova življenjska pot zaživela v novih, še bolj poglobljenih in potrjenih pomenih in številnejših podrobnih orisih. Prva knjiga TITA bo izšla septembra letos, druga decembra. Za to pomembno izdajo v dveh knjigah založba razpisuje subskripcijo, ki traja do izida knjig. Prednaročniška cena za obe knjigi skuh«j znaša 750 din. Knjigi, “kt bosta vezani v celo platno, bosta v prosti prodni znatno dražji. Naročila sprejemajo vse’ knjigarne in zastopniki založbe, lahko pošljete rta naslov irno nav . linico pa DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE 61000 LJUBLJANA, Mestni trg 26 IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Pogled na , dolino smrti11 V žerjavu, v kateri dela pogumen kolektiv delavcev mežiškega rudniškega To je del naprav v topilnici, ki nepoučenemu človeku nič ne povedo. Stari topilničarji, ki so delali pri mehanskih podjetja ’ y' pečeh, kjer so se vsak dan dodobra najedli strupenih hlapov, vedo, kako velika pridobitev je takšna bobnasta peč. DELAVCI RUDNIKOV SVINCA IN TOPILNICE V MEŽICI PRIPOVEDUJEJO 0 SVOJIH DELOVNIH IN ŽIVLJENJSKIH POGOJIH DELOVNI DAN V DOLINI SMRTI V družbeno akcijo za zboljšanje ekonomskega položaja rudnikov in delovnih ter življenjskih pogojev delavcev v rudarskih podjetjih, ki jo je na pobudo knapov iz Trepče organiziral sindikat delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije, so se med prvimi na Slovenskem vključili tudi delavci mežiškega rudnika. Delavska enotnost je podprla to akcijo in pred tednom dni so na straneh našega lista spregovorili idrijski knapi. Danes pripovedujejo o svojem delu in življenju delavci Rudnikov svinca in topilnice v Mežici, ki jih pestijo podobne težave kot rudarje v Idriji ŽERJAV, OB ENAJSTIH DOPOLDNE Preddelavec Jože PAVŠE in njegov pomočnik Stanko KREBS sta iz visoke peči spustila žlindro. Ognjena gmota bruha iz podnožja peči in Jože odvrže žarečo letev, dvigne ščitnik na čeladi ter pravi: „Tu se naužiješ žveplenih hlapov, da te spremljajo vse življenje.11 Hkrati z žlindro bruhne iz peči val vročine, in v oblakih pare in hlapov, ki kot mora legajo na pljuča in me silijo h kašlja, se pogovarjamo. Stanko pravi: „Na tej strani peči še ni tako hudo.“ In pokaže, kje je huje. Na drugi strani visoke peči teče svinec v kalupe. „Tole, kar vdihavaš, se ti zažre v kri in kosti. Le redko-kdo vzdrži pri tem delu več kot deset let.“ Po kakih desetih letih dela pošljejo topilničarja na tako imenovano rekreacijo v tiste obrate rudnika, kjer ni toliko strupenih hlapov, se pravi na delovna mesta, določena za onemogle. „Torej, da se razumeva,41 me opozori Adolf BRIŠNIK, poslovodja topilnice, ki me spremlja na tem obhodu po topilniški dvorani, ,,le eden je doslej zdržal pri tem delu več kot deset let.11 To, o čemer zdaj pišem, je bilo potlej. Prej pa ... MEŽICA, OB PETIH ZJUTRAJ Čakamo na avtobus. Knapi odhajajo na revirje, delavci v obrate, v katerih predelujejo nekaj lastne in več tuje rude v končne izdelke, ki jih pošiljajo na domači in svetovni trg, O akciji sindikata za zboljšanje njihovih delovnih in življenjskih razmer ter za ureditev njihovega družbenega statusa bolj malo vedo. Veliko pa znajo povedati o svojem vsakodnevnem delu. Pripovedujejo, da so pred nekaj leti proslavili 300-letnico ustanovitve svojega rudnika, kasneje pa so zašli v težave, ki jih imenujemo nelikvidnost. Blokirali so jim bančni račun in še vedno jim primanjkuje denarja, pa čeprav si še tako prizadevajo za uresničitev svojega sanacijskega programa. Rekli so, da jim mnogi domači dolžniki niso poravnali dolgov in da so ti dolgovi nekajkrat višji, kot njihova zadolženost. Slišal sem tudi komentarje: ,.Delavcu naj plačajo, kolikor naredi in kolikor je vredno njegovo delo.“ „Naj se v skupščini dogovo- rijo, če nas tale družba sploh še rabi: ko bodo ugotovili, kolikšna je naša družbena in gospodarska veljava, potlej bodo vendarle rekli končno besedo, kako ovrednotiti naše delo.“ „Zdaj smo kot deseti brat; ne vemo, kdo pije, vemo pa, da plačamo mi. Mladi nam uhajajo v druga podjetja in čez mejo, stari gredo predčasno v pokoj, kar nas ostane, pa moledujemo, naj vendarle že enkrat dokončno uredijo ekonomske cene naših izdelkov.11 Medtem sta se kopač in to-pilničar sporekla, čigavo delo je težje. Kopač je pripovedoval, kaj vse je že prebil. „Sem devet let zecal, zajbral in laufal, potem sem postal šele lerhajer. In še osem let je minilo, da so me priznali za bajerja. Nalezel sem se revme, pa še išijasa, in napovem ti kakršnokoli vreme nekaj dni prej.11 Ni pa povedal, da je pri delu z odkopnimi kladivi tudi oglušel. Kazalo je namreč, da res ne sliši dobro, saj se je potem, ko ga je topilničar vprašal: „Zakaj so pa pošiljali delavce iz topilnice, ki so se nažrli strupenih hlapov, v jamo, da bi se opomogli? 11 le medlo nasmehnil. Ne vem, kako sta razrešila ta svoj spor, kajti tedaj je avtobus pripeljal do Žerjava in moral sem izstopiti. ŽERJAV OB SEDMIH ZJUTRAJ Ciril VIDRIH, predsednik sindikalnega odbora podjetja in tehnični vodja obrata topilnice in pražarne, je najprej, kot da bi vedel, o čem smo se prej pogovarjali, pojasnil: „Pri nas ni delovnega mesta, ki bi bilo z rožicami postlano, pa čeprav smo v zadnjih nekaj letih marsikaj storili za zboljšanje delovnih razmer. Novi stroji za pridobivanje in predelavo rdde in nove naprave za varstvo pri delu, ki smo jih kupili, so omogočili, da je delo postalo lažje in bolj varno. Recepta, po katerem bi dokončno preprečili sleherno poklicno obolenje, pa še nismo iznašli. Res je tudi, da je teh obolenj največ v topilnici.11 Zato sem šel med topilni-čarje. ŽERJAV OB DESETIH DOPOLDNE Adolf BRIŠNIK me je najprej popeljal v pražamo in tam sta mi preddelavec Slavko BOBEK, visokokvalificirani metalurg, in Pavel KOVAČ, član rudniškega odbora sindikata, pojasnila, kako pri njih skrbijo za zboljšanje delovnih razmer. Prebirali smo gradivo, ki gaje zbral rudniški sindikat, in ga komentirali. V njem je zapisano, da dela v vodi 85 knapov, v vlažnih jamah pa 450, medtem ko" 270 delavcev v meta- KOVAC, „ker je vsak mesec zdravniška kontrola in zdravnik koj ukrepa. Svinec najprej zastruplja kri. Tam ga sicer še nekako odpraviš, toda ko se ti vsede v kosti, ostane. Potem delaš nekaj let na delovnem mestu, določenem za invalide Zdaj talijo v mežiški topilnici komaj tretjino lastne rude, ker jim je do nedavnega primanjkovalo večjih in bogatejših odkopov. Bogate rude pa je v Mežici obilo,^samo globlje je treba kopati, tam pa je veliko vode. Lani so med drugim začeli odpirati novo etažo v Unionu in tale slika zgovorno priča, v kakšnih razmerah delajo rudarji v tej jami. lurških obratih dela na delovnih mestih, ki so nevarna zaradi škodljivih svinčenih hlapov. Prepiha in ropota je v jami več kot v zunanjih obratih, v topilnici pa je več strupenih plinov in vročine. V vseh obratih so v minulih letih zboljšali sredstva in ukrepe za varstvo pri delu, zato se je tudi število poklicnih obolenj, denimo, od leta 1969, ko je obolelo 132 delavcev, močno zmanjšalo. Lani je zaradi teh bolezni (pretežno 'zaradi zastrupitve s plinom) obolelo 34 zaposlenih. Slavko BOBEK je snel masko in mi je v njenem filtru pokazal droban siv prah. „Vse tole bi požrl, če maske ne bi imel.11 Zato vsi delavci v pražarni in v topilnici nosijo maske. „Zadnje čase ni več veliko primerov, da bi huje oboleli,11 pripomni Pavel ali onemogle in končno te čaka invalidska upokojitev." Zdajšnji pravilnik o delitvi osebnih dohodkov zagotavlja delavcem, ki so jih zaradi poklicnih bolezni prestavili na lažja delovna mesta, osnovni osebni dohodek tiste plačilne skupine, v kateri so bili že prej. Razen tega so na zboru proizvajalcev sklenili, da delavec, ki je najmanj pet let delal v rudniškem obratu, zadrži svojo osnovno postavko do upokojitve. Ta sklepa sta zelo pomembna, saj je v podjetju zaposlenih 171 delovnih invalidov in 182 onemoglih delavcev, kljub temu, da 1176 delavcev (od kakih 1800 članov kolektiva) dela na delovnih mestih, kjer je uzakonjena beneficirana delovna doba. Od leta 1962 do 1971 so invalidsko upokojili 108 delavcev, ki so bili poprečno stari dobrih 48 let in so si poprečno pridobili nekaj več kot 27 let pokojninske dobe. Pavel KOVAČ je še pripovedoval, da zastopniki sindikata obiskujejo bolne in upokojene delavce in jih nekajkrat na leto skromno obdarijo, upokojence pa povabijo v obrate in jim razkažejo pridobitve na njihovih nekdanjih deloviščih. ,,Sicer pa so upokojenci le nekaj let deležni te naše pozornosti; po petih ah šestih letih jih večina odide tja, od koder ni vrnitve." ŽERJAV, PRI VISOKI PEČI, OB ENAJSTIH DOPOLDNE Jože Pavše in Stanko Krebs zapirata vrtino, skozi katero je prej brizgal žareči svinec, Adolf Brišnik pa pripoveduje, kaj vse so že storili za osebno in tehnično zaščito delavcev. „Upo-kojenci, ki nas obiskujejo, se čudijo, koliko novega smo pridobili. Zlasti tisti, redki, ki še pomnijo mehanske peči, od katerih smo se pred leti dokončno poslovili in ki so bile najhujši izvor strupenih hlapov." Preddelavec Jože me opozori, naj nikar ne zapišem o kakršnemkoli strahu mežiških delavcev. „Navadili smo se in to delo je naš kruh. Upamo, da bo tudi skupnost tako čislala našo delovno prizadevnost, kot je resnično vredna. Zdaj je tako, da delaš in garaš, pa ti nekdo reče, da zaradi te ali one spremembe cen, zato ker kupci niso plgčali, kar smo mi prodali, zato ker so spremenili nekatere gospodarske instrumente, ne dobiš tistega, kar si pošteno zaslužil. Sicer pa . . . jaz delam pri peči že devet let, še kakšno leto bom zdržal, potem pa bom šel v obrat akumulatorjev na „re-kreacijo11.11 V teh njegovih besedah ni nič takšnega, kar bi lahko imenovali žalost ah obup; je le preprosta ugotovitev dejstva. ŽERJAV OBRATNA PISARNA, OB ENIH POPOLDNE Cirilu VIDRIHU, predsedniku sindikata, razlagam, kaj vse so mi delavci povedali in on s tohkšno zavzetostjo, ki jo celo med zavzetimi ljudmi za našo stvar težko najdeš, dopolnjuje njihovo pripoved: ..Zapisati pa bi moral še, kako smo se trudili, da bi delovne invalide in onemogle pošiljali na okrevanje v Portorož. Pol bi plačali delavci, polovico pa socialno zavarovanje. In je ves naš trud padel v vodo, ker socialno zavarovanje, kot trdijo, nima denarja. In kolikokrat smo v sindikatu govorili, naj bi delavec, ki gre v pokoj, dobil več kot eno plačo odpravnine. Pa kaj pomaga' ko je naša blagajna za takšne in še druge potrebe prazna. Lani smo komaj napaberkovali tistih skromnih 300 dinarjev za regres; letos smo se morah, če hočemo dobiti nekaj dopustniškega regresa, odpovedati jubilejnim nagradam za dolgoletno delo, ki smo jih nameravali razdeliti ob rudarskem prazniku. Vsak dinar stokrat obrnemo, potem ga šele porabimo. Ne vem, kaj počno s svojim oziroma z našim denarjem naši dolžniki, povem naj le, da smo s temi skromnimi sredstvi, ki jih imamo, lani povečali osebne dohodke za 26%, da zdaj pri nas ni več delavcev, ki bi dobivali manj kot 1000 dinarjev na mesec, daje poprečna plača enaka idrijski, se pravi skoraj 2000 dinarjev in da smo lani kljub temu, da odlok o novih, že odobrenih višjih cenah naših proizvodov leži v predalu ne vem koga, končali poslovno leto brez izgube. Seveda podpiramo vse tisto, kar so v odnosu do dražbe zahtevali rudarji iz Trepče in idrijski knapi, pri tem pa ne zahtevamo nobenih bonitet; ustvarijo naj nam normalne pogoje za delo, da bi spet lahko dah kakšen dinar za delavska stanovanja, saj imamo 400 prošenj; delo in plače pa bi radi uredili tako, da bi tudi otroci naših delavcev prihajali na rudniška delovišča-Program novih - ukrepov za zboljšanje delovnih in življenjskih pogojev pri nas zaposlenih bomo v kratkem naredili, uresničili pa ga bomo, ko bona0 imeli denar." ŽERJAV, PO DRUGI URI POPOLDNE Ustaviva se pred delavskim domom, prav pod spominsko ploščo, na kateri so zapisan3 imena padlih borcev, in gledal3 dohno in hribe, ki so jim strupeni hlapi uničili sleherno rast-pravimo ji dolina smrti,“ J® dejal Ciril VIDRIH. „Pa vendar tale košček zemlje, te tovarn® na njej in rovi in etaže pod njo nudijo človeku, da zasluži sw kos kruha in da uveljavlja svoj3 ustvarjalna hotenja." Gleda v oblake, ki se zbiraj nad dohno in zaskrbljeno ug°' tovi: „Dol pritiska. Popoldansk izmena bo v topilnici težko 0 hala." ŠPORT IN REKREACIJA ŽENSKA KONFEKCIJA - MOŠKA KONFEKCIJA OTROŠKA KONFEK OJA-POROCNE OBLEKE I" S : Igre obal«1 se bližajo koncu NA lil. LESARIADI V CERKNICI JE SODELOVALO BLIZU 2500 ŠPORTNIKOV IN GOSTOV BREST IMA NAJBOLJŠE ŠPORTNIKE V neposrednih športnih borbah se je pomerilo več kot 1.300 športnikov iz 35 delovnih kolektivov lesne stroke Komaj tri leta so minila in športne igre članov delovnih kolektivov lesne stroke Slovenje so se že tako razmahnile, da jih lahko primerjamo s športnimi igrami, ki imajo pri nas že deset in večletno tradicijo. Organizatorji letošnje 3. ksariade, kolektiv Bresta iz Cerknice, se letos niso ustrašili organizacije tako velikega tekmovanja, ki mu lahko rečemo mala delavska športna olim-piada. Kljub temu, da v Cerknici ter bližnji in daljni okolici ni primernih športnih objektov, so marljivi organizatorji letošnje tekmovanje pripravili res vzorno Na travnikih okrog osnovne Šole v Cerknici, Grahovem in na Rakeku so zrasla igrišča za odbojko in mali nogomet kot gobe po dežju. Glavni dve igrišči ob osnovni šoli v Cerknici pa sta dobili še razsvetljavo. Minulo soboto okrog poldne j?m pred upravno zgradbo resta, ko so bila predtekmo-®nja že končana, srečal inž. Utišana Trotovška, ki je bil oen glavnih organizatorjev tekmovanja. - Doslej je vse lepo teklo," mi 1 . potožil in se oziral po svinčenih oblakih, iz katerih je neusmiljen0 lilo. „Ne spomnim deže ai*^ V <"er* »m vprašanje je, če enZ1 ,v Prihodnje še lahko v VanT d1nevu ^vedh vsa tekrno-anja ob tobkšni udeležbi." .. »Koliko ljudi pn no združenje Les, ostala sredstva pa naš kolektiv, oziroma v okviru reklam še nekatera druga podjetja. Organizatorjem tretje lesa-riade je priskočil na pomoč tudi inž. Urbas iz sosednjega gradbenega podjetja »Gradišče". ,,Na vesti sem imel otvoritveni in zaključni ceremonial," je povedal. »Zadnji teden sem se ob štirih zjutraj zbujal in premišljeval, ali bo vse tako uspelo kot smo si zamislih. No, danes, ko je več kot 1.300 športnikov korakalo skozi Cerknico, kar je bil za vso Notranjsko izjemen dogodek, sem bil od ponosa kar solzen. Na svidenje v Ljubljani konec meseca na športnih igrah gradbincev," je še dodal. V razgovor pa smo se zapletli tudi z drugimi udeleženci iger, ki jih tudi hud naUv ni spravil ob dobro voljo. Emil Kolenc iz Mebla v Novi Gorici je dejal: „Za nastop v Cerknici smo se dobro pripravili. Moram vam povedati, da v našem podjetju zelo podpiramo športnike in tudi množično rekreacijo. Nimamo problema s sredstvi niti s prostimi dnevi, ki jih potrebujemo za udeležbo na športnih igrah." Franc Merher iz Lesnoindustrijskega podjetja v Kočevju pa je menil: „Za tekmovanje v Cerknici smo se posebej pri- V aprilu mesecu so se pričele spomladanske delavsko športne igre obalnih občin in sicer s tekmovanjem v namiznem tenisu, predvidoma pa se bodo zaključile tekom naslednjega tedna. Nekatere discipline so že zaključene, vtem ko so druge še v teku. V naslednjem tednu pa se bodo zaključile še discipline v streljanju, odbojki in kegljanju moški ekipno. V letošnjem letu beležijo igre rekorden uspeh, saj se je prijavilo skupno 43 delovnih organizacij-z več kot 1150 tekmovalci. Med vsemi disciplinami je ponovno največja udeležba v kegljanju, saj bo v borbenih igrah tekmovalo kar 44 ekip, za najboljšo uvrstitev pa se je potegovalo kar 80 posameznic. Na eni izmed zadnjih sej je komisija za šport sprejela sklep, da bodo letno samo spomladanske igre (jesenske odpadejo), zmagovalci v posameznih panogah pa bodo zastopali OSS Koper na DIS Primorske v Tolminu. Do sedaj so bili doseženi naslednji rezultati: Mali nogomet: 1. SGP Gorica, 2. Steklo. Izola, 3. Stavbenik I. Koper, 4. Tomos L, 5. Tomos II., itd. Rokomet: 1. Mehanotehni-ka, 2. Tomos, 3. Obrtni delavci, 4. Luka, 5. Jadroagent. itd. Kegljanje — žene: posamezno — 1. Koprivc. Tomos 414, 2. Guštin PTT 395, 3. Gregorič Stavbenik 383, 4. Kozlovič Elektro 378, 5. Černe, Stavbenik 377 podrtih kegljev, itd.; ekipno: L Stil 1457, 2. Tomos 1451, 3. Stavbenik 1431, 4. PTT 1419, 5. Nanos 1357 podrtih kegljev, itd. Namizni tenis: 1. Tomos I., 2. Ortopedska bolnica Valdoltra, 3. Jadroagent, 4". Tomos II., 5. Mehanotehnika L, itd.; posamezno — 1. Stadina, Splošna plovba, 2.Šverko Tomos, 3. Škabar Skupščina občine Ko- 0TV0RITEV DOMA V SEČI per, 4. Stropnik. Tomos, 5. Damijan,Radio Koper. itd. Šah — ekipno: 1. Obrtni delavci, 2. Tomos. 3. Slavnik, 4. Stavbenik, 5. Luka, itd. posamezno: — moški: 1. Brečevič Slavnik, 2. Zabukovec, Pravosodne ustanove, 3. Šebalj, Obrtni delavci, 4. Milinkovič' Tomos, 5. Radonič, UJV, itd.; žene — 1. Kamenšek, Gradis, 2. Kramberger, Jadroagent, 3. Kovač, Tomos, 4. Skomina, Obrtni delavci, 5. Črnič Tomos. Končna uvrstitev: 1. Tomos 244, 2. Stavbenik 133, 3. Obrtni delavci 113, 4. PTT 109, 5. Jadroagent 90 točk, itd. M. KOPRIVC pravljali. Organizacija tekmovanj, prehrane in vsega je odlična." Zdaj pa še, kdo so bili najboljši: Streljanje —. ženske: 1. Jelovica (Škofja Loka), 2. Brest (Cerknica), 3. Marles (Maribor); odbojka — ženske: L. Savinja (Celje), 2. Novoles (Novo mesto), 3. Brest (Cerknica); kegljanje - ženske: 1. Savinja (Celje), 2. Stil (Koper), 3. Merila (Slovenj Gradec); šah — ženske: 1. Merila (Slovenj Gradec), 2. Novoles (Novo mesto), 3. Savinja (Celje); streljanje — moški: 1. Elan (Begunje), 2. LIP (Slovenske Konjice), 3. Jelovica (Škofja Loka); odbojka — moški: 1. Meblo (Nova Gorica), 2. Novoles (Novo mesto), 3. Elan (Begunje); kegljanje - moški: 1. Brest (Cerknica), 2. Marles (Maribor), 3. Lipa (Ajdovščina); šah — moški: 1. Merila (Slovenj Gradec), 2. Stol (Kamnik), 3. Elan (Begunje); mali nogomet: 1. Brest (Cerknica), 2. Lipa (Ajdovščina), 3. LIK (Kočevje). V skupni uvrstitvi so bili najboljši športniki in športnice Bresta iz Cerknice. V trajno last so osvojili pokal republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije, ki ga je na tekmovanju zastopal njegov predsednik, Stjepan Saubert. M. ŽIVKOVIČ Preteklo soboto je bila v Seči pri Portorožu majhna svečanost, na kateri je predsednik ObSS Maribor Slavko Ožbolt uradno odprl sindikalni počitniški dom. Svečanosti so prisostvovali predstavniki predsedstva ObSS Maribor ir. si ogledali obnovljeni dom, ki je letos precej lepši in nudi prijetne možnosti za oddih. 1 Že 11. junija je prišla na letovanje prva skupina socialno šibkih iz kolektiva Metalne, ki jim je precejšnji del stroškov letovanja krila OOS Metalne. V kratkem vprašalniku smo ugotovili, da je več kot polovica dopustnikov tokrat prvič na morju in da si podobnih dopustov še želijo. V okviru samega doma je poskrbljeno tudi za razvedrilo ob ruskem kegljišču, šahu, igranju namiznega tenisa, badmintona ter igrah z žogo. Kljub temu, da je plaža precej oddaljena, so letovalci prve izmene izredno zadovoljni. v J. R. Na VI. farmacevtiadi v Skopju si je priboril ljubljanski Lek v generalni uvrstitvi solidno IV. mesto. Na posnetku prizor z rokometne tekme med predstavnicami Leka (v temnih dresih) in Zdravlja. (Foto: inž. M. Kušar). l Meblo pri kegljanj« Letošnje sindikalne športne igre v občini gredo h koncu. Minuli teden so končali svoje tekmovanje kegljači in keglja-čice. V tej panogi je bila udeležba več kot zadovoljiva, saj je nastopilo 20 moških ekip in 5 ženskih. Ekipe, zlasti moške, so bile med seboj zelo izenačene, tako da smo bili priče res zanimivim športnim borbam. Zmagovalci so postali kegljači tovarne „MEBLO“, ki so v zaključnih metih imeli največ.uspeha. Pri ženskah je bila udeležba skromnejša, kljub temu pa je bil v tem pogledu storjen korak naprej v primerjavi z minulim letom. Zmagala so dekleta »SALONITA" Anhovo. Oba zmagovalca, to je »Meblo" pri moških in »Salonit" pri ženskah, sta se tako kvalificirala na medobčinske igre, ki bodo septembra v Postojni. R. KOLENC XVII. LETNE IGRE ELEKTRO GOSPODARSTVA pa je sodelovalo organizaciji letošnjih nas je več kot IDp-n "‘eauiZdUl 8 r- sem povprašal. > .Mislim, n°’ nri Smci se P°1 leta intenziv-b°d° xPrvVJali na i§re- Le-te nas Medtem, ko objavljamo ta zapis- so se v Trbovljah že za--čele letošnje XVII. letne igre športnikov slovenskega elektrogospodarstva, ki bodo trajale do vključno sobote, 24. junija. Po lanski tovrstni prireditvi, ki so jo v Novi Gorici zelo dobro organizirale Soške elektrarne, je letos odgovorno nalogo prevzela Termoelektrarna Trbovlje. Čeprav so Trboveljčani v naši republiki znani kot zelo vsestranski športniki in športni delavci, se člani kolektiva termoelektrarne vse do letos niso mogli odločiti, da bi prevzeli zahtevno nalogo organizacije iger. Imeli so precej objektivnih in subjektivnih vzrokov, dokler niso dobili poguma in potrebne spodbude ob minulih igrah slovenskih gradbincev v Trbovljah. Tako bodo končno vendarle tudi letos športne igre delavcev slovenskega elektrogospodar1 stva v tem znanem športnem in industrijskem središču, v rudarskih Trbovljah, kjer so odnosi med rudarji in elektrikarji zelo dobri. Ob letošnjih igrah bi bilo vredno omeniti nekaj značilnih zanimivosti: - po novem bodo igre potekale v znamenju dvoboja dveh »novih velikanov", med delavci Združenega podjetja za distribucijo in Združenega podjetja za proizvodnjo in prenos električne energije, čeprav bodo njune ekipe še naprej nastopale pod starimi imeni, kot na primer Elektro Gorica (lanski zmagovalec in imetnik prehodnega pokala časopisa Elektrogospodarstva — kdo ga bo osvojil letos? ), Elektro Celje ali Soške elektrarne, Termoelektrarna Trbovlje itd. Prvič bo sodelovalo tudi podjetje Elektrotehna iz Ljubljane kot novi član ZSŠA Elek-tra. T. B. • KOČEVJE V sredini tega meseca je bilo uspešno končano prvenstvo mladinskih aktivov v šahu. Organizirala ga je občinska mladinska konferenca s pomočjo šahovskega kluba Kočevje. Prvenstva so se udeležile naslednje ekipe: Avto, Osnovna šola, Internat, Oprema, Elektro, Gimnazija, Koč. tisk in Itas. Prvo mesto so si priborili mladinci ITAS. Drugo mesto je zasedla ekipa Osnovne šole, mladinci podjetja Elektro ter Koč. tiska delijo tretje in četrto mesto. Sledijo Avto, Internat, Oprema in Gimnazija. Prvenstva se je udeležilo blizu 40 mladincev. VITOMIR SAVIČ Nojvečja Izbira konlekelle v Trstu sedežna garnitura ” faraon” MEBLO meblo 65000 nova gorica telefon 22611 » Tudi prosvetni delavci že razpravljajo o tem, kako naj bi se pridružili akciji „80 ur za stabilizacijo", kakršno je predlagal kolektiv tovarne PLAMEN iz Krope. Slišati je tudi zi ideje, naj bi se prosvetni delavci v akcijo vključili tako, da bi organizirali dopolnilni pouk ob sobotah, namenjen slabšim učencem. S tem bi učitelji, ki za to svoje delo ne bi bili plačani, vplivali na boljši učni uspeh, torej tudi na manjši osip. Boljše, obsežnejše znanje njihovih učencev pa je največ, kar šola lahko da svojim učencem. Ko so o tem govorili na zadnji plenarni seji radovljiških sindikatov, je ena izmed prosvetnih delavk na pol za šalo, na pol za res vprašala: „Kaj pa, če bo letos osip manjši kot lani? Smo s tem ,odrajtali‘ svoj dolg? “ Navzoči so se sladko nasmejali, potem pa sklenili, da taka obveznost prosvetnih delavcev, če se bodo zanjo seveda odločili, velja šele z novim šolskim letom. Napredek bohinjskega turizma Transturist načrtuje nove hotele in šola gostinske delavce. Na vrsti je Pokljuka Turistični promet Bohinja je v zadnjih nekaj letih precej napredoval. Na to opozarjajo podatki podjetja Transturist, ki vključuje na tem področju večino pomembnejših gostinskih in turističnih objektov. Žičnica na Vogel je lani prepeljala 300 tisoč potnikov, kar je petkrat več, kot leta 1964. Samo do maja letos pa se je promet na žičnici povečal za 9 odstotkov. Število nočitev je bilo lani štirikrat večje kot pred petimi leti, v letošnjih petih mesecih pa se je dvignilo za 27 odstotkov. Transturist je doslej vložil v Bohinj 30 milijonov dinarjev, predvideva pa še vrsto novih zanimivih investicij, ki bodo znatno povečale zmogljivosti in dvignile njihovo raven. V ures- Ne pozabite na naše nagradno žrebanje! Postanite naročnik Delavske enotnosti! V Ime in priimek Naslov Podpis 1 .........:.........:......:.....................-.................................•••••. 2 ..............................................-........................................~ 3 ...................................-.................................................. 4 ............................................./-..............................-........ s ..........................:..............................-.............................. Vsak novi naročnik potrdi zbiralcu naročnikov s podpisom svoj pristanek in sam vplača naročnino za 12 mesecev na tekoči račun ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, št. NB 501-1-991. Ime, priimek in točen naslov zbiralca naročnikov: . ničevanje programa „Gornji Jadran", ki zajema tudi bohinjsko področje, se namerava vključiti z gradnjo hotela s 600 posteljami v Stari Fužini in hotela s 300 posteljami na Ukancu. Hotel „Zlatorog“ in gostišče „Črna prst" namerava povsem obnoviti. Na Voglu načrtuje samopostrežno restavracijo, sistem žičnic bo dopolnil z izgradnjo sedežnice na Zadnji Vogel, sodelovati pa namerava tudi pri izgradnji nižinskih žičnic na tem področju. V radovoljiški občini so posebno težko pričakovali odlo-čitev podjetja, da začne obnavljati Šport hotel na Pokljuki, ki je bil že dalj časa zaprt. Z deli bodo v kratkem začeli. Hotel bodo popolnoma prenovili in v njem uredili tudi kopalni bazen. Ker je objekt zelo zastarel, bodo obnovitvena dela veljala 12 milijonov dinarjev. V podjetju se nadejajo, da bo z nadaljnjo rekonstrukcijo ceste na Pokljuko to področje postalo sestavni del novega blejskega smučarskega centra na Zatrniku. Posebno pozornost ob tem posvečajo v Transturistu izobraževanju gostinskih delavcev, saj jim jih močno primanjkuje, kar povzroča v njihovih obratih tudi vrsto pomanjkljivosti. Sedaj imajo 78 vajencev gostinske stroke, od tega za področje Bohinja kar 66, pridobiti pa jih nameravajo še 28, razen tega jih precej štipendirajo na hotelski in višji ekonomsko-komercialni šoli - oddelku za turizem. Da bi zadržali oziroma na novo pridobili čimveč sposobnih gostinskih delavcev, so izboljšali tudi nagrajevanje. Z novimi pravilniki o delitvi osebnih dohodkov so v celoti uresničili načelo, da prejemki ne morejo biti nižji od 1000 dinarjev. Poprečni osebni dohodek na zaposlenega je bil marca letos v Bohinju 1542 dinarjev, v istem času lani pa 1315 dinarjev. K izboljšanju kadrovske strukture naj bi končno prispeval tudi večji stanovanjski blok za gostinske delavce, ki ga Transturist načrtuje v Bohinju. M. S- Z vlakom v Koper Po dolgotrajnih prizadevanjih in številnih zapefljajih je Slovenija le dobila potrebno potniško železniško povezavo s svojim morjem. Za slovensko obalo je uvedba potniškega železniškega prometa na progi Ljubljana-Koper, oziroma Maribor—Koper, nedvomno velika pridobitev. V prvi vrsti seveda za turizem, saj bo možnost potovanja z vlaki privabljala na našo obalo še več turistov, zlasti izletnikov; ceste, ki se vijejo proti našemu morju in se poleti dušijo v naraščajočem motoriziranem turističnem prometu, pa bodo, upajmo, odslej vsaj nekoliko manj obremenjene. Več turistov si slovenska obala obeta odslej tudi pozimi. V hotelsko gostinskih organizacijah, zlasti tistih, ki premorejo pokrite kopalne bazene, je bilo že dolgo tega slišati, da bo na obalo tudi v zimskem času prišlo več turistov, če bodo imeli možnost potovati do nje z vlakom. No, kako bo z obiskom pozimi odslej, bomo videli! Na vsak način uvedba potniškega železniškega prometa do Kopra pomeni pomembno okrepitev prometnih vezi z našo obalo. Dnevno vozijo do Kopra štirje vlaki in prav toliko se jih dnevno vrača proti notranjosti. Že prihodnje leto naj bi se — tako obljubljajo železničarji — število vlakov pomnožilo. Vpeljali naj bi direktne železniške povezave od Kopra do Zagreba in Beograda ter za željo tujih turističnih agencij še do Dunaja in Muenchna, od koder bi vozili tudi avtovlaki-Poleg tega razmišlja železnica o skorajšnji uvedbi lokalnih vlakov, kar bi prišlo ljudem iz notranjosti slovenske obale seveda zelo prav. Da so lahko uvedli železniški potniški promet, je moralo združeno železniško transportno podjetje Ljubljana investirati v progo Prešnica-Koper en milijon novih dinarjev, s katerim so med drugim uredili izogibališče pri Dolu. Vendar — tako pravijo — s to investicijo najbrž ne bo možno dolg0 vzdrževati tako tovorni, krit potniški promet. Naraščanje tovornega prometa v koprski luki bo terjalo nadaljnje usposabljanje proge. Končna rešitev bi bila čimprejšnja elektrifikacija železnice, čimprej pa bi bilo treba od tovorne železniške postaje pod Serminom pri Kopru speljati do Kopra potniški tir in urediti potniško železniško postajo. DELAVSKA ENOTNOST Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik ^ _ _ jj1 !°„..._ ti . _______n ..m,,„1 d nočmi 'nredal 313 VI. teltfon uredništva 323-554. 316-695. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-991, df,„jii» POGAČNIK Naslov uredništva in uprave:’Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni 'predal 313 VI, teli fon uredništva 323-554, 316-695. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-991, °„j račun pri Ljubljanski banki *t. 501-620-7-12100 — Posamezna številka stane 50 N-par Naročnina je četrtletna 6,50 din — polletna 13 din m letna 26 din Rokopisov ne .račamo plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica«, Ljubljana