štev- 40 — Leto VI. PTUJ, 2. oktobra 1953 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI DtramSTvo ш omtA rroj. mlo, o. madstrüpje - felefon S7 ise Cnona KACUH рш NAM>d№ bau Kl, PODRUŽNIC* ptuj, STEV 043-t ¿00 рж1јојј апимшо odbos — odgovormi urednik VKABL jozb . ROROPISOf KI VRAČAMO - TISKA MARIBORSKA TISKARNA «jmu NABOCIRIU «M 0Ш. P(HJ.ETNA 200 dm, četrtletna tOi) din Г^-тта din 10.— Uradni odgovor jugoslovanske vlade na italijanski predlog o sklicanju mednarodne konfe- rence, ki bi določila izvedbo in način plebiscita v Trstu pač ni mogel biti drugačei kakor je bil. Z njim sicer ni bilo pove- dano nič novega, bila je le po- novna konstatacija stvari, ki so tudi Italijanom znane ne glede na predhodno razloženo stališče Jugoslavije do tega vprašanja. Ta odgovor tudi uradno razči- ščuje situacijo okrog tržaškega vprašanja z jugoslovanske stra- ni, obenem pa svetov-no javnost ponovno opoz.-?ria na nerešlji- vost tega vprašanja s plebisci- tom. ker bi ta ob nenopravlje- nih krivicah, ki so bile storjene slovenskemu prebivalstvu te opravičil ter raznarodovanje našega živila u:'akon:l. Zato pa tak odgovor Italijanom v Jugo- slaviji z vsemi močmi podpira- mo. Naša vlada pa je te dni po- slala še eno noto, tokrat Bolga- riii. V niej je opozorila bolgar- sko vlado na nezaželene posle- dice k; jih lahko ima neodgo- vorno in miru ter jugoslovan- skim narodom, sovražno delova- nje bolsarske vlade, ki je v zadnipm. času ponovno poslala v našo državo diverzante z na- logo ubijati naše varnostne or- gane ter izv^iati druga sovraž- na dejania. Nota opozarja bol- garsko vlado na to, da s takš- nim postopanjem ni račimati na zboljšanje in normalizacijo med- sebojnih odnosov m.ed obema državama. Tako ie stanie z Bolgarijo in nič boliše z našo naimanjšo so- sedno državo — Albanijo. Al- banska vlada je pred kratkim pred'a'^ala ingo^lovanski vladi (najbrž pod vtisom »novega kursa'< soviet<:ke po]iti4n> da 7aj bi obmejne incidente in druf?e obmeint spore sjjora- zumno ri^Çpvaîe posebne me- šane komisije in so bili v teku meseca septembra tozadevni razgovori v Ohridu in izmeno- ma v Pod-iradecu v Albaniji. Toda z Albanci nogajati se je b-"lo teiko ker niihova delega- ciia ni imela nobenih polnomo- čii. razen te?a je namerno za- vlačevala razgovore in na kom- promisrie in'Toslovanske predlo- ge vztrniala pri negativnem stališču. Zaradi tega je iugoslo- vanska delc^acija nred- nekaj dnevi prekinila nadaljnje raz- govore. In ostali naši sosedje? Avstrij- ci so te dni poslali svoje poli- tike v Pariz, da bi si pridobili čvrstejšo pomoč pri svoji za- htevi za državno pogodbo ter da bi okrepili trgovske stike m_pd obema državama. Iz Ma- džarske in Romunije pa imamo le malo vesti ker je med nami in njimi »železna zavesa« žičnih ovir, mehkih pasov in minskih polj. Vse to seveda ni oviralo pred kratkim v Jugoslavijo po- beglega romunskega pilota, ki je v naš! državi zaprosil ter do- bil zatočišče. Na zapadu so v vojaških krogih še vedno pod m.o.'^n'm vy.som. ki so ga po- vzročila poročila opazovalcev ma. nevro-"- riqše JLA. ki je zar7,di nje- ne zdržliivosti. okretnosti, borbe- ne pripravljenosti, tehnične onremlienosti in drugih odličnih kvalitet ne morejo prehvaliti. V teh dneh v diplomatskih krogih znpadn zopet pazljivo prouču- jejo cd:'ovor Sovietske zveze m poziv zapada da naj se tudi ona udeleži sestanka ministrov štirih velesil, ki naj bi bil v Luganu in na katerem bi naj raznravli?^!] o orinriih poiiti^'^ih v-ra.íanjih ter tudi o Nemčiji, katere razcepljenost na zapad in vzhod je vedno Ploblj^ in ki je bila z imenovaniem Semio- nova za veleposlanika v vzhod- nem Berlinu še poglobljena. V Generalni skupščini Orga- nizaciie združenih narodov so končali .splošne razpravo ne da bi do-^e^li kakr^eo koli po- membnejši u'^eh. Na političnem odboru je sedai, da izbojuje neke rezultate glede sestave po- litične konference za Korejo, čenrav je ns sedežu OZN le še ma''okdo. ki veriame v njeno .cklicanV za 28. oktober, kakor je predvideno po sporazumu o premirju. O tem ima svoje po- sebno mnenie tndi i'-zno'-nrpi- ski pre'^tednik ,Sing Man Ri. ki je pred kratkim opozarjal na prinravli'^nost južno-korej'ke voj.ske. vda v nrimeru neuspeha konferenee n^daliuie čeprav sa- ma. '^'■•ojo pot na sever,« da bi jm-or^'a z-^T-.r/itev Koreje V te-^ •po'^l'^^u torej ni nič rožna- tih izgledov na mirno in kon- f Pofflchniha so izbrali kandidate za posiancc V nedeljo so pođlehničani pokazali svojo politično zrelost in manifestirali svojo voljo, da odločno podprejo s svojim de- lom nadaljnjo socialistično gra- ditev. Ob pol devetih dopoldne se je zbralo v lepo okrašenih šolskih prostorih blizu 300 vo- livcev. Takšnega zbora dosedaj v Podlehniku še niso Imeli. Za- sluga za tako uspelo zborovanje gre prav gotovo občinskemu in vaškim odborom Socidlistične zveze s tov. Jurešem na čelu, učiteljskemu zboru, ki Je poma- gal pri pripravah in je lepo okrasil šolo ter požrtvovalnemu delu okrajnih aktivistov tov. Mavčiča in Vratiča Jožeta. Ti so z vrsto dobro uspelih vaških se- stankov člane SZDL pripravili na ta važen dogodek. Na posebno željo članov SZDL iz Podlehnika je uvodoma go- voril tov. Bračič Mirko. V svo- jem govoru je pojasnil izredne uspehe, ki smo jih dosegli v do- sedanjem delu za izgradnjo so- cialistične družbe. Govoril je o velikem ugledu, ki ga uživa FLRJ v vsem naprednem svetu zaradi svoje junaške borbe proti fašizmu in proti moskovskim imperialistom zaradi svoje do- sledne borbe proti napadalno- sti, za enakopravnost In mir med narodi. Danes ima Jugosla- vija vsak dan več prijateljev. Naša socialistična praksa je po- stala zanimiva za vse, ki hočejo , človeštvo reSiti vsakega izkori- ščanja človeka po človeku, ki se borijo za lepše in kulturnejše življenje delovnega človeka. Onemogli bes naših sovražnikov pa Se zliva v klevetanje in iz- krivljanje resnice. Toda ob naši enotnosti so si doslej razbili zo- be in glave vsi, ki so jwizkusili karkoli proti naši svobodi. Raz- bil Si je ob tej enotnosti glavo Hitler, razbil Stalin, pa si jo bodo tudi italijanski kričal in njihov podpiho valeč Vatikan, Govoril je o velikih naših go- spodarskih uspehih, ki smo jih dosegli kljub izrednim težavam, razbitosti in uničenju po vojni blokadi Sovjetske zveze in nje- nih satelitov ter dveh zapored- nih sul. Pokazal je zelo nazorno našo prihodnost, v kateri se tudi Halozam in Haložanom obetajo lepši in prijetnejši časi. S številkami je podkrepil svojo trditev, da so Haloze bogate in da so Haložani revni zato, ker je velik odstotek zemlje, pred- vsem pa vinogradov, v posesti tujcev, to je kmetov in nekme- tov, ki niso iz Haloz. Drugi vzrok pa je razdrobljeno gospo- darstvo, stari izčrpanj vinogradi in zastarel način obdelave. Tu na tem polju nas v bodočih le- tih, ko bo dala naša oblast na stotine milijonov za pospeševa- nje kmetijstva čaka lepa bo- j dočnost. V nadaljevanju je po- jasnil še vlogo nove skupščine! in govoril o liku ljudskega po- slanca. Po referatu, ki so ga navzoči sprejeli z velikim odobrava- njem, so se volivci razdelili po volilnih enotah v tri skupine. Začeli so se zborj volivcev. Iz- volili so delovna predsedstva, overovatelje, kandidacijske ko- misije. Začel se je najresnejši in najodgovornejši del, predla- ganje kandidatov. Na vseh treh zborih so soglasno postavili kot edinega kandidata za zveznega poslanca tov. dr. Jožeta Potrča. Ta enotnost in enodušnost od- ločitve je pokazala, kako visoH) cenijo naši ljudje življenjsko de- lo tov. Potrča za socializem za dobrobit delovnih ljudi Nato so prav tako na vseh treh zbo- struktivno poravnavo korejske zadeve, sai s«^ za to mali izgledi celo v OZN Omenimo še konferenco bri- tanske laburistične stranke, ki je bila te d-ni in za katero so predvidevali, da bodo na njej prišla do izraza nasprotja med desnim in levim krilom, pa tudi med Bevanom in Morrlsonom. ki pa so se nepričakovano in v pričakovanju morebitnega raz- ; ni.sa parlamentarnih volitev v ; naslednjem letu izpremenila v, složen nastop s poudarkom i strankine enotnosti. rih soglasno sprejeli г& kandi- data ze republiškega poslanca tov. Vladimira Bračiča, Kot drugega kandidata pa so posta- vili tov. Križančiča Iz drž, po- sestva v Podlehniku. Po opravljenem delu so ee volivci zopet zbrali in opravili še zbor volivcev-proizvajalcev kmečke skupine. Tu so postavili za kandidata za okrajni zbor proizvajalcev direktorja drž. posestva Antona Jureša, za re- publiški zbor proizvajalcev tov. Martina Gobeca, direktorja drž. posestva v Kldrifevem. Pri tem so predlagali za kandidata tov. ing. Egona Zoreča, ki pa ne mo- re biti kandidat, ker j« usluž- benec OliO in ni proizvajalec, ta za zvezni zbor proizvajalcev tov, Markežiča, predsednika znano zadruge »Osojnik« pri Ptuju. Ob koncu so sklenili, da se bodo polnoštevilno udeležili vo- litev. Tako lepo uspeli zbor, ki je bil prvi v našem okraju, je lahko PodlehniČMiom samo v ponos. Ospeli zhoi volilcev v Ptufu v ponedeljek zvečer, 28. t. m., so bili oa. vseh terenih Sociali- stične zveze mesta Ptuja zbori volivcev, ki Se Jih je udeležilo po 200—300 volivcev. Zbor je bil namenjen predvsem predla- ganju in obravnavi kandidatov za zvezno in republiško skup- ščino in pojasnilu vloge in na- log poslancev nove skupščine. Na vseh terenih so volivci soglasno Izglasovali predlog, naj kandidira za Zvezno skup- ščino tov. dr. Jože Potrč, za re- publiško skupščino pa tov. Stropnik Lojzka in tov. Holobar Anica. Ta predlog je naletel na splošno odobravanje, ker so vsi trije ljudstvu dobro znani kot socializmu predan» aktivni bor- ci in politični delavcL S tem predlaganjem in izgla- sovanjem predloga so PtujčanJ pokazali enotnost glede izb:« kandidatov, prav tako enotno bodo volivci dajali glasove k. te kandidate na volitvah. Med tereni v Ptuju je zopet več pobud za medsebojno tek- movanje glede tehničnih in po- litičnih priprav na volitve, ven- dar ne več na podlagi napovedi po točkah, temveč po samoini- ciativnosti in Iznajdi^voeii, đa bodo volitve tako po svečanem videzu kot po udeležbi in volil- nem rezultatu odgovarjale st<9- nj} zavesti vseh volivcev ob ča- su, ko čakajo novo skupščino nove in velike naloge nadaljnje graditve socializma v Jugosla- viji ta zgleda graditve socia- lizma vsemu svetu. Motiv iz Slovenskih goric (Gomila) Kaho se izvaja ziiiževaole m m hikšee koristi ima'0 od te§a potroliilil Sodelavec našega lista Je obi- skal načelnika Sveta za gospo- darstvo OLO tov. Antona Pur- ga ter mu glede zniževanja cen potrošnim predmetom postavil nekaj vprašanj. I. V zadnjem éasu je Izvršni svet FLRJ spremei nekaj skle- pov, ki vplivajo na znižanje cen potrošnim predmetmn. Kako se to odraža v ptujskem okraju in kako so se sklepi izvajali? Predpise IzvrSnega sveta FLRJ, кз so bili izdani v zadnjih mesecih v cilju znižanja cen nekaterim potrošnim predme-j tom, lahko uvrstimo v tri vrste. ! Del teh predpisov se nanaša na' Taiižanje cen nekaterih živil, v j drugo vrsta spada odlok o pra- ! vici popusta delavcem in usluž- bencem državnih uradov in ustanov pri nakupu premoga, tretjo vrsto pa tvori odločba o znižanju povprečne stopnje akumulacije in skladov tekstil- ni industriji. Prva skupina predpisov ure- ja promet z žiti. Razmeroma dobri žitni letini je sledila večja ponudba na tržišču predvsem v Vojvodini in Banatu, kar Je vplivalo Tla padec cen žitu. Za- radi so bili izdani tudi predpisi v prehodu na kalkula- tivne cene mlevskih izdelkov in kruhu. Prehod iz enotnih cen na kalkulativne Se je izvršil že 1. julija t. 1. S tem dnem so mlin- ska podjetja in pekarne znižale tudi cene svojim izdelkom, ki so jiih v začetku avgusta ponovno korigirale navzdol. Danes ee prodaja v maloprodajni mreži krušna moka po 35.50 ddn, bela moka št. II. po 46.— din in De- la moka po 54.— din. Kruh pa se prodaja po 34 in 42 din. Vsa podjetja so postavila več ali manj stvarne kalkulacije, katere je z manjšimi spremem- bami tajništvo za gospodarstvo lahko potrdilo. Spekulativnih j tendenc pri prehodu na nov na- i čin formiranja ni bilo, ker ni bilo enatnejših zalog. Te cene bi lahko bile Se kaj nižje, če bi trgovska mreža, ki je za odkup pooblaščena, uspela nabaviti znatnejšo količino žita domače proizvodnje, s čimer bij odpadli transportni stroški iz LR Srbije. Znižanje cen tem artiklom bo' deloma to leto prištedilo po- trošnikom ptujskega okraja 76,183.000.— din, kar bodo lahko uporabili Za drugo svrhe. | Poleg znižanja cen kruhu in, moki Se postopoma uveljavlja j znižanje cen še nekaterim pred- j metom živilske industrije, na katere Je znižan davek na pro- _ met proizvodov in katerega lah- ■ ko regresirajo trgovska podjet-, ja na debelo. Te pravice se je ■ hotelo poslužiti tudi mestno 1 trgovsko podjetje v Ptuju in je v ta namen potegnilo iz svojih I maloprodajaln tovrstno blr.gu. j Vkljub zahtevanemu povračilu ' prometnega davka pa podjetje j svojih cen ni znižalo na ustrezni nivo. S tem poskusom je hotela : uprava le korist podjetju in na- ' meravala oškodovati držcivni proračun in potrošnike, kar ji Je pravočasno preprečila go:?po- darska inšpekcija Ta primer nas resno opozarja da v trgov- ski mreži ptujskega okraja n: vselej pravega s1romlien;> k znižanju cen čeprav za nekate- re ariikle obstaja-r) v>ior^rar; > Ijivi in možni razlogi. Preprl-1 čan sem, da bodo sveti potroš- nikov, ki jih predvideva osnu- tek nove uredbe o trgovskem poslovanju, znali vzgojiti pri poslovanju bolj socialisti- čen čut do potrošnikov in od- praviti brezbrižni odnos, kjer ta obstaja. Za delavce tn uslužbence dr- žavnih ustanov in uradov po- meni popust pri jiakupu pre- moga znatno olajšavo, s katero si bodo prištedili 3„36.000 din in jih uporabili za druge živ- ljenjske potrebščine. Izvajanje te uredbe je v feku în ni opažati zlorab. Delovni ko- lektivi v podjetjih so razumeli upravičenost te uredbe in ne za- vidajo delovnim tovarišem v uradih, ker bodo to ugodnost lahko nadoknadili s presežki sklada га plače, kar name- ščencem pri državnih organih ni mogoče. Na izboljšanje standarda de- lovnih ljudi bodo vplivali tudi ukrepi glede znižanja akumula- cije tekstilni industriji. OLO Ptuj je na seji 11. 9 1953 že zriižal akumulacijo tov. vol- nenih Izdelkov Majšperk îït tekstilni tovarni Ptuj v skup- nem znesku 67,844.000.— din. To pomeni, da bosta samo ti dve podjetji lahko znižali cene svo- jemu volnenemu in bombažne- mu blagu za omenjeno vsoto. II, Kakšen vpliv ima omenje- no znižanje stopnje A3 na iz- polnjevanje okrajnega družbe- negra plana? Znižan^^ akumulacije tekstilni industriji predstavlja manjšo obveznost do družbe. To pomeni manjši narodni dohodek. Narod- ni dohodek pa je zajet v okraj- nem družbenem planu. Razum- ljivo je, da letni pian naro<;ne- ga dohodlca ne bo izvršen, če- prav bo količinsko celo prese- žen. Neizpolnitev dohodkov pred- videnih v okrajnem dnižbenem planu za leto 1953 narekuje do- ločene spremembo ¡nvcsfcíj- skega prog^^ma, k-, m OLO Ptuj v tem letu i-voja. Znižanje akurnulñcijo tekstil- ni industriji in nei-pc.lj^jeva- nje planiranega nsrcd. 'lohodka v tovarni glin-ce in aauninij- Ki- dričevo jasno kr^že. daO^.OP'ui ne bo .-.bral пз svojrm nodroć'u planirr:ne kvote акг;гп'.Г ne:-c, ki jo je po dpjžbcn'm planu LkS dolžan odvesti v .'eznr in ronubli.i'-,-^ skln.le. Zr-p.'':; to;74 -z.fnib-i OTvO tu pravico dr- vi'- ka nkum'jlocije. kìtcve-'a b^l n-^^enil za -rve.'^ticii'ïko -zgrrd- nio. CI.O je morü trr-e; vzpcr^ "i- по ? spremembo plnn-; r kov ppnr^'viti sn^i^mr'-n^ti t^di nlan izdatk'-v za in' nsì Рг- -«'p^ni p'nn irverîicii ÎOD .'53.000 fv^arjëv je zni/лп n - fi.SOOO.COO d-'r.n-'fv .NcUdijevan^e tí cn -Z- stren ) Drsawilani in drsavUauhel NOVEMBRSKE VOLITVE naj pokažejo čvrsto voljo naših narodov, da nadaljujejo pot, po kateri gre socialistična Jugosla- vija v svoji notranji izgraditvi, v iegraditvi svoje obrambne moči in v nadaljnji krepitvi svojega mednarodnega položaja; naj bodo še ena močna mani- festacija politike bratstva tn enotnosti naših narodov, politike vsestranskega razvoj» vsakega naroda posebej in vsake nariKl- ne manjšine, ki živi v mej^h Federativne ljudske republi'ic Jugoslavije; naj potrde pravilnost polit ¡ite. ki je delavski razred naše drža- ve spremenila v dejanskega upravitelja tovarn, rudnikov in podjetij, ki mu je zagotovila vlogo, kj jo mora imeti, v inte- resu napredka celotne družbe Z Izvolitvijo Sveta proizvajalcev izpopolnjuje naš delavski raz- red skupno z delovnimi kmeti sistem samoupravljanja in ?ie večjega sodelovanja neposrednimi proizvajalcev v politiki гагл^ојн našega gospodarstva »n «ociall- stične demokracije, da potrde pravilnost sedanje politike na vasi. ki. je z uvedbo novesa go- spodarskega sistema omogočila likvidacijo vseh administrativ- nih ukrepov v kmetijstvu In uvajanje takšnih metod, k> bodo ustvarile pogoje za svobodno gospodarjenje tako socialističnih zadružnih organizacii, kaKor tnd} individualnih gospodarstev delovnih kmetov. Delovni kme- tje naše države so zasi^vJi tako v vojni kot v miru ogromne na- pore za «graditev i» napredek naše domovine. Ti napori so skupno z napori delav.s?ccga raz- reda ustvarili podlago zà na- daljnji močan razvoj moderne- ga kmetijstva, za boljše livlje- nje delovnih kmetov. Ti napori, so omogočili oiaSf skupnosti, da iz leta v leto odvaja vse več sredstev za razvoj vasi. Sociali- stična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije poziva delovne kme- te, naj vložtjo nove napore v borbo za hUri In vsestranski razvoj kmetijstva, za razvijanje socialistične demokraci.ie. ta krepitev družbenega samo- upravljanja. za vsestranski raz- voj zadružništva zaradi evo.tc blaginje |n blaginje celotne na.^c skupnosti. Iz volilnega proglasa SZDL PcstGvreno |e okra*Ei«i volilno komisiio го piu'ski okro' Ur. list št. 37/53 z dne 16. septembra 1953 objavlja seznan. članov okrajne volilne kom'eije za novembrske volitve za ptuj- ski okraj. Komisijo tvorijo: predsednik Donaj Alojz, v. d- predsenika okrajnega sodišč» v Ptuju, tajnik Rao Ivan, v. d. tajnika okrajnega ljudskega od- bora v Ptuju, član Frangež Alojz, učitelj vajenske šole v Ptuju. PTUJSKI TEDNTO Phi j. oktobra ÜIHCíiSSfC Zitđruic in nphOfO zanimanje zo zomcnfafo scmcn V št. 35 Ptujskega tednika z dne 28 avsrusta t. 1. je pisec članka »Preskrbimo se pravo- časno z dobrimi semeni« tov. M, V. predočil bralcem velike koristi pravočasne nabave se- menskih žitaric in navedel vrste semen, ki So na razpolago pri OZZ Ln ki najbolj odgovarjajo našim terenskim pogojem. Praktično se vidi, da je na tako koristen nasvet reagiralo od 44 KZ v okraju le 13 KZ, dočim o ostalih sploh ni sledu, da bj jim bilo kaj na tem, da bi koristile svojim članom s preskrbo semen. Najzanimivejše pa je to, da je za dvig hektar- skega donosa žitaric večje zani- manje pri prebivalcih Haloz ka- kor pa prj kmetovalcih z Drav- skega in Ptujskega polja. To se najbolj razločno vidi po tem, da so KZ Podlehnik, KZ Sto- perce in KZ Majšperk naročile več semen (7200 kg pšeničnega semena, 1200 kg rži m 1300 kg ječmena), kot KZ Slovenja vas, Gorišnica, Podgorci ln Središče (750 kg pšenice, 1000 kg rži). Niikdo ne bi smel trditi, da med kmetovalci Пј zanimanja za га- menjavo semen. Kolikor b; ga rcs ne bilo, ni primerov, da bi KZ naprosila kmetijske stnj- kovnjake, naj pridejo in kmeto- valcem prikažejo koristj zame- njave semen. Zanimiv je pri- mer Cirkovčanov, kjer prvotno ni bilo zanimanja za semena, po nedeljskem razgovoru s kme- ti pa so se takoj prijavili kme- tovalci Za vagon semen. V ve- čini primerov se vidi nespret- nost KZ, ki se izogiba skrbem, izdatkom in razgovorom skn>e- tovalci ne glede na ogromno go- spodarsko škodo, ki nastaja za- radi slabega semena. Po prime- ru KZ Slovenja vas se to naj- bolj odraža. Mesto da bi bila ta KZ med prvimi, ki si priza- deva. da bi na njenem pod- ročju bilo čim več pridelka ži- taric, je naročila le 200 kg se- menske pšenice in 200 kg rži. Ta količina ne zadošča niti za 2 kmetovalca. Kje pa so ostali? Kdo bi smel trditi, da kmeto- valci s področja KZ SredLiče ne razumejo, kolikega pomena je zamenjava semen v okrajnem področju, kaj šele v večjem? Zakaj se Je bala KZ Središče nabaviti več eemen kot 100 kg pšenice in 30 kg rži? Dokler bo v našem okraju tako malo razumevanja KZ za gospodarske težave vsled nizkih hektarskih donosov žitaric in toliko tarnanja na drugi strani o visokih davkih, tako dolgo bo ostalo prizadevanje OZZ za vagonske nabave priznanih se- men pri skromnih uspehih. Ta- ko pa n« sme biti. Se Je čas. da se popravi dosedanja vrzel, le da se morajo KZ teg« vpra Sanja odločneje lotiti. ZAKAJ NE BI SEDELA SOŠOLCA V ISTI KLOPI? Z začetkom letošnjega šolske- ga leta se je pojavila pri mno- gih starših zaskrbljenost, da se- dita v osnovni šoli skupaj deček in deklica. Ko so to zaskrblje- nost izražali najrazličnejši ljud- je, sem dobila vtis, da se raz- vija v tej smeri s\'oj e vrstna propaganda, ki ji nasedajo ne- poučeni ljudje. Zato se mi zdi potrebno, razjasniti ta problem v našem tislai in na množičnih sestankih. Čudim se, da so se začeli star- ši oglašati v zvezi s tem pro- blemom šele letos, čeprav sedijo otrocsi tako že tri, štiri in celo več let. Spomnim se, da smo o tem že pred leti obravnavali s starši. Morda premalo? Ali j« vse pozabljeno? Ali je treba o tem spregovoriti vsako leto zno- va zato, ker prihajajo vsako leto v šolo novi otroci? Zakaj smo se odločil! za takSen sedežni red? Tudi naše vzgojno delo išče novih poti in to na- prednejših, učinkovitejših in uspešnejših kvalitet, ki bodo posredovale otrokom čim več kvalitet, ki bodo dostojne člana socialistične družbe-, odpor proti izkoriščevalcem, zaupanj« v člo- veka kot gospodarja prirode, ustvarjalca kulture, ki zaupa v napredek človeštva. Kaj hoče- mo s tem ukrepom doseči? Pre- mostiti hočemo tisti prepad med dečkom in deklico, ki jf nastal popolnoma umetno ravno po vstopu v šolo, ker je tako za- htevala verska morala, kj si je takrat lastila prvo besedo o vzgoji in ker je to zahtevalo mišljenje, da u«*>nka ni in nc more biti enakopravna učencu. Glede tega so zmagovale nazad- njaške sile, čeprav so se na- prednj pedagogi vedno potego- vali za tovariSko sožitje obeh spolov v naših šoiah. Te nazad- njaške sile so dosegle ustanav- ljanje samo dešKih, oziroma de- kliških šol, ki nikdar niso ustvarjale pravilnih odnosov med obema spoloma, temveč globok prepad. Od doma do šole sta korakala drug ob drugem po popolnomr samotni poti Janezek in Micika, V šolski klopi, kjer sta stalno pred učiteljevimi očmi, pa bi morala biti ločena? Mogoče se boste eami spomnili neumestnih kazni, ki so jih nekdaj uporab- ljali učitelji, da je deček od- sedel kazen poleg deklice in obratno? V naši 5оЦ to ni več kazen, temveč sožitje deklice in dečka, ki bosta doraščala v ena- kopravna člana naše družbe. Dečki se bodo v najnežnejši dobi naučili Icultumega obnaša- nja in marljivosti. Deklice bodo postale sprožčenejše in izenačene z dečki. Otxoku starosti od 7 do 10 let, ki je bîl glede tega pra- viliîo vzgojen, še na pamet ne pride, da je kaj napačnega se- detj poleg deklice. Poudarjam, s pravilno vzgojo. V dobi od 11. do 14. leta je seveda ta problem kočijivejši, pa ne zaradi napač- no privzgojene eramežljivosti. Takrat je treba posebno obzir- nega vzgojiteljevega in po mož- nosti tudi zdravnikovega vod- stva- Kako ирга\^беп, pravilen in potreben je ukrep naše novo- dobne šole, da ne delamo nobe- nih razlik med ^)oloma učen- cev. To se močno kaže ravno v tej dobi, v viéjih razredih asnovne Šole oziroma v prvih razredih gimnazije, ko preha- jajo mladi ljudje v dobo spol- nega zorenja, v pubertetno do- bo. Spominjam se n»ed dečki in deklicami vedno večjega pre- pada in prikrite nena!:lonjenosti v čim višji razred so prihajali. Fantje .so si lastili x>rivilegije in se zaničljivo obregovalj ob de- klice: »Kaj bodo te nore babe« Deklice so so pri takem obna Sanju čutile manjvredne, zapo- stavljene in neenakopravne. To je bila vzgoja lažne morale. Vse to je rodilo po{x>lnoma nepra- x'Une odnose med dečkom in de- klico, med obema spoloma. Sle- dile so posledice: mnoga skriv- na razmerja in pota. Slcriti se je bilo treba prod svetom, ki je tm'ariikrmu razgovoru fanta z dekletom pripiíxn'al nemoralno ozadje. In tako se ie ravno v dobi, ko je •v'zgojitel.ieva roka najbolj potrebna, otrok vzgoji- telju odtuiil in ootaiil, nriesto da bi se mu potoii' o vseh mla- dostnih težavah. Srame^liivoet, osami lenost. pa tudi laž in hi- navSčfna v4) bili marsikje končni rezTiltati te \'zgoje. Ne trdim, da rešuje zgoraj navedeno situacijo v celoti praksa, da postavljamo dečko na levo ir. deklice na desno, ampak iih že od prvega razreda r-^-rri^^^ rniisč^mo cf^etl meša- no. To je odličen pripomoček vzgoje k enakopravnosti med moškim in žensko za dosego pravilnih odnosov med obema spoloma in pravega tovarištva. Mislim, da praktično življenje najlepše potrjuje upravičenost tega ukrepa sodeilistična šole. Nikjer drugje razen v cerkvi ne vidimo ostre ločitve med ženskami in moškimi. Ce hoče- mo ustvariti socialistične odno- se v družbi, potem moramo k temu navajati otroke že od prve- ga vdne, ko otrok prvič sprego- vori beseda »jaz« in se prične zavedati samega sebe. Naši učitelji imajo v zvezi s tem veliko in odgovorno nalogo. Nenehno morajo bdeti nad mla- dino, ki jim je zaupana, in po- magati krepiti tovariške vezi ter vezi prijateljstva. Možno je sicer, da se pokažejo posamezni primeri otroške nevzgojenosti, ki kvarno vplivajo na ostale, vendar je za to najmanj mož- nosti med poukom. Te nevzgo- jenosti tudi ni kriva šola, tem- več so jo največkrat otroci pri- nesli z doma ali iz družbe. Za takega otroka bo dober učitelj še posebej skrbel. Tudi njega je treba izoblikovati v koristnega člana družbe, ki ne bo kvarno vplival na svojo okolico. Zaman se trudijo posamezniki, da bi prikazali manjvrednost današ- nje vzgoje, ki uresničuje duh socialistične morale. Drži, da nam zavirajo uspehe ravno ostanki naših vzgojnih navad iz preteklosti s prav močnimi ko- reninami v posameznih dru- žinah. Več posvetovanj, obravnav, udeležbe na roditelj ádh sestan- kih in podobno Je potrebno, da nam bo sledil res zdrav ter v naprednem duhu vzgojen rod. берес Kristina Ne rabimo gostinskih oliratov, Ш ne služijo svoiemu nameno Ptuj, 24. septembra (PZ). V okraju vidimo nešteto napis- nih tabel: »Restavracija, gostil- na, bife, točilnica, kavarna, prenočiščem Te pritegnejo pov- sod gosta, ki je i>otreben okrep- čila, pijače, prenočišča in tudi kratkega oddihîi. Pričakovanje gostov je povsod enako: naj- boljša oskrba ln postrežba, okusno urejeni, čist| prostori in inventar ter vljudno in ustrež- ljivo osebje. In vtisi? Pustimo govoriti goste. Ne bi se ustavlJaU pri lokalih, Id slovijo po kulturni postrežbi gostov (brez preračunane vljud- nosti), po izbiri okusnih toplih in mrzlih jedil, po vzorni skrbi za ab*)nente, po kvalitetnih vi- nih, jabolčniku, pivu, sadiiem žganju, rumu. likerjih, konjaku ter alkoholnih pijačah? Imena teh lokalov prepustimo gostom samim, ker oni to najbolj ob- čutijo na lastni koži. S pohvala- mi smo radi skromni. Redni in številni ter zadovoljni gosti ta- kih gostinskih obratov so do- volj vidna in zgovorna pohvala. Težko bi pa trdili, da so taki vsi gostinski obrati v okraju. Kaj bi potem delala trgovinska inšpekcija? Kaj bi potem po- čele številne učiteljice in druge uslužbenke na vaseh, če bi lah- ko hodile na okusno hrano v gostilne, dočim si mora sedaj marsikatera po službi priprav- ljati hrano? Kako bi se veselili delavci in kmetje, če bi marsi- kje mesto šmamične primesi pili res prvovrstno »nekrščeno« vino ali pa vsaj »nekrščen« ja- bolčnik? Da bi se gostinstvo v okraju v čim večji nieri približalo ča- sovnim potrebam in da bi bilo gostom čimbolj jasno, kakšne dolžnosti imajo napram njim gostinska podjetja ln obrati, sta okrajni zbor in zbor proizva- jalcev 23. t. m. na svojih sejah razpravljala o predlogu odloka o pogojih za ustanavljanje, vo- denje in poslovanje gostinskih obratov na območju okraja Ptuj V diskusiji je prišlo med dru- gim tudi do vprašanja, kakso je treba obračunavati z gostinski- mi obrgiti, ki jim ne gre za kulturno postreži3o delovnih ljudi, temveč samo za prodajo nekvalitetnega blaga po visokih cenah in za lahek ter dober zaslužek. Okrajni zbor je določil kazen do 3000 din za obrate, ki ne bodo med drugim skrbeli za red in čistočo lokalov, Inventarja in osebja, ki bodo točili šmarnico samo ali kot primes k vinu ali jabolčniku, vino ali jabolčnik razredčen z vodo, ki bodo pro- dajali pokvarjena jedila ali pi- jače, ki bodo brez cenika jedil in pijač, ki ne bodo skrbeli za zdravje osebja ter za obrate, ki ne bodo spreiemali na hrano v kraju zaposlenih oseb, ki ni- majo lastnega gospodinjstva. Proti tako nizki kazni je nasto- pil na svoJi seji zbor proizva- jalcev, ki je upošteval številne pritožbe delavstva in je izgla- soval določilo o kazni do 10.000 dinarjev v gornjih primerih. Nato je okrajni zbor ponovno razpravljal in glede na škodo, ki jo povzročajo ugledu našega go- stinstva posamezniki, soglašal s kaznijo do 10.000 din. V bodoče bo od uprave in osebja gostinskih obratov in od goetov odvisno, komu naj osta- ne še nadalje pravica do gostin- skega obrata in kdo bo še na- dalje na škodo delovnih ljudi vodil gostinski obrat, ki sì ne zasluži takega imena in M je bolj v škodo kot v korist na- šemu gostinstvu. V Cirkulanah že dalje časa opažamo v aktivnosti tukajšnje Kmetijske zadruge dokajšnjo brezbrižnost do vseh proble- mov, za katere je ravno KZ poklicana, da bi jih rešila. Ta- ko je stavba, ki Je bila name- njena za žago, ostala nedogra- jena, ljudje pa šuSljajo, da šo to ni bilo postavljeno po načrtu. Ljudstvo zanima tudi sadna su- šilnica, zakaj ne deluje in kdo je odgovoren za njeno notra- njost, da je takšna kot jama razbojnikov, kje je kotel za kuhanje marmelade in kdo je povzročitelj vseh teh malomar- nosti Zanima jih tudi. zakaj raste trava ob nezaščitenih no- vopostavljenih zidovih, ki so jih postavili požrtvovalni gasilci za bodoči gasilski dom in zakaj se vsaj zasilno ne pokrijejo, da ne bi razpadli. Prav tako se odla- ša z dograditvijo garaže za av- tobus. Vsi ti problemi zanimajo ljud- stvo, posebno pa tiste, ki so z delom ali materialom pomagali pri tej ali di-ugi stvari in ki bi radi videli končno že neke, uspehe v dvigu gospodarstva v Cirkulanah. Posebno kritizirajo ljudje dejstvo, da sadna sušil- nica ne služj svojemu namenu ter stanje društvenega odra, ki nudi porazen pogled. V Cirkulanah pričakujemo, da bo ta javni poziv uspel v toliko, da bodo naštete pomanj- kljivosti- čim prej odpravljene ali vsaj pojasnjeno, kdaj se bo to zgodilo, da ljudstvo ne bi po nepotrebnem obsojalo posa- meznih funkcionarjev in celot- nega odbora KZ ali tudi koga drugega, da bi tudi v Cirkula- nah končno bil viden neki na- predek. -ze- ★ ZASTOJ V ELEKTRIFIKA- CIJI PARADI2A Elektrifikacij ski odbor v Pa- radižu v Halozah ima v zad- njem času silne težave zaradi odstopa nelcaterih interesentov, drugje pa trenutno še ne more računati na podporo, dokler ne bo ustanovljeno nx postavljeno na noge gospodarsko trdno kmetijsko gosjwdarstvo v Cir- kulanah. Pa tudi s preostalimi interesenti je težko zaradi po- manjkanja sredstev. Odbor se je svoječasno obrnil za sodelo- vanje tildi na upravo kmetij- skega gospodarstva v Zavrču, kar je ostalo brez odgovora in seveda sodelovanja. Tako smo v Paradiža prisi- ljeni računati le z lastnimi močmi, ki so zelo skromne ter s podporo oblasti, če jo bomo dosegli. Prav bi bilo, da bi tu- di monterji prišli ter opravili nekaj dela, saj bomo v jeseni že nekaj vnovčili ter jim pla- čali. -č. ШШ se Izvalg zoiževonle cen (Nadaljevanje s 1 strani) III. Dejali ste, da nekatera podjetja ne izpolnjujejo plana akumulacije. Kakšne ovire ob- stajajo in kakšen je sploh odnos gospodarskih organizacij do od- vajanja družbenega prispevka? Omenil sem že, da tudi tov. glinice in aluminija Kidričevo ne dosega planiranega narodne- ga dohodka. Tu so vzrok objek- tivne težave. Podjetje je vezano na uvoz opreme, ki je bil pred vsem v prvem polletju v veli- kem za.stoju. Zaradi tega pod- jetje tudi ni moglo zaposliti predvidenega števila delavcev, ki bi ustvarili planirani narodni dohodek. Podjetje zaposluje Ic 650 ljudi mesto predvidenih 1100 Predvidevamo, da bo z ureditvijo uv-oza položaj v dru- gem polletju ugodnejši, s čimer morajo nenehno stremeti tudi upra\Tij organi te^ça podjetja. Poleg objektivnih težav pa obstaja v nekaterih ■gospodar- skih organizacijah tudi maloma- ren odnos do družbenih obvez- nosti Največ teh pojavov je glede odvajanja potrebnega do- hodka. ki ga nekatera podjetja zadržuiejo kot obratno sred- stvo Čevljarska zadruga Lov- renc dolguje preko 700.000 din. a P'ilpna postí?ia na Вге.си, Id je v sklo'.iu tov sadnih 4n]o rodovniški ž:vmi. Za plemensko živino pincgav- ske pasme bodo se.imi v nasled- njih dneh: 12. okt. t. 1. v Or- možu, 16 okt. t. 1. v Kranju, 19. okt t. 1. v Bohin-iski Bistrici. 21 okt t. 1 v Lescah pri Bledu 11 тзтл..!,. PODALJŠANI OBRATOVALNI CAS Tajništvo za gospodarstvo pri OLO Ptuj bo v bodoče dovolje- valo v upravičenih primerih podaljšani delovni čas za gospo- darske obrate v okraju, tajni- štvo za notranje zadeve pri OLO pa gostinskim obratom (veselice, prireditve, zabave). NOVA BENCINSKA CRPALK.\ V soboto, 26 septembra t. 1., je začela na ptujskem trgu obratovati nova, lična nizka električna bencinska črpalka podjetja Jugopetrol. le- je nado- mestila prejšnjo visoko in za- starelo črpalko, ki je kazila lice trga- PRED deževjem in popla- vami je treba očistiti potoke 2e več let trpijo kmetovalci, ki imajo parcele ob potokih, ob- čutno škodo zlasti ob deževnih nalivih in poplavah, ko potoki prestopajo bregove, to pa naj- večkrat po krivdi zanemarjenih vodnih zgradb, neočiščene opa- le potokov ter tekom več let nagomilanega blata na dnu po- toka. Na predlog prizadetih je iz- glasoval 23. t. m. okrajni zbor predlog odloka, v smislu kate- rega bodo morali v bodoče last- niki obalnih zemljišč vsako le- to pr.krbeti, da bo posekano obrežno drevje, ki zavira tok vode ter grmičevje na parcelah, ki mejijo na potoke. Lastniki mlinov pa bodo moralj prav tako vsako leto poskrbeti za čiščenje korita mlinskih jarkov in kanalov, seveda na lastne stroške. Obrežja pod Vodn« upravo bo ta oskrbovala. • novi otroiski dispanzer V borbi proti pljučnim t>o- leznim otrok bo napravil ptuj- ski okraj nov korak naprej. s 1. decembrom t. 1. bo v Ptuju ustanovljen otroSki dispanzer s prostori v zgradbi poliklinike. Za otroke do 14 let bo to veli- ka pridobitev. UNICEF bo do- bavila opremo za ta oddelek in bo podprla borbo ptu.^ikega oVraia proti vi.soki umrljivosti zlas'.; uO'i^nčkov. * ozz v Ptuju je opozorila vse upravne odbore kz v okraju na neurejene delovne odnose med delavci ln uslužbenci v kz, kjer se ne spoštujejo in ii;vaja.ja za- koniti predp«i pri odpovedi sïii'bpn'h razmeri i. na pollasi nasvetov ki sta jih daîa Re- publiški odbor zveze sindikaiov kmetijskih '-n gordnlh delavev ter uslužbencev ter RciíisbÜíka inšpekcija dela. v o^^o^crila so nakazana vsa zakonita določila, k¡ določajo službfne odnose Jn tudi prekinitev odnosov. Ptui, 2. oktobra PTUJSKI TEPNTK Stran S Na podlaffi 62. in 2. tč. 64. člena Zakona o okrajnih ljud- skih odborih ter 92. člena Za- kona o spremembah in dopol- nitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (U. 1. LRS št. 31-102/ 1953) je Okrajni ljudski odbor Ptuj na skupni seji obeh zborov dne 23. septembra 1953 sprejel B K L E P o določitvi skupnega števila od- bornikov Zbora proizvajalcev OLO Ptuj in števila odbornikov, ki se volijo v posamezni proiz- vajalski skupini. I. Število odbornikov Zbora pro- izvajalcev OLO Ptuj znaša tri četrtine odbornikov Okrajnega zbora, t. j. 47 odbornikov. II. Po družbenem planu okraja Ptuj za leto 1953 znaša celotni družbeni bruto-produkt za leto 1953 4,291.466 tisoč dinarjev. Od tega celotnega zneska družbenega bruto-produkta je treba doseči v posameznih pro- izvajalskih skupinah: a) v sku- pini industrije, trgovine in obrti 2,511.218 tisoč din aH 58,52^/0; b) v skupini kmetijstva 1,780.248 tisoč din ali 41,480/0. Upoštevajoč določbe 92. čl. Zakona o spremembah in do- pK)lnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov, po katerih pripada vsaki proizvajalski skupini to- liko odbornikov, kolikor jih ustreza sorazmerni udeležbi proizvajalske skupine pri celot- nem družbenem bruto-produktu, se ugotavlja, da voli od skup- nega števila odbornikov za Zbor proiz^'ajalcev OLO Ptuj: a) sku- pina industrije, trgovine in obrti 28 odbornikov: b) skupina kme- tijstva 19 odbornikov. Smrt fašizmu - svobodo narodu! Predsednik: (Petrovič Janez) Stev. 1-4464/1-53 Ptuj, dne 23. septembra 1953. * Na podlagi 12. tč. 64. člena Zakona o okrajnih ljudskih od- borih (U. 1. LRS št. 19-89/1952) in tretjega odstavka Odloka o razpisu volitev v zbore proizva- jalcev OLO (U. 1. LRS št. 31-104/ 1953) je Okrajni ljudski odbor Ptuj na skupni seji obeh zbo- rov dne 23. septembra 1953 spre- jel SKLEP o določitvi dnevov za izvedbo volitev odbornikov v Zbor pro- izvajalcev OLO Ptuj. I. V proizvajalski skupini indu- strije. trgovine in obrti bodo volitve odbornikov v Zbor pro- izvajalcev OLO Ptuj v vseh 21 volilnih enotah v četrtek, dne 5. novembra 1953. П. V proizvajalski skupini kme- tijstva bodo volitve odbornikov v Zbor proizvajalcev OLO Ptuj v vseh 18 volilnih enotah v ne- deljo, dne 8. novembra 1953. III. Ta sklep se objavi na raz- glasni deski OLO Ptuj in na krajevno običajen način v vseh volilnih enotah. Smrt fašizmu - svobodo narodu? Predsednik: (Petrovič Janez) Stev. 1-4548/1-53 • Ptuj, dne 23. septembra 1953. cija Tovarne perila Ptuj — voli 1 odbornika. 13. VoUlna enota št. 13, ki jo sestavljajo gospodarske organi- zacije: Delavnice JD2 Ptuj, že- lezniška postaja Ptuj, nadzor- ništvo proge Ptuj, pošta Ptuj in SAP Ptuj — voli 1 odbornika. 14. Volilna enota št. 14, ki jo sestavljajo gospodarske organi- zacije: Remontno podjetje Ptuj, mestna komunalna ustanova Ptuj, Mestni kino Ptuj in de- lavci, zaposleni pri Upravi za ceste OLO Ptuj in Cegradu na celotnem področju mestne obči- ne Ptuj — voli 1 odbornika. 15. Volilna enota št. 15, ki jo sestavljajo gospodarske organi- zacije: Mlinsko podjetje Ptuj, »Petovia« Ptuj, Pulpna postaja — SAD Celje v Ptuju. Mlekar- na Ptuj, Mehanična tkalnica Ptuj, Vinarska zadruga Ptuj, »Slovenske gorice« Ptuj in Barvarna in apretura Ptuj — voli 1 odbornika. 16. Volilna enota št 16, ki Jo sestavljajo gospodarske organi- zacije: Mariborska opekama — obrat Zabjak, LIP Maribor — obrat Ptuj, Gozdna uprava Ptuj, Elektro Maribor — obrat Ptuj, in LES — OZZ Ptuj — voli 1 odbornika. 17. Volilna enota št. 17, ki jo sestavljajo gospodarske organi- zacije: Trgovsko podjetje »Pre- skrba« Ptuj, Trgovsko podjetje I »Izbira« Ptuj in Trg. podjetje »Zeleznina« Ptuj — voli 1 od- bornika. 18. Volilna enota št. 18, ki jo sestavljajo gospodarske organi- zacije: Trgovsko podjetje »Pe- rutnina« Ptuj: Podjetje za od- kup poljskih pridelkov OZZ j Ptuj, Podjetje za odkup živine OZZ Ptuj, Trgovsko podjetje »Rožnik« ter obrati trg. podje- ' tij: Borovo. Triglav, Varteks, Odpad. Koteks in Petrol — voli 1 odbornika. 19. Volilna enota St. 19, ki jo sestavljajo gospodarske organi- zacije: Mestno skladišče piva in mineralne vode F4uj, gostin- ski obrati: Beli križ, Bračič, Breg, kavarna Evropa. Rozika, Pri pošti in Zupančič. Mesnine Ptuj, Mesnica OZZ, Pekama Drava Ptuj, delavci in usluž- benci gostinskih obratov v soc. zakupu in pekarna Kruh-pecivo Ptuj — voli 1 odbornika. 20. Volilna enota št. 20, ki jo sestavljalo go.9pođarske organi- zacije- Pletama Ptuj, Radio- center Ptuj, Strojno ključavni- čarstvo Ptuj-Breg. Kleparstvo Breg. Vodovodna inštalacija Breg, Elektroobrat Ptuj, Inva- lidsko podjetje Avtokaroserija Ptuj. Splošno mizarstvo in žaga Ptuj in Strojne delavnice OZZ Ptuj — voli 1 odbornika. 21. Volilna enota št. 21, ki jo sestavljajo gospodarske organi- ^ zaci je ozir. obrati: Splošno čev- ljarstvo Ptuj. Šiviljska delavni- ca Ptuj, Krojaška delavnica Moda Ptuj, Čevljarska prod. zadruga Obutev Ptuj, Brivski in frizerski salon. Krojaška produktivna zadruga Ptuj ter privatni obrtniki na celotnem področju mestne občine Ptuj — voli 1 odbornika. B) V skupini kmetijstva: 22. Volilna enota št. 22, ki jo sestavljajo KZ Središče, KZ Obrež in Kmetijsko gospodar- stvo Središče — voli 1 odbor- nika. 23. Volilna enota št. 23, ki jo sestavljajo KZ Ormož, Kmetij- sko gospodarstvo Ormož in KDZ Litmerk — voli 2 odbornika. 24. Volilna enota št. 24, ki jo sestavljajo KZ Velika Nedelja in KZ Podgorci — voli 1 odbor- nika. 25. Volilna enota št. 25, ki jo sestavljajo KZ Gorišnica, KZ Gajevci. KZ Muretinci in KZ Moška jnci — voli 1 odbornika. 26. Volilna enota št 26, ki jo sestavljajo KZ Markovci, KZ Bukovci, KZ Stojnci in KDZ Sobetincl — voli i odbornika. 27. Volilna enota št. 27, ki jo sestavljajo KZ Rogoznica, KZ Podvinci, KZ Pacinje, KZ Dor- nava in Kmet. gospodarstvo Domava — voli 1 odl^rnika. 28. Volilna enota št. 28, ki jo sestavljajo KZ Polenšak, KZ Juršinci in KZ Vitomarci — voli 1 odbornika. 29. Volilna enota št. 29, ki jo sestavljajo KZ Trnovska vas, KZ Destemik, KZ Placar in Kmet. posestvo OZZ Placar — voli 1 odbornika. 30. Volilna enota št. 30, ki jo sestavljajo KZ Grajena, KZ Vurberk. KZ Ptuj, KDZ Osoj- nik-Orešje. Kmet. in vrtnarsko gospodarstvo Ptuj. Ekonomija OZZ Vurberk in KDZ Grajena — voli 1 odbornika. 31. Volilna enota St. 31, ki jo sestavil a jo KZ Starše, KZ Mar- jeta, KZ Prepolje in Semeno- gojsko posestvo Starše — voli 1 odbornika. 32. Volilna enota št. 32. ki jo sestavljajo KZ Hajdina, KZ Slo- venja vas, KZ Tumišče Ekono- mija Slovenija ce.ste — Slov. vas. Kmet. gospodarstvo Kidričevo, Kobilama Tumišče, Ekonomija Gradiš in Ekonomija Mlekame Ptuj — voli 1 odbomika. 33. Volilna enota št. 33, ki jo sestavljajo KZ Cirkovcl, KZ Sikole, KZ Lovrenc in KZ Ptuj- ska gora — voli 1 odbomika. 34. Volilna enota št. 34, ki jo sestavljajo KZ Makole. Kmet. gosp. Makole, KZ Majšperk in KZ Stoperce — voli 1 odborni- ka. 35. Volilna enota št. 35, ki ^o sestavlja KZ Zetale — voli'l odbornika. 36. Volilna enota št. 36, Id jo sestavljajo KZ Podlehnik, KDZ Gorca-Dežno, Kmet. gospodar- stvo Podlehnik KZ Dolena in KZ Sela — voli 1 odbomika. 37. Volilna enota št. 37, ki jo sestavljajo I^ Videm. KZ Le- skovec in KDZ Dravinjski vrh — voli 1 odbornika, 38. Volilna enota št. 38„ ki jo sestavlja KZ Cirkulane — voli 1 odbomika 39. Volilna enota št. 39. ki jo sestavljata KZ Zavrč in Kmet. gospodarstvo Zavrč — voli 1 j odbornika. , Smrt fašizmu - svobodo narodu! ' Pređ.sednik: (Petrovič Janez) Stev. I.-4547/1-53 'Ptuj, dne 23. septembra 1953. Vo'iîne etiope ш ^ifevi!© oJlìorsi'liov, ki se Yoli'o Y voiiSniit esto^a!i Na podlagi 5. tč. 72. čl. in 111. člena Z;akona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 19/89/1952) ter 94. člena Za- kona o spremembah in dopol- nitvah zakona o volitvah in od- poklicu odbornikov ljudskih od- borov (Ur. 1. LRS št. 31-102/1953) je Zbor proizvajalcev OLO Ptuj na svoji osmi seji dne 23. sepr tembra 1953 sprejel S K I. E P o določitvi volilnih enot za vo- litve odbornikov Zbora proizva- jalcev OLO Ptuj in števila od- bornikov, ki se volijo v posa- mezni volilni enoti. I. V Zbor proizvajalcev OLO Ptuj bo na podlagi sprejetega sklepa obeh zborov OLO Ptuj izvoljenih 47 odbornikov, od te- ; ga: a) v skupini industrije, trgo- ' vine in obrti 28 odbornikov, b) v skupini kmetijstva 19 od- bornikov. Upoštevajoč določbe 94. člena citiranega zakona se porazdelijo odborniška mesta na gospodar- ske organizacije oziroma na vo- lilne enote vsake proizvajalske ¿kupine na podlagi količnika, ki se izračuna tako, da se skupno število proizvajalcev v vsaki skupini deli s številom odbor- niških mest, določenih za pro- izvajalsko skupino. V okraju Ptuj: a) v skupini industrije, trgovine in obrti 6092 proizvajalcev in znaša ko- j ličnik 217 proizvajalcev na ene- ! ga odbornika; b) v slcupini kme- ti.istva 23,819 proizvajalcev in znaša količnik 1253 proizvajal- cev na enega odbomika. ÏI. Upoštevajoč te količnike se okraj Ptuj razdeli na 39 volil- ' nih enot. v katerih bo izvolje- ! nih naslednje število odbornikov ' v Zbor proizvajalcev OLO Ptuj: A) V skupini industrije, trgo- vine in obrti: 1 1. Volilna enota št. 1, ki jo sestavlja gospodarska organiza- cija Tovarna glinice in alumi- nija Kidričevo — voli 5 odbor- nikov. 2. Volilna enota št. 2, ki jo spí'tavlía frospndq-r<5iça organiza- cija »Gradiš« IMM — Gradbi- šče tovarna aluminija. Kidriče- vo voli 4 odbomike. 3. Volilna enota št. 3, ki jo sestavi i q gospodarska organi- ci ia Tovarila volnenih izdelkov Mai^'^^rk. voli 1 odbomika. 4. Volilna enota št. 4, ki Jo sest avl Ч gofmodarska organi- zacija Tovgrлa strojil Majšperk — vol« 1 odbomika. 5. Volilna enota št. 5. ki jo Festavliajo go<5T>odarske organi- zacije in obrati- ki se okvarjajo s proizvodnjo, prevozništvom, trgovino ali gostinstvom obrtni obrrifi in delavnice, delavci in uslužbenci v poštni, telegrafski tn telefonski «¡irižbi ter pri ko- munalnih delih na celotnem področju občin Starše, Hajdina, Lovrenc na Dravskem polju in Cirkovci — voli 1 odbomika. 6. Volilna enota št. 6, ki jo sestavljajo gospodarske organi- zacije in obrati, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, prevozništvom, trgovino ali gostinstvom, obrtni obrati in delavnice, ter delavci in uslužbenci v poštni, telegraf- ski in telefonski službi ter ko- munalnih delih na celotnem področju občin Makole, Lešje, Zetale, Podlehnik Videm. Le- skovec, Cirkulane in Zavrč — voli 1 odbornika. 7. Volilna enota .št. 7, ki jo sestavljajo gospodarske organi- zacije m obrati, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, prevozništ\'om, trgovino ali gostinstvom, obrtni obrati in delavnice, ter delavci i?i uslužbenci v poštni, telegraf- ski in telefonski službi ter ko- munalnih delih na celotnem področju občine Središče — voli 1 odbomika. 8. Volilna enota št. 8, ki jo sestavljajo gospodarske organi- zacije in obrati: Onekama Or- mož, Zana OZZ Ormož, želez- niške noctaje na področju MO Ormož, delavci in uslužbenci v Doštni, telei'raf'^ki in telefonski službi, delavci nadzorništva nroge in cestarji na področju MO Ormož ter premogovnik Vičanci in Gozdna uprava »Sil- vafieirjev za mesto Ptuj OBVESTILO KegIjaški klub »Drava« Ptuj obvešča vse člane in prijatelje kegljaškega športa na veliko nagradno tekmovanje, ki bo v soboto, 3. oktobra 1953 od 14, do 22 ure in v nedeljo, 4 ok- tobra 1953. od 9 do 21 ure v Ljudskem vrtu. Pripravljene so lepe in prak- tične nagrade. V času tekmova- nja bo odprt bife. Za obilno udeležbo se pripo- roča Odbor. TUDÌ nOTÌOnfETASl nono PRIČELI S TEKMOVANJEM V nedeljo. 4. oktobra, bo pri- četek rokometnega prvenstva Slovenije, kjer telcmuje med šestimi ekipami tudi ptujska Drava. V nedeljo se bo srečala v Ptuju s 5-kratnim slovenskim prvakom ZŠD Celjem, sledijo tekme z Branikom, Svobodo, Slavijo in Rudarjem iz Trbo- velj Izgledi, ki jih imajo roko- metaši, letos niso preveč svetli, pač pa se jim obeta mesto nekje na dnu lestvice. Toda upajm.o, da ne bo tako hudo. Z dobro voljo bo že kako šlo Za- to pa le pogumno v boj za toč- ke! -k. (Ob premieri v našem gledališču) Pavel Surek si je v svoji ko- mediji »Pesem б ceste« izbral originalno in ne preveč izrab- ljeno okolje in ga znal na ori- ginalen način orisati Vsakdanje življenje malih ljudi, življenjskih outsiderjev, treh muzikantov, ki pojo o se- bi v stilu Francoisa Villona: »Trije smo tu pohlevni muzikanti, a kdo globino naših duš pozna. Po cestah hodimo v dežju In soncu In smo utrip ogromnega srca .. .€ Trije muzikanti: Miško, Kri- štof in Karel žive skupaj v majhnem Miškovem stanova- nju. kjer jim gospodinji Miško- va življenjska dru«ica Ana. Tri- je ljudje — trije značaji: Mi- ško, lepotec ciganske krvi, ro- jeni ljubimec, ki ga vleče v evet, Krištof, preprost, a nači- tan, filozofsko nastrojen človek, ki ga Je sama dobrota, in zapiti, a dobri Karel s sančovsko na- turo. Življenje te trojice In Ane teče mimo — kolikor ga ne kali zapeljiva vdova Katica Nekega dne pa jih postavi uso- da pred življenjsko preizkuš- njo. Slučajna najdba dragoce- nosti jih omami, v prvi pija- nost» sreče se razkrinkajo zna- čaji, boljša bodočnost zamaml in etare vezi popuščetjo. Njihov majhñi svet se zamaje v teme- ljih,' vse kaže na razpad. Toda etična moč prijateljstva zmaga nad mamljivim mamonom, srce spregovori z najmočnejšimi ar- gumenti in izvojuje zmago, V besedilu kakor splošnem nastroju te igre ležj toliko člo- veško dragocenih spoznanj in resnic, da dajejo s svojo prisrč- nostjo, toploto in soni^im hu- паогјепг, ki ga srečuješ v sle- hernem stavku, igri veliko ne- posrednost in svojevrstnost. Prav posebno ozračje za ve j e z odra in vlada prav do kraja: sproščenost in dobrota, prepro- sta človečnost z mnogo pristno- sti, srca in duše. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Sobota, 3. okt. ob 20. (8.) uri: Pavel SureJc: »PESEM S CE- STE«, komedija v 3, dejanjih s petjem in godbo. Premiera. Rfáija Peter Malee, tehnično vodstvo Miro Cobelj V vlo^ Miška gostuje Hugo Florjan- čič, član SNG v Mariboru. — Otvoritev sezone 1953-54 Nedelja, 4. okt, ob 20. (8.) uri: Pavel Surek: »PESEM S CE- STE«. Prva repriza. Prodaja vstopnic pri gledali- ški blagajni dan pred predstavo in na dan predstave od 15. do 17. ure, ob nedeljah in prazni- I kih od 9—11. ure ter eno uro ' I pred predstavo. — Rezerviranje ' vstopnic v gledališki pisarni (telefonska štev. 71) dnevno od 8.—12, ure, razen ob ponedelj- kih. j Obiskovalcem gledališča! Ce- njene obiskovalce gledališča 1 vljudno opozarjamo, da priha- ; jajo k predstavam točno, to se I pravi, da zasedejo svoje sedeže : nekaj minut pred napovedanim i začetkom predstave. Ker so se- deòi in tla gledališča v zelo sla- bem stanju, kar povzroča škri- panje, je uprava primorana za- preti vhod v dvorano tri minute pred začetkom predstave. Uprava. : OB PRICETKU NOGOMET- NEGA PRVENSTVA Tudi letos je slovenska nogo- i metna liga razdeljena v vzh- ! in zah. del Oba predstavnika ptujskega okraja Aluminij in Drava tekmujeta v zah. delu. S kakimi izgledi nastopata mo- štvi, je težko predvidevati, to- da lahko rečemo, da upamo le- tos na boljši uspeh kot pre- teklo sezono Obe moštvi sta sicer močno oslabeli, toda ne velja samo za Dravo in Alumi- nij, pač pa tudi v veliki meri za vse ostale udeležence. Eden glavnih favoritov Železničar ni v formi, tudi Nafta ima nekaj igralcev pri vojakih, kar velja prav tako za Muro, Dravo in Aluminij, medtem ko ZSD Ce- lje, Rudar (V) in Proletarec po svoji kvaliteti ne dosegajo pr- vih. Aluminiju in Dravi želimo. Za boljša mesta, da ne bosta da. bi odločno stopila v borbo tako razočarala športne publi- ke kot lani DRAVA ZMAGALA, ALUMINIJ IZGUBIL DRAVA : KOVINAR 6:2 (3:0) Prvo prvenstveno tekmo v letošnji sezoni je Drava odloči- la v svojo korist. Ze prve pote- ze so pokazale, da so Štorčani slabši nasprotnik, vendar lahko rečemo, da nista obe moštvi pokazali ničesar. Šele nato se je Drava najprej znašla in pre- nehala z nabijanjem in v krat- kih presledkih dosegla tri gole Po odmoru Je Drava nekoliko popustila, vendar je še vedno bila boljša ш rezultat še pove- čala Protj koncu so tudi po- j žrtvovalnj Storčani vendar do- segli oba gola. Pred 400 gle- dalci je sodil Orel iz Celja, ki je imel lahko delo. saj sta mo- štvi igrali fair. 2SD CELJE : ALUMINIJ 1:0 (0:0) Novi član slovenske nogo- metne lige ZSD Celje, je danes beležilo svojo prvo zmago Na domačem igrišču je moral Alu- minij prepustiti obe točki slab- šemu nasprotniku V prvem polčasu je bil Alumirilj prec«i boljši in je tudi zastreljal zma- go. Več zrelih priložnosti je za- pravil neodločen napad V tem polčasu so tudi Celjani zastre- Ijali 11-metrovko. V drugem delu pa so se Celjani razigrali in postali enakovredni in sled- njič v 18 minuti izkoristili pri- liko za gol Tudi po prejetem POCENI PROtDAM: športni vo- ziček, pločevinasti štedilnik vodni kotel, 8_ in 30-litrsko kanto za olje, pult in predal- nik za trgovina železno peč novo 15-metrsko merilo in zi- darsko libelo. Ptuj, Trstc- njakova Z golu Se Aluminij ni nič potru- i dil, Celjani pa so še vedno na- j padali, zadnje minute pa se po- j legnili v obrambo. Sodnik Orel j iz Maribora Je svojo nalogo j opravil dobro. Gledalcev je bi- ! lo okrog 100, ki so nezadovoljni zapustili igrišče. Proletarec : Železničar (M) 1:0 (0:0). Rudar (T) : Nafta 5:3 (3:1). Rudar (V) : Mura odloženo. PTUJSKE NOVICE Člani zadruge »Gradidom« bodo nadaljevali graditev svo- jih hišic iz 4-milijonskega kre- dita, ki jim je odobren. Na vi- diku je bilo zanje 8 milijonov kredita, vendar se je vsota zni- žala na pKjIovico, ker zadruga ni kazala zadostnega zanimanja za celotni znesek ★ Cez Grajeno pri parku bo zgrajen no'* betonski most, prej pa je še potrebno popraviti obrežje Grajene, ki je podkopala močan betonski zid. Ta popravila bodo stala 6 mi- lijonov dinarjev in bode vsaj nekatera dela morala biti opravljena Čim prej, da se ne bo zemlja z vrtov bližnjih hi- šic še dalje ugrezala. ★ Geometer ptujske katastrske uprave tov. Jože Haber je pri- hranil LOMO Ptuj nad 8 mili- jonov din s tem, da je odkril stare načrte za regulacijo Ptuja, ki so bili zakopani nekje pri Mariboru, pa so izredne važno- sti za sestavo novega regulacij- skega načrte za mesto Ptuj ★ Kegljaški klub Ptuj se je na svojstven način izkazal do vdove bivšega člana Arnuga Martina tov. Amuga Nežiki. Pomagal ji je iz stiske g posoji- lom, za kar se je imenovana prisrčno zahvalila ★ V začetku novembra bo na- daljevanje tečajev RK za de- kleta letnika 1934 in 1935. Pri- prave za ta tečaj so že v teku, pri čemer mnogo koristijo lan- skoletne izkušnje ob ustanavlja- nju in vodstvu ter predavanjih na teh tečajih. ★ V letošnjem tednu Rdečega križa, ki bo od 25. oktobra do 1. novembra t. 1., bo vIožene.ga del truda tudi v to, da se vpile v organizacijo RK še vse ostalo ljudstvo, ki doslej ni bilo včla- njeno v tej nadvse človekoljub- ni mednarodni organf-zaciji. Le- tošnji znaki tedna RK bodo po 2 din in jih bodo zopet poma- gali razpečevati tudi šolski otroci in odborn'.ki RK. Okusni plakati bodo nazorno prikazali važnost tedna RK. ★ Na prihodnji seji Ljudskega odbora mestne občine Ptuj, ki bo 15. t. 1., ob 15. uri, bo med drugim obravnava pred- loga o lokaln-!^- ♦nksah. ★ Predlog Cuček Franca v »Ve- čeru« o graditvi enodružinskih hišic članov zadruge »GRADI- DOM« iz sredstev prodaje hiš občeljudske imovine v obliki dolgoletnega posojila je LOMO Ptuj zavmil Enako je zavrnjen predlog o graditvi stanovanjske hiše z lokali v Lackovi ulici (nasproti Belega križa) namesto četverca na Ljutomerski cesti, kjer so dela že začela. Odločno je zavmjena večkratna škodlji- va praksa, da je vrsta del iz- ostala v Ptuju ravno zaradi predolgega obravnavanja raznih predlogov. »Več bomo delali in manj razpravljali« je načelo LO MO Ptuj. ★ V kolodvorski aleji v Ptuju bo zgrajen .še en dvanajststano- vanjski blok. Temelji bodo po vsej verjetnosti zgrajeni že le- tos. Kolikor bodo v prihod- njem letu dopuščala denarna sredstva, se bo v Ptuju gradilo še več četvercev po vzorcu če- tvercev v Kidričevem, ki ,so se doslej izkazali kot najpriklad- nejše stanovanjske zgradbe z današnjim potrebam odgovar- jajočim udobjem. * Tov. Terezija Vindišmanova, odbomica LOMO Ptuj, je na zadnji seji predlagala, da bi tudi Ptuj delal po zgledu Že- leznikov. Z nizko ocenitvijo hiš občeljudskega premoženja, ki so večinoma stare in potrebne po- pravila ter z ugodnimi plačil- nimi pogoji naj omogoči ptujsk. prebivalstva nakup teh hišic In naj preneha z dosedanjo prakso prodajanja visoko ocenjenih hiš kupcem: izven mestnega področja, ker na ta način iz- gublja Ptu' stanovanjski fond na škodo svojega prebivalstva, Id že itak trpi pomanjkanje stanovanj. Njen predlog je bil sprejet. ZAHLAVA Zahvaljujemo se vsem, ki ste spremljali na zadnji poti moje- ga moža in ateka IVANA BRODNJAKA poslovodjo Sploš. klep. podjetja v Ptuju in vsem, ki ste darovali vence in cvetje ter nam izrekli oseb- no sožalje. Posebna zahvala g- proštu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Ptuj, 29. septembra 1S53. Žalujoči: žena in otroka Ivanček in Silva ter ostalo sorodstvo Prejšnie cene 35.000 5.800 2150 t780 . 1690 900 858 Secla'^ie cene 28 360 3.4@9 m® т& 1430 300 oso v zavesti dolžnosti podjetja »PRESKRBA« do skupnosti in po- trošnikov smo znižali cene raznovrstnemu blagu v skladišču in v vseh poslovalnicah, predvsem prehrambenim artiklom, tekstilnemu blagu, kon- fekcijskim izdelkom in perilu. Za več kot tri milijone smo znižali cene: PREHRAMBENIM ARTIKLOM: testeninam, kavi, vsem vrstam kavovine, 'ješprenju, bonbonom, keksom, alkoholnim pijačam itd. TEKSTILNIM IZDELKOM: flaneli, barhentu. moškemu in ženskemu blagu iz volne in bombaža za obleke in plašče, moškemu in ženskemu perilu, konfekciji itd. Vljudno vas vabimo, da si ogledate naše zaloge in cene, pa se boste prepričali, da vam je s tem znižanjem omogočen večji nakup življenjskih potrebščin. Priporoča se delovni kolektiv TRGOVSKEGA PODJETJA PTUJSKI TEDNIK Ptuj, 2. oktobra Pred kratkim sem se službe- no mudil v Ormožu. Da bi se iX) delu malo okrepčal, sem za- šel v restavracijo Grivec pri )X>staji. Naročil sem obložen kruh in ga plačal s 30 din. Od tega mi je natakarica vrnila 5 din. Ko sem naročil se drugi obloženi kruh, sem ga zopet plačal natakarici s 50 dinarskim bankovcem, ki ga je vzela in pospravila ter íxisla. Ko sem /•.ahte^'^al vrnitev 25 din, se je načela natakarica vpričo dmgih gostov nad mano hudovati, češ, dn sem jo hotel ogoljufati. Ko -em videl, da se imenovana ne more ali noče spomniti, da ima v predalu moj 50 dinarski ban- kovec, sem ji vrnil kruh in si pri tem mislil: »Ce si odvisna od denarja, ki ga pridobiš od gostov s pozabljivostjo, imej še to nazaj, da boš potem imeli vsaj celih 50 din« — in odše: iz gostilne Ker me je to svojevrstno po- slovanje natakarice jezilo ši drugi dan, sem si v notes na- pisal ime gostilničarja »Grivec« ker sem si pač hotel zapomniti odnos, ki ga še nisem doživel To je verjetno videl sam gostil- ničar, kar sem sklepal po nje- govem i>oznejšem obnašanju, kc sem z družbo sedel v gostilno. Kljub našemu naročUu pol litra vina, je prinesel gostilničar še v kozarcu neko pijačo in nam s posebno vljudnostjo pojasnil: »Izvolite poskusiti, tukaj pa imam nekaj specialnega ...« Najbrž je hotel gostilničar po- praviti včerajšnjo nevšečnost, to tembolj, ker je ugotovil, da smo »ljudje«, ki se jim je ne- rodno zameriti. Po vsem, kar sem v tej re- sta\Taciji doživel prvič in dru- gič, sklepam, da gre za dvo- vrstni odnos do gostov. Nevšeč- nosti lahko doživijo gosti, ki jih gostilničar z osebjem ne pozna. Izredno vljudnost pa gostje, ki jih pač smatra gostilničar za ljudi, ki se jim le ni treba za- meriti. Smatram, da pri nas vsi de- lovni ljudje tudi v restavraciji Grivec zaslužijo enak odnos, ki pa ne sme izvirati iz pozabi j i- v^osti in njenih posledic, tem- vei iz ргал'е človeške spoštlji- 1'osti, ki daleč presega vrednost E;ostilni.?Mh zapitkov. M. F. Rolstva v ptu ski bo nišn^ci od 23 - 30. sept Tuš Marija, Vumpah 4 — Sa- ma; Car Elizabeta, Pohorje 18 — Antona; Pristovnik Helena, Strgonjca 17 — Franca; Pauš- ner Ana. Litmerk 49 — Cecili- jo; Tornine Marija, Apače 101 — Cecilijo; Seruga Matilda, Dra- v;njski vrh 33 — Vladimira; Pišek Frančiška, Lovrenc 97 — Branka; Trafela Ana, Dravinj- ska vrh 29 — Ivana; Filipič Marta. Ormož 69 — Roberta; Golob Antonija, Ptuj, Prešerno- va 4 — Marijo; Kranjc Marija, Polencj 7 — Sonjo; Cvetko Ma- rija, Strmec 12 — Stanka; Tra- fela Angela, Ljubstava 46 — Franca; Petek Marija, Domava 71 — Marijo; Kolarič Pavla, Ptuj, Vošnjakova 1 — Andreja; L^zinšek Ivana, Sobetinci — Mirka in Franca. Kranjc Fran- čiška. Sp Hajdina 152 — Mira- na; 2uran Marija. Ptuj, Can- karje^'-a 12 — Hedviko; Barana- šič Terezija. Apače lOR — Maj- do; Vihar Marija. Ptui -Jadran- ska 18 — Aleša, Smrti v Ptu u Vrbnjak Anton, roj. 1906, Bratislavci 4; Gašperič Drago, 1953, Draženci; Golob Terezija, 1953, bolnica Ptuj; Balažič Te- rezija, 1890, Ivanjkovci 41; Ivan Brodnjak, 1907, Ptuj, Domini- kanski tTg 1; Koren Elizabeta, 1913, Ptuj, Krempljeva 8; Ku- har Marija. 1899, Budina 56; Strelec Milan, 1953, Jastrebci 6; Rižner Elizabeta. 1949, Strmec štev. 17. Poroke v Ptu'u Puhar Matija, Ptuj, Lackova ul. 3 in Klepač Elizabeta, Ptuj, Rajšpova ul. 5; Zoreč Štefan, Kicar 38 in Tili Karolina, Ptuj, Vošnjakova 3. — Poročil Vrabl Jože iz Ptuja Cene na ptuiskem trgu v sredo, 30. septembra 1953 za kilogram, liter ali komad Vrtnine: čebula 25—30, česen 100, luščen fižol 40, stročni fižol 20, paprika 20, paradižniki 25, krompir 10, karfijola 40, kuma- re 10, kumare za vlaganje 35, peteršilj 10, rdeča pesa 20, en- di\dja 20, gla\Tiata solata 30, rdeče zelje 10, zelje v glavah 4. Zitarice: koruza 35, pšenica 35. Perutnina : kokoši 350—450, piščanci 350—600. Sadje: breskve 30, grozdje 40 —60, jabolka 20—25, hruške 25 —30, slive 20—25, kis 20. Mleko in mlečni izdelki: mle- ko 20, smetana 120, sir 30—70. Jajca 12—13, kostanji 1.5—25. Cene pri Rc^iku: jabolka 17, hruške 18, breskve 15—20, slive 17, čebula 20—27. česen 70, krompir 8, orehi 120, prosena kaša 50. kostanji 20. SLOVENSKI PREGOVORI IN IZREKI Ako nimaš napake, se pojdi ženit, pa jih bos takoi dosti imel. * Bogateč je kadar hoče; sirota, kadar ima. Џ Cesar ni mogoče prenarediti, je najboljše pozabiti ♦ C^e vlečeš očeta do praga, te bodo tvoji otroci sunili čez prag NESREČE IN NEZGODE Padla je s hleva in si poško- dovala levo roko Kajnih Jožefa iz Gruškovca 121. Padla je z voza in si zlomila desno nogo Murkovič Marija iz Kurilne 39. Pri nogometu si je poškodoval roko Ivanuša Stanko iz Ptuja, Cankarjeva 3. Grede iz šole je padel Ivan Arbajter iz Brezovca 55 in se poškodoval. Kobila je stopila na nogo 2- letnemu Vogrinec Б>апси iz Zg. Hajdine 44. Ceber je padel na prsni koš Rozman Emi iz Ptuja, Zg. Breg ^tev. 30 in ji poškodoval rebra. Med vožnjo s kolesom .si je poškodovala nogo 4-letna Sla- tneršek Angela iz Zabovc 82. Iziiišnfe gospoiiisni VKUHAJMO CIM VEC rdeCe pese Temnordečo peso skuhamo, olupimo in ohlajeno zrežemo na koleščke ali druge oblike. Zlo- žimo jo v kozarec, med vsako plast pese potresemo prav malo soli, nekoliko kumine in nekaj rezin hrena. Ko je kozarec poln skoraj do vrha, zalijemo peso s prekuhano in ohlajeno okisano vođo (po okusu). Nato kozarec zapremo in kuhamo v sopari 20 minut pri 100 stopinjah. Pc okusu lahko tudi vodo nekoliko osladimo. To peso bomo pozimi uporabljali kot solato ali pa za okrasitev raznih mrzlih narez- kov. KAKO HRANIMO KRUH Kruh hranimo tako, da ga najprej v hladnem, zračnem prostoru dobro ohladimo. Naj- bolje je, če denemo po dva hlebca tako, da se spodnji skor- ji dotikata, v vrečo, ki jo obe- simo v zračnem ртоз1оги, kjer vzdrži kruh tudi 14 dni ali še več. Preden kruh rabimo, ga (Ce je stal že dalj časa) z molcro krpo ovlažimo, nato pa ogreje- mo na dïcrog 75 stopinj v pro- storu, kjer ne more izhlapevatL Plesniv kruh nj več užiten, pa tudi za perutnino ni najbolj- ši, čeprav se za to često upo- rablja. Pač pa ga za perutnino lahko porabimo, če ga prej prekuhamo, da se uničijo glivi- ce plesTii. PRANJE PREPROG Preden začnemo s pranjem preproge, se je treba prepriiati o stalnosti barv. Manjše pre- proge in predložke izperemo v ; milnici iz žolčnega mila al: v : salmiakovi vodi (na 10 litrov vode 2 žlici salmiaka). Najprej jih iztepemo, potem skrtačimo ter slednjič očistimo z mehkimi ščetkami in gobo, ki jo nama- kamo v eni omenjenih raztop n. Preproge moramo suši1;i v senci ali na podstrešju ter jih še ne koliko vlažne razprostreti po tleh. da se tam popolnoma po- sušijo. Madeže odstranimo s prepro- ge še pred pranjem z etrom, boraksom, zmesjo bencina ln žgane magnezije, ne smemo pa jih čistiti s terpentinom, ki vsr- kava nov prah ter s tem po- vzroča nove madeže. Dragocene preproge peremo s posebnim milom (ki je izdelano iz olivne- ga olja), ki ga razmaknemo, ter s toplo vodo. Svileni prah — za lice Malce čudno z\'eni, vendar je tako. Neka japonska tovarna je odkrila proces, s katerim bo lahko izdelovala kozmetični prah. Iz njega pa mažo za lice in rdečilo iz — svile. Osnovna sestavina prahu, iz katerega bo- do izdelovali omen.ip'^" kozme- tična cro-^-'+vp ie bele barve in vsebuje 90 odstotkov svilenega proteina. f'" 'I SO j.Nlegcševo korito" Pri urejevarjp nacionalnega parka na I,orčenu at. Ce Mihael veliko šišek da, zgodna bo zima in veliko snega. Več boš o Miholji nakosil kot o pustu naprocil- Zdolec in sever z Mihalom v boj, gorje ti pozimi i za pečjoj. Eaznovonje otrok Kaznovanje otrok je najkoč- Ijivejša in navadno slabo poj- movana stran otroške vzgoje. Navadno je kazen prvo, na kar človek pomisli pri kakšni otro- kovi porednosti, čeprav bi to moralo biti poslednje. Preden i sežemo po kazni, pa tudi naj- i manjši, skušajmo otroka vzi^- buditi k poboljšanju in šele, ako to ne piomaga, ga pokaramo in šele naslednja stopnja je pretnja s kaznijo. Ce pa se sla- bo dejanje pona%'lja, je končno seveda treba otroka kaznovati. Toda tudi z grožnjo je treba biti previden, ne obljubljati preveč, zlast} ne tega, česar ne moremo ali nočemo izpolniti. Neizpol- njena kazen spravj vzgojitelja ob avtoriteto. Soloh si je treba zep>omniti, da če se že ne da drugače kakor s kaznijo, začne- mo vselej z najmanjšo Seveda se pn tem vzdržlmo nelepih izrazov kj niso drugo kakor slab zgled Nikdar ne ¿memo ■ kaznovati v razburjenosti, ki rada zapelje v nepremišljenost. Otrok se mora zavedati, da je kazen zaslužil. Treba pa je tudi upoštevati, da je duševnost otrok različna, da prvi milo ka- zen sprejme kot težko, dočim drugemu z isto kaznijo sploh »ne pridemo do živega«, kakor pravimo. Kazen, ki ne sledi pre- povedanemu dejanju, je brez- pomembna. Nikdar ne sme biti otrok kaznovan dvakrat za isto stvar. Telesne kaznj pa sploh ne spadajo v našo vzgojo, boljše je, prepovedati otroku kakšno delo. ki ga rad opravlja, sprehod, ali mu omejiti kakšne druge njego- ve prijetne zadex'e ali ooravke. Palica vzbuja le odpor, povzroča posurovelost in nevarnost za zdravje, kaznovani otrok pa se navadno ne poboljša. Nikdar ne smemo otrol:a kaznovati vpričo tujih ljudi ker s tem dosežemo skoraj vselej le nasprotno. Mssiîûsl kököäi fe QÛ^fmm ni ргећгете Znano je, da je visoka nes- nost poseiana vrlina kokoši ne- katerih pasem. Pa še med temi kokošmi iste pasme ne nesejo vse kokoši enako, čeprav so enako hranjene. Zarad¡ tega bij lahko sklepali, da za nestonst prehrana ni odločilne važnosti. Dejansko je večja ali manjša nesnost prirojena. Kokoš prine- se žq z izvalitvijo nasnntek vseh jajc, ki jih bo znesla. Vendar je še mnogo drugih č:- niteljev, ki odločajo glede nes- nosti, predvsem pa o tem. ali bo kokoš pospešeno nesla v j prvih treh letih, ali pa bo za- ostajala nesnost. In v tem smi- slu je za nesnost važna prehra- na kokoši ali nesnic druge per- jadi. Na velikih kokošjih farmah so delali poizkuse, kako vpliva hrana na nesnost. Ilazdelili so kokoši s približno enako nes- nostjo na tri skupine. Prvi sku- pina so dali hrane, kolikor so je živalj hotele, drugi le 87,5 od- stotka od količine, ki so jo po- rabile živali v prvi skupini, in tretji skupini pa so dali le tri ^etrtine količine, ki so jo po- spravile kokoši v prvi skupini. Pozneje so skupine izmenjali, da je postala prva tretja, dru- ga prva in tretja druga. Vsem so dajali enako krmo, mešani- co, ki jo je sestavljalo 5 odst. mesne moke, 5 odst, ribje mo- ke. in 5 odst, mleka kot belja- kovinasti dodatek. Rezultat je bil sledeč: prva skupina je dala 193 jajc UOO odstotna prehrana), druga sku- pina le 127 jajc (87,5 odst. pre- hrana) in tretja skupina le 90 jajc (75 odst. prehrana). Boljša prehrana torej zares pospešuje nesnost, nezadostna pa jo ovira. Zanimivo je istočasno dogna- nje, da jajca pri slabši prehra- ni niso postala drobnejša. Veli- kost jajc je torej dedna last- nost in ni odvisna od prehr.îne. Tudi na telesno težo živali ni pičlejša prehrana bistveno \ф1:- vala. Kljub temu pa bi koko>i izdatno izgubile tudi na teži, če bi se poskusi nadaljevali in bi živali dolgo časa dobivale do- cela nezadostno hrano. Kako pri Vgs diskutirale o kcindidcilih za oûslanc ? Bliinif parlamentarne vo- litve bodo imele v razvoju naá< socialistične demokracije po- sebno častno mesto. To pa niso samo običajne, Štiriletne volitve ljudski*» poslancev lî novo Evezno skupščino. Te vo- litve pomenijo velik korak na- prej v razvoju demokratičnega soclaliima. Le po taki oceni volitev — s stališča razvijanja socktlističnih odnosov — lahko v celoti razumemo vlogo bodoč« Ljudske skupščine ter dolžno- sti In pravice ljudskih poslan- cev, Cim pa je to jasno, ne be težko ugotoviti, kakšne kandi- date naj Izbiramo, kot tudi na- čin predvolilne agitacije ln pro- pagande. Predvolilno razpravljanje v organizacijah SZDL, ki bi se sukalo le okrog dobrih lastnosti in slabostj tega ali onega kan- didata ter okrog ozkih lokalnih političnih in gospoflarskih vpra- šanj, bi nedvomno pripeljalo Co lokaIist'<6nih stremljenj. Name- sto tega bi morali govoriti o naših dosedanjih uspehih v gra- ditvi socialistične družbe, o pe- reč:-h tekočih vpraSan.iih ter o nadaljnji smeri ter perspektivah našega bodočega razvoja. V predvolilni kampanji je treba povezovat} razpravo o kandida- tih s splošnimi vprašanji naše- ga socialističnega razvoja, pri tem pa še i>osebej razlagati in poudariti za nadaljnji razvoj socializma v svetu tako po- membno zmago nad birokrat- skfin Informbirojem ter orisati naš prehod iz administrativne- ga socializma v novo »ireditev, katere osnova je samoupravlja- nje ielovnega ljudstva. Delo bodoče Ljudske skup- ščine se bo odvijalo v treh osnovnih smereh: v razvijanju našei^a gospod-irskega si.stema, izoblikovanju komune v osnov- no celico naše socialističn< družbe ter v sistematičnem raziirjaniu tn poglabljanju družbenega samoupravljanja na različnih podroi jiii. Te naloge Ljudske skupščine že obenem opredeljujejo vlogo ljudskih po- slancev tako v zveznem oziro- ma republiškem zboru kot tudi v rveznem oziroma republiškem zboru proizvajalcev. Ljudski poslanec bo kot član zveznega dli republiškega predstavniške- ga telesa usmerjal naš družbeni razvoj ter državno politiko, ta- ko notranjo kot zunanjo. Bodo- či poslanec ne bo smel biti bra- nilec ozkih »koristi« lokalne skupnosti za vsako ceno. On je predstavni