Španski framasoni in socialisti vladajo Španijo tako, da jo tirajo v nered in propad. Izgon jezuitov je bil čin^ ki državi nikakor ni v prid. Jezuitje so na izvrsten način vzgajali mladino in bo nemogoče jim najti nadomestila. Zaprte jezuitske šole pomenjajo veliko izgubo za špansko izobrazbo in kulturo. V Španiji je še veliko število šol, ki so v rokah redovnikov, in to nejezuitov. Ali bodo framasoni in socialisti zahtevali, da se zapro tudi tc šole? V teh šolah sc sedaj poučuje 60.000 učencev. Prosvetni minister De los Rios — žid. čudno, da niso španski framasoni našli v svojih vrstah za to ministrstvo človeka, ki bi bil vsaj krščansko krščen! — je izjavil, da vlada še dolgo ne bo mogla oskrbeti za teh 60.000 učencev državne šole. Pač pa je ta prosvctni ministcr odredil, da se v <_r žavriil. Ijudskili solah ukine verski pouk ter da se ne sme vršiti, če tudi bi ga starši zahtevali. Pa naj kdo reče, da ti. framasonski, liberalni in socialistični svobodomisleci niso »svobodomiselni«! Njihova svobodoljubnost je zatiranje drugih in najhuj.e nasilstvo nad vcstjo drugih. Isti židovski prosveti)i minister je tudi ukazal, da se morajo križi odstraniti iz Sol. Bi se bilo zgodilo, ako bi ne Uili starši tega preprečili. Kor je prišlo do odločnega odpora katoli.kega prebivalstva, je židovskoliberalno-frarnasonska nakana sc zaenkrat izjalovila. Tako hoče framason,sko-s.cialistična skupina, ki ima sedaj usodo Španije v svojih rokah, izpodkopati med ljudstvom temeije vere. S protiverskimi listi, ki so zadnji _as dobili velik razmah, so širi razuzdanost zlasti med mladino. Tako delajo framasoni in socialisti po vzoru boljševiškc Moskve za komunizem. Ako ne bo vlada krenila na drugo pot, je ojačcnjc komunisti.nih in anarhi.ti.nih elementov, ki jih Ru.srija podpira z denarjem, neizogibno. •Kako se-jih bo potem Španija obranila? V Šprmiji izgnani, v Holandiji sprefeti z muziko. Del iz Španije izgnanih jezuitov jo s parobrodom dospel v Albek •v Holandiji. Vclika množica ljudstva je ?. glasnimi vzkliki pozdravila izgnane jezuitPj glasbe so svirale in cvetje se je vsipalo na po krivici preganjane duhovrtike. Vlak; ki je potem dalje vozil jezuite, je bil na vsaki postaji slovcsno pri("'akovan; ne samo krščanska društva, marveč tudi oblasti so prišle izgnance pozdravit. Izgnani jezuiti so se naselili v starem jezuitskem zavodu v Valkenburgu. Katoliš-ki časniki so v posebnih izdajah in s prisrčnirai članki pozdravili katoliske redovnike, ki trpijo pregarijanje racli svoje zvestobe sv. veri ih ('.erkvi: f Duhovnik ia odvetnik obenem. V mestu Lillo na Francoskem so je dogodii Hlučaj, ki mn ni primere v zgodovini francoskega sodišča. Kazenski zagovoriiik Robert Staal so je po petletnem delovanju proprical, da preslabo pozna sveto pi_mo in krščanske naukc. Vstopil je v bogoslovje in po dovršenem študiju postal duhovnik. Istočasno pa je sodišču« sporočil, da bo slejkoprej ostal kazenski zagovornik. Videl je, da pomeni vci'stvo najbližjo pot do srca.zlof:inca in jc tcmu primerno spopolnil izobrazbo. Lillska odvetniška zbornica je v posebni seji razpravljala o zadevi in naposled skloniia, da lahko izvrSuje duhovnik tudi odvetniški poklic. Tudi lillski nadškof kardinal Lyenard jc izjavil, da nc bo cerkvcna oblastStaalu storila nobenih zaprek. Saj jc služba pravici itak blizu službi Bogu-. S kardinalovim dovoljenjem bo dubovnik Staal lahko odložil stanovsko obleko in jo nadomestil s predpisanim odvetniškim plaš.cm, ce bo moral nastopiti pri ka(crikoli razpravi. Pred smrtjo se .preobrnil.. Lota 1925 .!<• za časa proganjanja katoli.kc Cerkvc v Mehiki izstopil iz katoliške vcre duliovnik Joaquin de Jcsus Perez in ustanovil narodno m.ksikansko corkev. Ka(olikom sovražna vlada je to gibanjo podpirala in imonovala Peroza za paliiavlia novp rorkvo. Niti mod ljudst- vom""nitl mecT duhovniStvorn ta nova' »vera« ni našla pristašev. Patriarh Perez je nedavno umrl. Ko je zbolel, jc zaprosil, da mu pošljejo katoliškega duhovnika. Na smrtni postelji je obžaloval svoje dejanje in je poslednja tolažila — prejel od katoliškega duhovnika. Mehiški nadškof nasilno odpeljan v prognanstvo. Na čuden način je bil izginil nadškof F. 0. Jimenez iz Guadalajara. Dva moška, o katerib se je z gotovostjo domnevalo, da sta agenta, poslana iz odelka za notranje zadeve, sta ga na cesti ugrabila in v aeroplanu odpeljala. Duhovnik je znan pod imenom »bojujoči se mehiški škof«, ker se je dolga leta odločno boril proti vladi pri njenih preganjanjih Cerkve. S tem činom se je vlada očividno hotela iznebiti nevarnega nasprotnika. Nadškof je bil že prej večkrat aretiran in cnkrat celo že obsojen na smrt. Kmalu po svojem ugrabljenju se je nadškof priglasil v mestu Nogales v Zedinjenih državah na uradu za tujce, ki dopotujejo, ter zaprosil za šestmesečno dovoljenje bivanja v Zedinjenih državah. Časniškim poročevalcem ni hotel dati nikakih pojasnil, a kakor se poluradno doznava, ga je mehiška vlada obsodila na smrt radi njegovega odločnega nastopa proti vladi in njenemu zatiranju Cerkve. Posredoval pa je predsednik Rnbio, na kar se ,ie obsodba v toliko izpremenila. da se je moral nadškof izseliti iz dežele v določeaem času.