>5                                I. A. krylovsB. Vdovič: Osel in slavec.                                x
I. A. Krylov — B. Vdovič:
Osel in slavec.
Zagleda osel slavca in mu reče:
«Poslušaj me, prijatelj moj!
O tebi govorica teče,
da ni ga pevca nad teboj.
Zapoj mi, da jaz sam presodim, če resnično
tako je silno tvoje znanje ali nično.»
Umetnost svojo kazati je slavec jel,
zažvrgolel je in zagostolel
na tisoč melodij, zatezal, se prelival,
zdaj nežno pojemaje glase zlival,
kakor bi v dalji koprnela kje svirel,
zdaj zopet kakor zrnje drobno sipal bi čez gaje.
Poslušalo je vsje
Aurorinega ljuBljenca in pevca,
utihnil tič je vsak, ostavil veter drevca.
Polegle so ovce.
Naslajal se ofpetju je pastir, svoj dih zadrževaje,
in samo včasih se
nasmehnil pastiFici, slavca poslušaje.
Končal je pevec. Osel tu povesi v tla glavo
in reče: «Ni bilo slabo!
Brez dolgočasja sem poslušal te lehko.
A žal, da ti še ne poznaš,
le kakšen glas ima petelin naš.
Veliko lepše bi bilo žgolenje tvoje,
če bi pri njem izuril se, kako se poje.»
Ko slišal slavec je, kako soditi osel zna, odletel naglo je za trideset gora. — Obvaruj Bog, lepakih nas sodba!         —^
J^W~
\f