119
Dopisi.
Trst 6. aprila. — Zadnje mrzlo vreme je tudi pri nas škodo napravilo; sneg je zapadel vso okolico do morja, ki je tri dni ležal, in ko je potem burja začela, je vse zmrznilo, tako, da je mnogo tisoč forintov škode; sadja ne bo skoro nič; jablane, ki so ravno cvetle, je burja do malega posmodila; trti vendar ni škodovala; vrtna zelenjava pa je vsa pokončana; ne bomo tedaj tako brzo salate imeli,  kakor   smo  se nadjali. — Kar
se političnih reči tiče, je podoba, da so tukajšnji Lahi inLahoni svoj projekt zedinjenja Istrije, Trsta in Gorice ravno tako hitro popustili, kakor jim je v glavo skočil, toraj nam o tem še govoriti ni treba več, ker so že sami sprevideli, da mlatijo prazno slamo. Mladi tukajšnji burovži, ki so pod Garibaldijevo zastavo služili, se na tihoma vračajo nazaj; ne davno sem slišal dva taka „junaka" na kolodvoru, ki sta došla z laškim vlakom; ustila sta se, da jih je vsak najmanj sto ubil itd. — Primorci z veseljem pozdravljamo namen dr. Razlaga zarad pomnoženja „Pesmarice", a to želimo, da bode nekoliko pesem tudi s cirilico tiskanih, kajti mnogo mladenčev in gospodičin se tukaj uči cirilico; in to nam je lepo znamenje. Zagotavljam, da, kedar jo bomo pri tukajšnjem bukvarju Simpfu videli, je obilo nakupimo.
Rojan 7. aprila. (Čitalnica naša) napravi na belo ne belo nedeljo 16. dne t. m. veliko „besedo" z de-klamacijami, petjem, igro „Samo, prvi slovenski kralj", in tombolo. Dohodki besede so namenjeni ubogim Dai-matincem v pokrajinah Narente, po povodnji poškodovanim in v reve in nadloge pahnjenim. Ker je igra v jako dobrih rokah, nadjati se je prijetnega večera. Vljudno vabi tedaj odbor ude in rodoljube v to zabavo. Vstopnina za vsako osebo je 50 soldov.
Za odbor: Ivan Dolinar, tajnik.
Iz Gorice 10. apr. — Lahoni hočejo med Slovenci zvonec nositi v vsakem oziru, a ne znajo ga. Celemu mestu je znano, kako so se vedli cvetni teden laški pripravniki proti slovenskim. Oni čas je povabila cerkev tudi goriške dijake k duhovnim vajam. Brzo pa se zoper to vnela silna agitacija od strani lahonske. Pri Slovencih je vendar le bila bob v steno. Laški prepa-randi po svojej trmi niso hoteli k duhovnim vajam, Slovenci pa so pošteno slušali zakon. Se tacih odgoji-teljev mladine manjka ubogi Avstriji!
Iz Vranskega 5. aprila. — Danes je umrl naš občespoštovani čitalnični ud gosp. Anton Pirš, nad-učitelj v pokoji in posestnik na Vranskem, 79 let star. Rajnki je bil krog in krog poznan kot izvrsten učitelj, iskren rodoljub in prijatelj občnega napredka. Bog mu daj diko nebeško!                      Odbor čitalnicin.
Iz vipavske doline 5. aprila. — Naši Vipavci, posebno pa vipavski ,,Sokol", so se začeli po taboro-vanji sopet živo gibati; izdelujejo med drugim zdaj tudi napravo za glediščine igre, in hočejo začetek narediti z opereto, kteri je ime „Prepir o ženitvi". Mala stvarca je neki prav zanimiva, ker se djanje suče med kmeti.
Iz okolice ljubljanske. {Okrajni šolski svet okraja ljubljanskega) je v poslednji svoji seji določil, da ura-duje v slovenskem jeziku s krajnimi šolskimi sveti, in da izreče željo si. deželnemu šolskemu svetu, naj mu dopisuje tudi v slovenskem jeziku. *)
Iz Gorenskega 1. aprila, j— Vže drugo leto teče, odkar je naš rojak in pesnik Simon Jenko preselil se v boljše življenje. Po njegovi smrti začeli so rodoljubi nabirati doneske za njegov spominek, ki naj se mu postavi na gomili, in v ta namen ustanovil so je poseben odsek rodoljubov v Kranji, kamor naj se doneski pošiljajo. Ker pa omenjeni odsek dosehmal nobe-
*) Kolikor je nam znano, odpisuje c. k. deželni šolski svet vselej okrajnim šolskim svetom v tistem jeziku, v ka-koršnem se mu dopisuje. Treba je tedaj vsem okrajnim šolskim svetom dopisovati le slovenski, in dobili bodo odpise v istem jeziku. Če šolske oblasti same ne bodo urado-vale v domačem jeziku, kako hočemo v ljudskih šolah zahtevati narodni jezik!                                                          Vred.
120
nega glasii ne da od sebe, ali in kako delo napreduje, in pa koliko se je za spominek že nabralo, zato ne moremo si kaj, da ne bi ga opomnili, da bode reč napredovala le tedaj, ako se na vse strani marljivo dela , in naznanja od časa do časa, koliko in od kodi so došli doneski. Javnost spodbuja in pospešuje vsako reč — tedaj le na delo!
Iz Ljubljane. {Iz poslednje seje kmet. odbora.) Podružnici Bohinjski seje dovolilo, da sme gospodarju Jak. Brence-tu v Srednji vasi pripustiti, da žene ple-mennega bika v planino, a da se ne sme prosto pasti med drugimi govedi, — podružnici Kamniški pa, da Fort. Košir v Podjelši sme prodati bika, ki v 10 dneh dostoji dveletno rabo. — Na prošnjo učitelja v Hor-juli se je za ondašnjo ljudsko šolo dalo iz družbinega vrta nekoliko murbovih drevesic. — Okrajnemu šolskemu svetu v Metliki se dovoli 200 divjakov za ondašnjo šolo in prihodnje leto dobi žlabnih cepičev; pesek sejati pa ni več pravi Čas. Odbor se je čudil, da se za šolski vrt na Dolenskem prosi pesek iz Ljubljane , ker ravno ljudske šole na deželi imajo najboljo priliko pri rokah, da si po šolski mladini nabirajo semena. — V Zagorje na Notranjsko, kjer je , kakor v bt. Petru in Košani, letošnja zima sadna drevesa hudo poškodovala , se je poslalo 150 cepljenih jablan in 25 hrušek. — Občini Videmski poleg Dobrepolja seje za njen vrt dalo murbovih , kostanjevih , jabelčnih in hruševib dreves in pa murbovega semena, tako tudi občini Krški za ondašnji šolski vrt. — Sadjerejcu Ne tu se bode plačalo 145 gold. za prodana drevesa, ko bodo dotične občine potrdile, da so drevesa lepa in zaznamovana z imeni. — Odbornik gosp. L. Dimic poroča v imenu gozdarskega odseka, kako naj se razpišejo premije za zasadbo gozdov. (Današnje „Novice" oklicujejo te premije na 1. strani). — Poskuševališče svilorejno v Gorici je družbi brezplačno poslalo 300 izti-sov slovenskih, 100 pa nemških one knjižice, ki jo je spisal slavnoznani prof. Haberlandt pod naslovom: „Kurze Anleitung zur Aufzucht der gemeinen Seiden-raupe" in jo prof. Povše v slovenski jezik prestavil pod imenom: ,,Kratki navod k izreji domačih sviloprejk". Odbor je sklenil, to dobro knjižico razdeliti med ljudske šole kranjske in med podružnice kmetijske. Kar jih še ostane, se brezplačno dad6, kdor po-nje pride v pisarnico družbe kmetijske. — Jako marljiva podružnica Bohinj sha je nasvetovala gospodarje: Tomaža Zupanca, Jak. Meajo, Matija Stareta, Prim. Stareta, Jan. Smukavca, Jan. Zvana, Urb. Hkavca in Tomaža Cvetka, naj jih družba sprejme za družbenike. To se je zgodilo.
Konečno je sklenil odbor, vredništvo „Novic" prositi, naj še enkrat oglasi, da ima družba še 2 lota jajčic celične izreje, ki jih svilorejci dobe za polovico cene, namreč lepo 7 gold. lot, učitelji ljudskih šol pa nekoliko tega posebno dobrega semena dobijo zastonj, ako se oglasijo. Tudi je še japanežkega semena (po 13 gold. kart6n) in kinežkega (po 6 gold. karton) pri družbi dobiti. Prav zadnji čas je zdaj, da svilorejci sežejo po tem izvrstnem semenu!
— (Y ljubljanskem ,fTagblattii(i) rogovili že več časa neki pisatelj brez imena zoper Krakovčane in Tr-novčane, kteri si kruh služijo s tem, da so fakini pri tukajšnji colniji na železnici, češ, da se jim plačuje previsoka dnina. Ker vzlasti „Tagblattov" spisek od 6. dne t. m. nekterim njegovih bralcev utegne zel6 brenčati po ušesih, treba, da tudi „Noviee" svojo poved6.
Takrat, ko železnice še ni bilo v Ljubljani in so spedicijske razmere veliko bolje bile kakor so dandanes, bili so v službi c. k. colnije ljubljanske na bregu fakini, ki so nakladali in razkladali blago in opravljali
vsa delavska opravila, ki so združena bila s colnisko razpravo blaga; dobivali so plača za delo svoje po teži dotičnega blaga in določeni tarifi. Zdaj pa, ko imama železnico, je na kolodvoru kakih 20 priseženih fakinov, in njihov zaslužek, ker se manj blaga prevažva, je tako ubog, da —če bi se tudi 5 soldov za čolni cent plačevalo — pošten delavec od tega zaslužka živeti ne more. Ce tudi kupčijska in obrtnijska zbornica ljubljanska , ki je preiskavo te zadeve v svoje roke vzela, ni še povedala, kaj je ona pozvedila, moremo vendar že mi po svojih zanesljivih pozvedbah reči, da današnji zaslužek teh rodovin ne sega čez 35 soldov, in da je po takem treba bilo že večkrat te delavce, kteri ne zapravljajo in ne pijančevajo, podpirati iz ubožne kaše.
Naravnost smešno pa je to , ako oni „Tagblattov" pisatelj (kteri — če je res, kar se po mestu pripoveduje — se v domišliji ziblje, da utegne v enem letu predsednik tukajšnji kupčijski in obrtnijski zbornici, v dveh letih pa celo kupčijski minister postati) , ljudem obeša na nos, da fakini tržaški, dunajski, praški, pe-štanski in levovski za 60 do 85 odstotkov cenejše delajo kakor ljubljanski, tako, da bi po takem ti fakini sj na dan ne zaslužili več kakor 8 do 15 soldov! — Ce tudi že vsakdo ve to, da se trgovstvo na Dunaj i, Trstu in velikih fabriških mest nikakor ne da primerjati z Ljubljano, in če je samo po sebi že to čudno, zakaj se druga mesta, kakor Celovec, Salcburg, Tropava, Crnovice itd., ki se z Ljubljano bolje primerjati dado, niso v dokaz vzela, moramo vendar omeniti, da se v imenovanih velikih mestih blaga, ki pride v colno razpravo, na sto in sto tisoče centov preklada, mimo tega, da naši ljubljanski fakini po več dni križema drže roke in dela čakajo. Naš ,,ministerski kandidat", čeravno zdaj le s kislim zeljem, fižolom in enako robo kupeuje, bi vendar vsaj to vedeti moral, da kupec svojega dobička večidel ne šteje po visoki ceni, po kteri blagd prodaja, ampak po tem, da ga Čez leto in dan veliko veliko proda, in da po tej živahni kupčiji, če tudi z manjšim dobičkom, veliko skupi. Po takem utegne tarifa za posamesni cent blaga, ki jo zasluži fakin, v Trstu, Dunaji, Peštu itd., res niža biti; al da bi kje delavci bili, ki bi le 3/4 solda za cent služili, kakor trdi brezimni pisavec, to je bosa! —
To naj o tarifi zadostuje za danes, dokler ne bode kupčijska zbornica govorila.
Zdaj pa še nekaj.
„Tagblatt" je vidoma s trte izvil politično pri-tiklino o tej pravdi. Nihče nam očitati ne more, da smo mi prepir začeli, kajti molčali smo dolgo, ko je imenovani anonvmus že mnogo otrobov zvezal. Zdaj pa je naši potrpežljivosti konec, in morali smo besedo poprijeti.
Omenjeni „Tagblattov" list piše to-le: ,,Naši p. t. čolni fakini spadajo v 3. volilni razred ljubljanskega mesta, in naša kranjska kupčijska zbornica se je rodila iz narodnega tabora".
To podpišemo brez vsega pridržka. Fakini naši so Krakovčanje in Trnovčanje in res spadajo v 3, volilni razred; tedaj so kot narodni možje ,,naše gore list". Mi nimamo nikakoršnega vzroka, to tajiti, marveč svetu povemo, da smo ponosni na to, da delavni, pošteni Krakovčanje in Trnovčanje, kterih še ni okužila tuja vrtoglavnost, so naši, to je, da so narodni, kakor je tudi velika večina kupčijske zbornice narodna. Al ravno zato je oni stranki, ktere privrženec je ,,Tag-blattov" pisatelj , ta poštena množica v Krakovem in Trnovem hud trn v peti; zato bi jim rada odtrgala še ta mali košček kruha, ki si ga grenko služijo!
Dolžnost nam je tedaj potem, da „Tagblattovega" krta, kteremu ni všeč to, da Krakovčanje in Trnovčanje spadajo   pod tretji,   narodni   večini  dežele  naše
121
udani volilni razred, in zato (drugače si misliti ne moremo, kako da s tarifo fakinov dohaja volilni razred v dotiko) podjeda slabe koreninice njihovega zaslužka , potegnemo na dan, da se pri luči vidi, kako in kaj.
Naposled pa le še to rečemo: Stokrat smo že slišali ponašati se „Tagblatt", da on zastopa kupčijskega stanu kapital. Temu nasproti mi rečemo, da Kra-kovčanje in Trnovčanje naši zastopajo delo. Dobro prevdarite to, in ne prezirajte, kako nevaren duh dandanes v tem oziru po svetu veje! Ne kvasite nepre-vdarjeno o rečeh, kterih ne razumite: kajti ni ne še „Nationaloconom" ta, kdor s kislim zeljem kupčuje, a tudi „politikar" ne ta, kdor zastavo medlega današnjega „iiberalizma" visoko nosi.
—  {Umrlemu c. k. podadmiralu Vilelmu pl. Tegett-Jiof-u na spomin) oskrbi društvo „Slovenije" v torek 18. aprila dopoldne ob 10. uri sv. peto mašo v stolni cerkvi. Preslavni vojskovodja na morji si je vzlasti leta 1866., ko je silo italijansko zmagal v boji pri Visu (Lisa) in slovansko primorje ohranil habsburški monarhiji , nevenljivi venec pridobil. V znamenje tega hrabrega djanja ga je takrat mestni zastop ljubljanski za častnega mestjana izvolil. Ker pa je mestno starešinstvo dosihmai pozabilo primerno izraziti sočutje našega mesta zarad te velike zgube, sklenil je odbor ,,Slovenije" obhajati spomin njegov s cerkveno slovesnostjo, h kteri na napovedani dan vabi vse častitelje rajnega                                        odbor „Slovenij e".
—   (Gospodicina Jela Pesjakova), hčerka naše vele-cenjene pesnice , je v nedeljo v stolni cerkvi s svojim krasnim in umetno odličnim glasom poveličala veliko peto mašo.
—  (Katoliško društvo) je velikonočni pondeljek v svojih sobanah imelo večerno veselico, v ktero se je sešlo toliko družbenikov, da kdor je pozneja prišel, ni mogel več noter. Gosp. kanonik Ur h je zanimivo poročal o deputaciji Slovencev, ki je bila pri sv. očetu papežu. Konečno je bila tombola na korist dobrodelni napravi tega društva, pri kteri se je nabralo nad 60 gold.
—  (Jamska Ivanka) je velikonočni pondeljek privabilo mnogo naroda, tudi iz daljnih krajev v gledišče, da so bili vsi ^prostori polni. Pri tej drugi predstavi se je odlikoval prav posebno gosp. Meden. Ta večer smo slišali tega gospoda tako izvrstno peti, kakor bi ga slišali radi vsakrat. Tenorji so redki, — bravissimo, gospod Meden!
—   (Sokol združen s čitalnico) napravi v saboto 15. dne aprila t. 1. v restavraciji Tavčarjevi večerno veselico na korist pogorelcem v Razdrtem. Program veselici je: 1. Prolog, govori Sokol J. Tisen. 2. „Glasi domovinski" , poje moški zbor čitalničin. 3. ,,S planine", osmospev. 4. Deklamacija. 5. „Klic na boj", zbor iz „ Jamske Ivanke" z spremljevanjem orhestra. 6. „Za-ušnica za obresti", komični prizor. 7. „Molitev v gozdu", osmospev. 8. Berilo. 9. „Na gorah", čveterospev. 10. „Svoji k svojim", poje moški zbor čitalničin. Med po-samesnimi številkami svira godba c. k. grof Huvnovega polka, ktero je gospod polkovnik v dobrodelni namen blagodušno prepustil brez plače. Vstopnina za osebo je b0 soldov; veči doneski v podporo ubogim pogorelcem se hvaležno sprejmejo. — Začetek ob 8. uri zvečer.
— (O dr. Klunu) se govori, da popusti službo c. k. ministerskega svetovalca. Za zdaj sicer je dobil le odpust (urlaub) in se podal v Švico, ki je rojstni kraj njegove žene; al pravijo, da pozneje popolnoma popusti službo in si v Švici kupi posestvo, ki se bode Vin ko mir imenovalo in od kodar bode zopet začel ruskim časnikom dopisavati o Slovanih.    V pravdo, ki
jo je imel nedavnej neki Avspitzer, podvzetnik eks-portnega društva, je bil tudi dr. K lun tako vpleten, da mu gotovo ni ljubo bilo. Na podlagi te zoperne pravde in morebiti še kake druge pravljice, piše dunajski časnik „Oesterr. Ungar. Wehrzeitung" v 40. listu neki skrivnosten članek, v kterem pravi, da dr. K lun na vso moč želi iz službe ministerstva stopiti. Politični vzroki — pravi „Webrzeitung" — ne morejo biti, ki v njem to željo izbujajo, a tudi novi minister ne, kajti dosti znano je, da dr. Klun ni ^trdovraten" v politiki. Potem „Wehrzeitung", nekako pikavno na nas Slovence, ki smo ga volili za poslanca, popisuje, kako je Slovenec Klun prišel v deželni zbor kranjski in v državni zbor, potem pa po poti, ki mu jo je Julius v. d. Traun (glasoviti Schindler) kazal, še v višo čast in službo. Kmalu se je — pravi „Wehrzeitung" — Hamletova natura povrnila v nekdanjega nemškega profesorja ; duhtai je: „ali biti ali ne biti", in ko se je izbudil iz sanj , bil je mahoma sekcijski svetnik v ministerstvu kupčijskem, in pred njim je namesti kupčijskega zemljepisa, ki ga je učil na kupčijski akademiji, ležal referat z večimi dohodki. Poleg tega pa je pod svoje zavetje vzel trštvo više inteligencije (Verschleiss hoherer Intelligenz) in v urah pokojnih je delal teoretično-čas-nikarske študije kot „narodni gospodar" (Volkswirth), ktere je potem pri različnih napravah kot „sektions-rath" pospeševal. Al zdaj gospodu ministerskemu svetniku temperatura v c. kr. ministerstvu kupčijstva ni več po godu ; on hrepeni po svobodi in planinskem zraku, gotovo zato, ker nemško srce bilo je vse potrto po prepovedi slovesnega obhajanja pruske zmago. Gospod minister kupčijstva, tako mislimo mi, se bode že potolažil, ako ga dr. Klun zapusti; morebiti bode še cel6 vesel, ko bi še drugi posneli njegov izgled. Vsem tem prepuščamo za zdaj te naše besede v lastno razsodbo, spominjaje se prislovice: „Modremu je malo zadosti" („sapienti sat"). — Mi smo preneumni, da bi razumeli te skrivnostne besede „Wehrzeitung-e"; viša inteligencija „Tagblattova" jih morebiti ugane.
— (Poberki iz časnikov.) ,,Laibacherica" in ,,Tag-blatt" sta zavoljo razuzdanosti nekega pijanega fanta na velikonočni pondeljek popoldne včeraj sopet zatrobila po svetu, da mestjani na kmetih niso varni svojega življenja! Mi smo na tanko zvedeli, kaj se je zgodilo, kajti oni fant (mlinarsk hlapec) je zavoljo omenjenega ekscesa žena 3 dni v zapor obsojen. Laž je tedaj, da je več kmečkih fantov mestjane na mostu napadlo in jih ne pustilo naprej. En sam fantje bil, kije v krčmi pil s svojimi tovarši in se ondi ž njimi skregal, in tako vinjen in srdit odšel, medpotoma klel in na mostu na 3 gospode in 4 gospe zadel in tudi njim zabavljati začel. Res je, da je potem od daleč nektere kamenje vrgel, pa je tudi res, da oddaljen od njih je poleno zgrabil s kupa polen in ga srdit v Savo vrgel. Na kratko rečeno, vedel se je, kakor se vedejo pijanci, ki v pijanosti niso dobro volj ni, ampak hudi. In iz tega pijanega komarja delata „Laib." in „Tagbl." že političnega vola! Mi in z nami vsak narodnjak smo grajali in grajamo razuzdanost kmečkih in gosposkih ljudi tem bolj , ker ,,Tagblattovci" narodnim časnikom in duhovnom podtikujejo krivdo, in bi želeli, da bi ne enega nerodnega človeka ne bilo v domovini naši. Al da se vsak eksces pijanstva v domačih časnikih brž razvpije po svetu, to prav očitno kaže, kam tako vpitje meri. In čuditi se moramo, da vladni list brez natančnega pozvedenja deželi sramotni hrup žene!! Kako pa je to, da deželi naši toliko ljubez-njiva „Laibacherica" in „Tagblatt" molčita o oni razuzdanosti, s ktero je v nedeljo na Šmarni gori nek „feuerwehrist" ljubljanski   napadel mirnega sina Z a d-
nikar-je ve ga in ga s palico po glavi vsekal, da mu je rano naredil, in napadel še druge? Kako, daje „feuerwehrist" pod vajnim krilom in da ne besedice o njem ne zineta? Nadjamo se, dag. Zadnikar toži raz-uzdanca, in sodnija dogodbo po postavi preišče. Slavno deželno vlado pa prosimo očitno, naj „Laibacherici" ukaže, da pozvč iz zapisnika sodniškega, ali stoji o oni dogodbi v Medvodah kaj od kakega narodnega sovraštva, in če nič od tega preiskava ne kaže, da zapov6 vredništvu, da laž prekliče in resnico pove.
122