Celje, 11. Julija 1988 — teto XXII — št. 25 — Cena: 60 par (din)
(;i.4«im socui isticne zveze delovnega lji dstva
DANES V CELJSKEM TEDNIKU:
Stran 4: Piknik v Matkovem kotu
Stran 5: Med obrazi: Stane Dolar
Stran 6: Konec (?) črnih gradenj v Celju
Stran 7: Tekmovanje celjskih aranžerjev
Stran 8: Razgovor s pisateljem Danetom Debičem
Stran 10: šoštanjskim usnjarnem ni lepo
Stran 9: Pesem in kitare: Danica Ramšakova
Stran 12: V Zrečah k boljšim uspehom
Stran 13: To in ono ob »pivu in cvetju«
Stran 14: O krvodajalski akciji: Šentjurska kri
Stran 15: Občinska skupščina o perečih problemih
Stran 16: V Hrastniku za občinski praznik . . .
Stran 17: Voda bo dražja — kruh ne!
Stran 19: Termoelektrarna II že oktobra
Stran 21: Reportaža ob dnevu tankistov
Stran 22: Marjana Lubejeva trikratni prvak
PRED 20. IN 22. JULIJEM
ZA DVOJNI PRAZNIK
Tudi letos bodo delovni kolektivi in člani kulturnih,
športnih in drugih družbenih organizacij počastili pra-
znik celjske občine, 20. julij, ter dan vstaje slovenske-
ga naroda, 22. julij, s številnimi delovnimi zmagami,
prireditvami in podobnim.
Prve prireditve se bodo začele v soboto, 13. t. m.
Xako bo ob 10. dopoldne otvoritev nove hale podjetja
STEKLAR v čretu. Medtem ko bo ob treh popoldne
republiško srečanje šoferjev in avtomehanikov v šport-
nih prireditvah, bo zvečer na ljudskem kopališču kul-
turnozabavna prireditev in nastop ansambla Lojzeta
Slaka.
V	nedeljo, 14. t. m. se bo ob devetih dopoldne za-
čela parada motornih vozil, zatem pa bo zaključek
srečanja šoferjev in avtomehanikov s proslavo na Trgu
svobode.
V	dnevih od 15. do 18. julija bodo različna športna
tekmovanja, kot 15. in 16. turnir v kegljaških borbenih
partijah ter v malem nogometu, zatem 17. t. m. odprto
prvenstvo Celja' v streljanju z malokalibrsko puško
(strelišče na Gričku), 18. t. m. pa orientacijski pohod
članov delovnih kolektivov ter isti dan ob 19. uri za-
ključek prvega dela sindikalnih športnih iger 2 dru-
žabnim večerom (Na gričku).
V	petek, 19. julija ob 16.30 bo mednarodni atletski
miting za memorial Ferda Skoka. Medtem ko se bo
ob osmih zvečer začel promenadi« koncert pred Ljud-
skim magazinom, bodo pol ure za tem zakurili na
Starem gradu kres in pripravili ognjemet.
V	soboto. 20. julija, na praznik celjske občine, bodo
ob devetih dopoldne odprli v Muzeju revolucije razsta-
vo »Podoba mesta in naselij na celjskem območju na
začetku 19. stoletja«. Slavnostna seja celjske občinske
skupščine s podelitvijo Šlandrovih nagrad bo ob de-
setih dopoldne; ob petih popoldne pa bo otvoritev
nove zlatarne. Spored "tega dne bo izpopolnil poljski
ansambel pesmi in plesov »Hajka«, ki se bo ob osmih
zvečer predstavil v slovenskem ljudskem gledališču.
V	nedeljo 21. julija bo na igriščih v mestnem parku
teniški dvoboj med domačini in Trboveljčani, zvečer
pa na ljudskem kopališču kulturno zabavna prireditev
in ples »mladina praznuje«. In končno jp tu še pone-
deljek, 22. julija, ko bo na ljudskem kopališču v Celju
odprto prvenstvo Celja v plavanju z udeležbo najbolj-
ših slovenskih plavalcev.
M. B.
O
V ponedeljek v minulem
tednu je bil v Zgornji Sa-
vinjski dolini na obisku
predsednik republike Tito.
Obiskal je tudi »GLIN«,
od tam naš posnetek. Več
o obisku na 4. strani.
(Foto: J. Krašovec)
Rudarsko slavje v Velenju
Enkrat v letu imaijo rudar-
ji čisto svoj dan, to je tra-
dicionalni 3 julij — dan ru-
darjev. Tudi tokrat 3. julija
rudarji niso šli v jamo, pač
pa so dali duška praznova-
nju na poletnem soncu. Bilo
je tako v Velenju, Trbovljah,
Laškem, Hrastniku in Za-
gorju.
V Velenju so že na pred-
večer vihrale zastave in med
običajnimi je tu in tam pla-
polala tudi črno-zelena rudar-
ska zastava, zastava, ki jo v
rudarskih krajih dvignejo na
drog samo ob izrednih pri-
ložnostih. Večer pred prazni-
kom sta na dveh krajih —
pred kulturnim domom in
ob jezeru igrali rudarski god-
bi iz Velenja, hkrati pa so v
dvorani kulturnega doma sve-
čano podelili odlikovanja in
priznanja najbolj zglednim in
vztrajnim sodelavcem rudnika
lignita Velenje in Rudarske-
ga šolskega centra.
3. julija so že navsezgodaj
skozi odprta okna udarjali
akordi budnice, ki so zamrli
šele na obronkih temnih
gozdov krog Velenja. Okrog
7. ure je bilo v mestu že
vse živo; ljudje so se zbira-
li za tradicionalno rudarsko
povorko, drugi spet so pri-
šli na ulice, da bi to videli
in nekaj pred 8. uro se je
vsa množica zlila na kotal-
kališče, kjer je bila osrednja
slovesnost ob dnevu rudarjev.
Vsakoletni mik te slovesno-
sti je nedvomno tradicional-
ni obred skok čez kožo. Tu-
di tokrat so sprejeli v rudar-
ski stan nekaj desetin absol-
ventov rudarskega šolskega
centra, ki je prav na rudar-
ski praznik zaključil sloves-
nosti ob 10-letnicd svojega de-
lovanja. Za letošnji rudarski
praznik so se v Velenju ves
teden vrstile tudi števile
športne prireditve sočasno pa
se je za praznik začel III.
mednarodni kriterij v umet-
nostnem kotalkanju. Letos
je sodelovalo na tem tekmo-
vanju precej tekmovalcev iz
več evropskih držav.
Slovesnosti in prireditev je
bilo v Velenju več kot na pre-
tek in ker je bilo vreme za-
res čudovito, bo letošnji praz-
nik rudarjev ostal domala
vsem v prijetnem spominu.
Z lepimi spomini na preteče-
ne dni je nedvomno prijetne-
je začeti nov delovni dan.
JANEZ ZAHRASTNIK
izvoljen za sekretarja medobčinskega sveta
Zveze komunistov Celje
1. julija so se v Celju se-
stali na sejah občinskih kon-
ferenc izvoljeni člani medob-
činskega sveta ZK za celjsko
področje, ki obsega: Celje,
Žalec, Velenje, Mozirje, Slo-
venske konjiče, Šmarje, šent-
jur in Laško. Na seji so naj-
prej izvolili sekretarja tega
medobčinskega foruma, tov.
Janeza Zahrastnika.
Zatem so razpravljali o
programu in načinu dela
medobčinskega sveta, kajti za
Zvezo komunistov ni počit-
nic. Za nemoteno delo bodo
sestavili program in poslov-
nik, ki ju bosta pripravili po-
sebni komisiji. Na koncu so
sekretarji tov. Zahrastnika se-
znanili z razmerami v posa-
meznih občinah.
Janez Zahrastnik je rojen
v Radečah, 1. 1937. Najprej
je bil zaposlen kot obratni
električar v radeški tovarni
papirja, nato je štiri leta
opravljal dolžnosti sekretarja
občinskega komiteja ZK v
Hrastniku. Sedaj je absolvent
Visoke šole za politične ve-
de, sociologijo in novinar-
stvo v Ljubljani. Je dosleden
komunist in sposoben organi-
zator, zato si od medobčin-
skega sveta ZK Celje lahl«o
obetamo nogo koristnih
spodbud in uspehov.
V Hrastniku za praznik
V	hrastniški občini so le-
i nji občinski praznik pro-
fili nadvse svečano. Ta
^nik, ki ga Hrastničani
Praznujejo vsako leto 3. juli-
111 so obogatili še s prazno-
'»"jem dneva borcev, dneva
farjev, s podelitvijo domi-
/j* Kamniško-zasavskemu
Jfdu in s praznovanjem
^■letnice rudarske godbe.
.VeČano vzdušje je popestril
koncertni program rudar-
Sodbe iz Obersdorfa v Av-
ki je te dni v gosteh pri
^tniških rudarjih.
V
. Popoldanskih urah na
.Zvečer praznika so se za-
ogrinjata množice Hrast-
v^ov na rokometno igrišče
jj/^ika, kjer je bila slavno-
pjr seja občinske skupščine.
odbornikov sta se slav-
V?e seje udeležila častna
J*Cafia občine Hrastnik
geJ Kraigher in Lidija Šen-
jurc. Navzoči so bili tudi šte-
vilni družbeno politični delav-
ci iz trboveljske in zagorske
občine ter nekdanji borci iz
Kamniško-zasavskega odreda.
Medtem ko je predsednik
hrastniške občinske skupščine
Milan Babič začel slavnostno
sejo z uvodnim govorom, je
delegacija borcev položila ve-
nec pred spomenik padlih bor-
cev. V svečanem govoru je
predsednik Babič orisal pred-
vojno napredno gibanje hra-
stniških delavcev, medvojni
delež in žrtve občanov ter po-
vojno hitro gospodarsko rast
v hrastniški občini.
Zgodovina hrastniškiih ru-
darjev je lahko v ponos se-
danji generaciji. Že pred 34
leti so rudarji začeli z gladov-
no stavko ter se borili proti
zatiralskemu režimu v stari
Jugoslaviji. Prav tako so se
1941 leta uprli nemškemu oku-
patorju. V NOV je sodelovalo
več kot 1.100 Hrastničanov,
med njimi več kot 100 žena.
Mnogi so v borbi padli ali
pa umrli v nemških tabori-
ščih.
(Dalje na 16 strani)
v soboto, 13. julija
l96x ob 20. uri na
°umpijskem bazenu
v Radencih
RADENSKA NOČ 68
•	MODNA REVIJA
•	REVIJA
SKOKOV
•	OGNJEMET
•	HUMOR
IGRAL BO KVINTET AVSENIK
tedenski mozaik
Češki dnevnik »Svobodne
slovo« je zapisal: »če so Rusi
zaskrbljeni za usodo sociali-
zma v ČSSR, smo mi lahko
upravičeno zaskrbljeni za
usodo demokracije v ZSSR«
... Generalni sekretar OZN
U Tant je poslal v Peking
brzojavko. Uprava kitajske
pošte je odgovorila, da nima
nobenih stikov z OZN in da
brzojavko vrača odpošiljate-
Iju . »češkoslovaško povelj-
stvo je danes popolnoma spo-
sobno, da neodvisno razvija
vojaško Jehniko. Zato ni pre-
dvideno, da bi v češkoslova-
ški armadi uvajali funkcijo
svetovalca iz kakšne druge
socialistične države,« je izja-
vil češkoslovaški general
Smoldas. Pravijo, da se
utegnejo »modre čelade« vr-
niti na Srednji vzhod. Morda
bi bilo bolje, ko sploh ne
bi bile odšle . . V Havani so
objavili dnevnik Che Guevare,
ki so ga lani ubili v Bolivit.
Njegov dnevnik je sprai t
v blagajni bolivijske armade
in so iz njega objavili samo
nekaj odlomkov. Kaže, da je
Castro dobil fotokopije celot-
nega dnevnika in zdaj poziva
bolivijskega predsednika Bar-
rientosa, da bi pred svetom
primerjala izvirnik s fotoko-
pijami, da bi videli »kdo la-
že«. Barrientos pravi, da Ca-
stro laže in da je »havunska«
verzija dnevnika ponaredek.
—	Dunajski kardinal. Konig je
pred nekaterimi Nobelovimi
nagrajenci dejal, da bo Cer-
kev najbrž rehabilitirala ita-
lijanskega učenjaka iz 17. st.
Gahlea, ki je trdil, da je Son-
ce središče vesolja m ne Zem-
lja. Zdaj kaže, da je tudi Cer-
kev uradno tega mnenja . ..
V Italiji se je začel velik pro-
ces proti vinskim trgovcem
Ferrari, ki vsako leto »izde-
lajo« 400 milijonov litrov vi-
na, toda skoraj brez grozdja.
Ko bi bila sodišča dosledna.
—	V vzhodnem Sredozemlju
imajo manevre pomorske
enote NATO. na Baltiku ima-
jo manevre vojaške enote
ZSSR, Poljske in DR Nem-
čije. Manevri na češkem so
se končali, toda dva sovjet-
ska polka sta še tam in se
še nista umaknila. Na »fron-
tah« je torej vroče v skladu
z letošnjim vročim polet-
jem
Vendar ne samo zakoni!
Vse kaže, da pristojni zvezni in republiški organi
zdaj brez obotave pripravljajo celo rešto pred-
pisov, ki naj bi v prihodnje bolj preprečevali
neupravičeno bogatenje
Postalo je, recimo, jasno,
da moramo priti do enotnej-
še davčne politike v republi-
ki, v določenih temeljnih
stvareh pa tudi v državi.
Zdaj vsaka občina ubira svo-
jo davčno vižo in po svoje
predpisuje razne takse. Zato
se, recimo, nekateri lastniki
kamionov, pa tudi drugi'
obrtniki, prijavljajo zdaj v
tej, zdaj v drugi občini ali
celo republiki. Prešlo jim je
v navado (mi pa smo jim to
omogočili), da špekulirajo,
kje bodo plačali manj davka.
Spričo različnih taks, deni-
mo, za potne liste, pa se lju-
dje upravičeno sprašujejo,
zakaj občani ene in iste re-
publike niso v enakem polo-
žaju.
Republiška skupščina bo v
kratkem obravnavala zasebno
obrt. V prihodnje je treba
neupravičeno bogatenje na
tem področju dati na uzdo,
kar pa seveda nikakor ne
pomeni, da bi razvoj obrtni-
štva zavirali, saj ga nujno
potrebujemo.
Zvezni in republiški organi
pripravljajo še druge predpi
se, ki naj omogočijo uvelja
viti načelo, da naj tisti, ki
več ima, tudi več prispeva za
družbene potrebe.
Drugačna davčna politika
pa sama ne bo veliko hasni-
la, če ne bomo hkrati posta-
vili na noge tudi sodobne
davkarije, ki je zdaj precej
razklopotana. Le poglejmo!
V vsej Sloveniji sta v davčni
službi le dva uslužbenca z
visokošolsko izobrazbo, 214
j.ih ima srednjo šolo, 314 o-
semletko, 52 pa le po nekaj
razredov osnovne šole. Slabo
plačana, premalo sposobna
in hkrati še tehnično slabo
opremljena je davčna služba
hočeš nočeš kot pajčevina:
mušice vlovi, komarja ne
vzdrži. V davkarije bo tre-
ba dobiti ljudi z večjo stro-
kovno usposobljenostjo, jim
dati ustreznejšo družbeno ve-
ljavo in jih seveda tudi bolje
plačevati, šele potem bo dav-
čna služba znala vsakomur —
dostojno 'oda neodjenljivo —
izprašati njegovo davčno vest
in ne bo popuščala pred ti-
stimi, ki bi se pri davkih še
naprej radi šli skrivalnice
Seveda pa takšne davkarije
ne moremo usposobiti če?
noč.
Neupravičeno Dogatenje pa
ni pomagalo samo., med
sebnims obrtniki (seveda ne
sinemo metati v en koš vseh
obrtnikov). Take, ki so se
usedli v nezasluženo bogate-
nje kot vrabci v proso, najde
mo tudi v delovnih organi
zacijah. So ljudje, ki oprav-
ljajo v svojem rednem delov
nem času po več služb (ka
ko jih opravljajo, je drugo
vprašanje!) Prav tako niso
redka primeri, ko se ta ali
oni vodilni človek v podjetju
celo direktor, ukvarja poleg
službe še z zasebno obrtjo,
čeprav morda prikrito, pod
firmo žene ali kakega dru
gega sorodnika. Ali je kaj
čudnega, če tak človek bolj
skrbi za svojo donosno obrt
kot pa za podjetje, ki mu
je molzna krava?
Zato bo treba tudi v sta tu
tih natančneje določiti, kdo
in na kakšen način se sme v
delovni organizaciji ukvarja-
ti razen z rednim delom še z
dopolnilno obrtjo, honorarni-
mi zaposlitvami in podobnim.
Slepili bi se, če bi pričako-
vali, da je možno vse umaza-
nije preprečevati zgolj z za-
koni. Le-ti so kajpak potreb-
ni, veljajo pa toliko, kolikor
ljudje res poskrbimo za nji-
hovo uresničevanje. Gre za to,
da mnogo bolj razčistimo
merila in pravila moralnega
obnašanja bodisi posamezni
ka bodisi delovne organiza-
cije bodisi katerega koli
družbenga organa Hočemo
da postajne vse še mnogo
bolj jasno, kaj je prav in
kaj ;e skregano s socialistič-
no moralo. Postaviti hočemo
vse stvari tako, da bomo v
prihodnje lahko čimbolj pre-
prečevali, ne pa spet šele na
knadno preganjali že storjene
nepravilnosti, šele potem bo
vsakdo kaj hitro zavozil svo-
jo barko na pesek, če bo ho-
tel še naprej segati po tistem,
česar si ni prislužil s svoAim
cielom. Dejanskega sadu nje-
govega lastnega dela. zn^nia.
sposobnosti in pridnost1
mu ne oponašajmo, tri-
je ta sad obilnejši , kot e
moj. tvoj ali koga drugega
MIRO ZAKRA.IŠEK
VROČE TUDI V BEOGRADU. Komisija centralnega komiteja ZK za reorgani-
zacijo Zveze komunistov je v torek pod predsedstvom Mijalka Todoroviča zase.
dala kar v kratkih rokavih.	Telefoto: Tanjug
TELEGRAMI
PRAGA — Če&koslovaška javnost
je vznemirjena zaradi najnovejših
pršem CK partij Sovjetske zveze,
Poljske in DR Nemčije partiji
CSŠR. Ljudje vidijo v njih novo
obliko pritiska na CSSR.
PARIZ — V francoskem glav-
nem mestu krožijo glasovi, da
bi utegnil dosedanji premier Poni
pidou v nekaj dneh odstopiti in
na njegovo mesto priti sedanji mi
nister aa gospodarstv Couve de
Murvi]le. .
KAIRO — Krog: vlade ZAR so
ostro obsodili odločitev ameriške
vlade, da pošlje v Izrael rakete
»hawk«. Po njihovem mnenju po-
meni ta sklep hud udarec prizade-
vanjem za mir na Srednjem vzho-
du.
WASHINGTON - Petnajstega ju-
lija se bodo začeli deveti letni ma-
nevTi pomorskih sil ZDA i- sed-
mih latinskoameriških držav ob
obalah Portorika. Manevri bodo
trajali tri mesece in pol.
TOKIO — Severaovietnamska ča-
sopisna agencija poroča, da so os
vobodilrve sile Južnega Vietnama
od 30. januarja do 30. junija le-
tos onesposobile 360.000 sovražnih
vojakov.
tedenski zunanjepolitični pregled
Ali se na Srednjem vzhodu
nekaj premika? V zadnjem
letu po junijski vojni 1967 je
bilo sicer nekaj znamenj in
posebni U Tantov odposlanec
Jarring si je na moč prizade
val, da bi kaj dosegel, ko je
letal iz Jeruzalema v Aman,
iz Araana v Kairo, iz Kaira v
Damask in spet nazaj, toda
napredka ni bilo
Zdaj so znamenja nekoliko
bolj obetajoča. Predsednik
ZAR Naser je za dva dni po-
daljšal obisk v Moskvi, kjer
se je ure in ure pogovarjal
s sovjetskimi voditelji Ni šlo
samo za nadaljnjo pomoč
Egiptu, ampak za celo sred-
njevzhodno vprašanje. Govo-
rijo celo, da Moskva ne bi
nasprotovala kakim morebit-
nim neposrednim stikom med
Arabci in Izraelci. Sovjetski
premier Kosigin je kar ne-
kam mimogrede navrgel mi-
sel o brezatomski coni in ra-
zorožitvi na Srednjem vzho-
du. Visok predstavnik kair-
ske vlade Riad je izjavil, da
bi bilo treba Izrael priznati
London pritiska na VVasliing-
ton, naj ta pritisne na Izrael,
da bi dovolil plovbo po Sue-
škem prekopu — seveda po-
tem, ko bi prekop očistili in
ga spet usposobili za plovbo.
Izrael pa pravi, da bi že
privolil v obnovitev plovbe
po prekopu, če bi bila plov-
ba svobodna za vse zasta-
ve. In tako dalje. Na videz
se vse suče v starem krogu.
Toda spet druga znamenja
govorijo o napredku. Po ne-
katerih poročilih sodeč, se je
Naser pogovarjal v Moskvi o
tem, kako bi med Izrael in
arabske države spet spravili
»modre čelade« — to je med-
narodne sile OZN. Te sile naj
bi bile zagotovilo, da ne bi
spet vzplamtelo kaj nevarne-
ga na tem območju.
Kljub tem nekaterim spod-
budnim znamenjem pa ni pri-
čakovati naglih rešitev. Samo
potrpežljiva diplomacija, a
tudi sodelovanje velesil, pred-
vsem sporazum med Sovjet-
sko zvezo in ZDA, da je obe-
ma v korist mir na Srednjem
vzhodu, utegne polagoma pri-
peljati po pomiritve
Seveda pa mora med tem
priti tudi do zbližanja na
drugih popriščih med obema
velikanoma. Vietnamska voj-
na še vedno zastruplja odno-
se med Moskvo in Washing-
tonom, toda že dejstvo, da
so se začela v Parizu pogaja-
nja, ki naj bi privedla vsaj
do premirja v Vietnamu, je
blagodejno vplivalo na te od-
nose.
Med najpomembnejša spod-
budna znamenja sporazume,
vanja brez dvoma sodi pod-
pis sporazuma o prepovedi
širjenja jedrskega orožja. Spo-
razum so slovesno podpisali
v VVashingtonu, Moskvi m
Londonu. Ta sporazum je po
mnenju jugoslovanske vlade
in številnih drugih vlad po
svetu šele prvi korak k atom-
ski razorožitvi, ali bi vsaj
moral biti prvi korak. Vlajh-
modre
čelade?
m
nim in srednjim državam je
še vedno treba nuditi zanes-
ljivo jamstvo, da jih ne bo
ogrožala kaka atomska vele-
sila. Dobiti morajo možnosti,
da ne bo trpel razvoj njiho-
ve atomske tehnologije v mi-
roljubne namene
Sicer pa je v zadnjih ted-
nih prišlo še do nekaterih
drugih sporazumov med Mo-
skvo in Washingtonom, ki ka-
žejo na napredek. Podpisali
so konzularni sporazum in
prvič v zgodovini odprli di-
rektno letalsko progo med
New Vorkom in Moskvo
Prav v zadnjih dneh pa J«
sovjetski zunanji minister
Gromiko v pomembnem S0"
voru sprožil pereče vpraša-
nje. Predlagal je, da bi s«
ZSSR in ZDA pomenili o ta-
ko imenovanih antirakctiiifc
sistemih, ki utegnejo povzro-
čiti novo oboroževalno tekmo
med velesilama.
Ti antiraketm sistemi s0
zelo draga stvar. Njihov
men je, preprečiti napade 1
atomskimi orožji. Toda vSl
strokovnjaki soglašajo, da S*
ni antiraketnega sistema.
bi lahko zaustavil vse
vražne rakete, namenjene
nacionalno ozemlje. KUU
temu je pritisk vojaških h*0"
gov v obeh deželah zelo rn<£
čan. Ko so Rusi postavili de
ni antiraketni sistem ok^jl
Moskve in Leningrada, sa
v ZDA zelo vznemirili in ^
htevali od predsednika
sona, naj tudi on skupa.l
kongresom izdela zakon
gradnji takega sistema
ZDA.	f(|,
Ce bi se res začeli pogo*l
ri o teh sistemih med »>,,pmjj
velesilama, in če bi pr!p®W
do sporazuma, hi si obe ^
lesili prihranili ogromne ^
datke. svet pa ore««».t t;!r3 j
ATENE — Predsednik grškn vla-
de Papadopulos bo 11. julija ob-
javil predlog nove grške ustave, o
kateri bo ljudstvo glasovalo na re-
ferendumu 1 septembra
LONDON - Centralne banke 12
industrijskih držav so sklenile, da
bodo s posojilom dveh milijard
dolarjev podprle funt šterling
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
E SKLEPI SINDIKALNEGA
KONGRESA — Nedavni VI. kon-
gres jugoslovanskih sindikatov je
sklenil zahtevati, naj zvezna skup-
ščina do konca tega leta sprejme
zakon o skrajšanju delovne dobe:
za moške od 40 na 35 let, za ženske
pa od 35 na 30 let. O tem je na
kongresu tekla ostra razprava, kaj-
ti nekateri delegati so menili, da
je ta sklep možno uresničiti samo
ob nekaterih pogojih: ali še zmanj-
šati sedanje, že tako prenizke po-
kojnine, ali pa znižati osebne do-
hodke zaposlenih oziroma še bolj
obremeniti gospodarstvo, ki pa
potrebuje sredstva zase, da bi se
lahko moderniziralo.
Med drugim so na kongresu tudi
sklenili, da bo druga konferenca
jugoslovanskih samoupravljavcev
27. junija 1970. leta, torej ob 20. ob-
letnici uzakonitve delavskih svetov.
■ LEGENDARNA SLTJESKA
— Ob 25-letnici bitke na Sutjeski,
ki je prešla že v legendo, je bila na
Tjentištu velika proslava. Udeležilo
se jo je kakih 6000 preživelih bor-
cev ter 5000 mladih tabornikov, ki
so napravili pohod po nekdanjih
partizanskih poteh.
P TITO V SLOVENIJI — Pred
dnevi se je predsednik Tito s so-
progo Jovanko mudil na obisku v
Sloveniji. Med drugim je obiskal
Metalko in hotel Union v Ljubljani
ter Robanov kot v Logarski dolini.
M V DOBRNICU BO PROSLA-
VA — Republiška konferenca za
družbeno aktivnost žensk priprav-
lja proslavo 25-letnice ustanovnega
kongresa Slovenske protifašistične
ženske zveze. Ta kongres je bil 16.
in 17. oktobra 1943. leta v Dobrniču
pri Trebnjem. V tem kraju bo je-
seni tudi osrednja proslava.
IB RAZVELJAVLJENI KREDITI
— V Kreditni banki in hranilnici
Ljubljana so razveljavili stanovanj-
ske kredite, ki so jih v bivši Splošni
gospodarski banki nezakonito, po
posebno ugodnih pogojih odobrili
nekaterim ljudem. Organizacija ZK
Skrajšanje
delovne dobe
je v zvezi s tem izključila šest svo-
jih članov, enega je kaznovala z zad-
njim opominom pred izključitvijo,
enega pa z ukorom.
m IZSELJENSKA SREČANJA
— Na pikniku v škofji Loki se je
zbralo 4. julija več kot tisoč naših
izseljencev ter drugih ljudi, ki se
mudijo na obisku v stari domovini.
Srečanja z izseljenci so te dni pri-
redili tudi v Ribnici in še nekaterih
drugih krajih.
B DR. VILFAN ODLIKOVAN —
Dr. Joža Vilfan, nekdanji javni toži-
lec Jugoslavije, predstavnik naše
države v OZN, naš prvi veleposla-
nik v Indiji, nato generalni tajnik
predsednika Tita, podpredsednik
republiškega izvršnega sveta in
glavnega odbora SZDL, zdaj pa
predsednik republiškega zbora
skupščine SRS, je te dni praznoval
60-letnico rojstva. Ob tej priliki mu
je predsednik republiške skupščine
Sergej Kraigher slovesno izročil
Red narodne osvoboditve, s kate-
rim je dr. Vilfana odlikoval pred-
sednik Tito.
m SREČANJE NOTRANJSKIH
BORCEV — V soboto in nedeljo je
bilo v Babnem polju pri Ložu sre-
čanje bivših borcev Notranjskega
odreda, VDV bataljona, osebja sne-
žniških bolnišnic ter drugih, ki so
se med vojno borili na Notranj-
skem.
■	OBISK IZ TRSTA — V nede
ljo so člani športnega društva Breg
iz Trsta ter številni drugi Tržačani
obiskali Kočevje, kjer jih je po-
zdravil predsednik občinske skup-
ščine Miro Hegler.
■	SE ENA ELEKTRARNA —
V	soboto je v Srbiji začela obrato-
vati termoelektrarna Kostolac II
z zmogljivostjo 100 mgv.
g KOPALNI VLAK V KOPER
— V nedeljo, 14. t. m. bo začel vo-
ziti iz Ljubljane kopalni vlak v Ko-
per. Vozil bo vsako nedeljo, dokler
bo trajala kopalna sezona. Iz Ljub-
ljane bo odpeljal ob 7. uri, v Koper
po brispel ob 9,40. Iz Kopra se bo
vračal ob 18. uri ter bo prispel
v Ljubljano ob 20,40. Povratna kar-
ta bo stala 16,50 din, za otroke pa
8,25 din.
SS ZANIMIVE PRIREDITVE —
V	Lukovici pri Domžalah si je to
nedeljo nekaj tisoč ljudi ogledalo
»rokovnjaški napad na Francoze«.
V	Klečah pri Ljubljani so priredili
»štehvanje«. Na Bledu pa je v so-
boto zvečer revija »Stop« priredila
izbiro najlepše Slovenke. Prvo me-
sto je komisija prisodila Saši Zaje
iz Ljubljane.
2

Katera so merila
resnične zavednosti?
rvor predsednika republiškega izvršnega sveta
jjt°aneta Kavčiča na kongresu ZMS v Velenju
.rjšace in tovariši, dele-
mladinci!
*	rej želim poudariti,
^piram politiko, ki je
nakazana v referatu, ker
da so dobro anali-
'osnovni problemi in
'*« dana jasna in koristna
' Lelctiva za vaše nadaljnje
če pa se že odzivam
^jtiu vabilu, naj tu kot
Nekoliko starejši mladi-
tuda nekaj rečem, po-
*	bi opozoril na nekatere
^-l in tudi konkretiziral
',,tera bolj splošna stali-
,. ki so bila rečena ali
"jii pa v nekaterih drugih
'■-jmentih, zlasti skupščine
jvršnega sveta.
,• r-eferatu je bilo rečeno,
. miadina nim§ rada pre-
bitega tutorstva in pokro-
jeljstva in da želi misliti
. delati samostojno. To je
-edu in prav. Dodal bi pa,
,se seveda ne sme zapirati
^ izkušnjami starejših ge-
gacij, da ne sme biti glu-
} in slepa za nekatere živ-
enjske resnice in naše re-
jiacionarne izkušnje. V tej
se mi zdi izredno važ-
opozoriti na to, da v
ribenih gibanjih mnogo-
rat nastajajo situacije, v
a:erih mora tisti, ki se re-
tično želi boriti za napre-
ek, plavati proti toku. V
m je ravno veličina pro-
resa, v tem je prispevek
stvarjalne osebnosti k splo-
aemu napredku. Vedno se
: treba truditi, da bi videli
im širšo celoto in da bi
Dali razločevati posledice od
sokov. Menim, da so to
todišča, ki jih je treba ne-
restano gojiti in obnavlja-
v vseh generacijah, ki pri-
ajajo, se zamenjujejo in
ore za napredek.
btrebno je, da ostane-
mo optimisti
V sedanjem trenutku ima-
to polno najrazličnejših pro-
tislovij in nerešenih proble-
mov, v zraku je nekaj iz-
redno dinamičnega, radikal-
nega. Postavlja se vprašanje,
kje je vzrok za to in posle-
dica česa je to. Ali so to
posledice zgrešene politike
ali pa naših naporov, da iz
ene kvalitete socialistične
družbe pridemo v drugo, če
bi bile to posledice zgrešene
politike, potem bi morali bi-
ti pesimisti in bi predvsem
mlada generacija morala biti
najbolj kritična in pesimi-
stična. če pa so to posledi-
ce skupnih naporov, da na-
pravimo in zgradimo več so-
cializma, kot ga je bilo do-
slej, da bo naša celotna
družba obogatena z nekate-
rimi novimi kvalitetami, da
se poslovimo od nečesa, kar
je včeraj bdlo še dobro in
danes ni več, da že mislimo
na tisto, kar bo nujno po-
trebno ustvariti za jutri in
pojutrišnjem, če je sedanja
dinamična situacija posledica
takih družbenih gibanj, tako
začrtane politike — in ne-
sporno je — potem je kljub
vsemu potrebno da ostane-
mo optimisti. In zdi se mi,
da bi tak optimistični pri-
stop, tako vero v jutrišnji
dan, tako politično platformo
mlada generacija morala ne-
prestano imeti pred očmi,
ker so za to dani prav vsi
pogoji.
Gospodarska in družbena
reforma je seveda težka
stvar, kot je nasploh izgrad-
nja socializma težka stvar.
Nimamo kaj skrivati in se
obnašati, kot da v naši druž-
bi ni nobenih težav, kot da
je izgradnja socializma in sa-
moupravnega sistema lepo
asfaltirana in ravna cesta,
po kateri korakaš s kitaro
v rokah in prepevaš »lepo je
biti mlad«. Izgradnja soci-
alizma je precej vijugava
cesta, z raznimi kamni, ob
katere se lahko spotakneš,
če nisi pazljiv, z raznimi
jamami, katere bo treba za-
suti in asfaltirati (če dovo-
lite da se izražam v tako
plastični podobi). In dalje,
kadar je družba takšna, ka-
kršna je naša, tudi ni mogo-
če čez noč s spektakulami-
rni prijemi napraviti velikih
in radikalnih sprememb.
Vsak dan nas življenje uči,
da izgradnja socialistične
družbe, zlasti v takih pogo-
jih, kot so naši, ni lahka
stvar. Treba se je zavedati,
da še tako progresivna stre-
mljenja v naši družbi, še ta-
ka revolucionarna priprav-
ljenost, da. se nekaj prispeva,
ne bo dala pravih rezultatov,
če se izgubi * izpred oči ta
osnovna resnica.
Mirno in trezno je treba
gledati na probleme in
jih reševati
O tem govorim predvsem
zaradi tega, ker se tudi tu
postavlja dilema, kako naj
se postavi mlada generacija.
Nadaljevanje prihodnjič
novo:
kreker keks
1 okusom:
-	šunke
-	klobase
"" sira in govedine
-salame
-	čebule
Pritiskom ni mogoče popustiti
Republiška skupščina o »»kočevskem primeru« in o modernizaciji ceste od
avstrijske do italijanske meje
Dve stvari sta bili pogla-
vitni na zadnjem zasedanju
republiške skupščine, ki je
bilo 28. junija: pismo izvr-
šnega sveta kočevskemu rud-
niku, kar so dali naknadno
na dnevni red, in predlog za
izdajo zakona o moderniza-
ciji oeste od avstrijske meje
prek Maribora, Celja, Ljub-
ljane in Postojne do italijan-
ske meje pri Novi Gorici.
Najprej »kočevski primer«.
Izvršni svet je predlagal
skupščini, naj razpravlja o
njegovem pismu kočevskemu
rudniku. Neposredni povod
za to je bila brzojavka, ki jo
je kolektiv kočevskega rud-
nika poslal skupščini s pro-
testnega zborovanja, v kate-
ri zahteva, da se stvari ok-
rog kočevske proge urede v
treh dneh, sicer bodo stav-
kali. Izvršni svet je- hotel
dobiti od skupščine podporo
za to, da se odločno upre
takim in podobnim priti-
skom v prihodnje, ker pod
pritiski v resnici ni mogoče
delati. Gre pa za veliko glob-
ljo stvar, saj se postavi
vprašanje, ali so taki ultima-
ti skladni z našim samou-
pravnim sistemom. Skupšči-
na je rekla, da niso, ker
silijo k urejanju po državnih
in administrativnih poteh,
ne pa po samoupravnih. Gle-
de tega je izrekla izvršnemu
svetu polno podporo.
Ker pa je bil kočevski pri-
mer povod za to razpravo, so
seveda razpravljali tudi o
njem. Izkazalo se je, da je
kolektiv kočevskega rudnika
zlasti prizadela brzojavka di-
rekcije jugoslovanskih želez-
nic vsem postajam v državi,
v kateri jih le-ta obvešča, da
po 1. juliju kočevska proga
ne bo več odprta za javni
promet. Generalna direkcija
je torej ravnala, kot da je
sklep izvršnega sveta iz le-
tošnjega aprila že dokončen
in da niso uspela pogajanja
med vsemi prizadetimi ob-
činskimi skupščinami, delov-
nimi organizacijami in želez-
nico o tem, kako pokrivati
izgubo na tej progi. Poslanci
pa so se posebej ustavili ob
tem, zakaj dogovor iz lan-
skega oktobra ne velja, ko
so se dogovorili, da bo proga
obratovala še najmanj pet
let. In drugič, zakaj izvršni
svet o svojem aprilskem
sklepu ni obvestil prizadetih
občinskih skupščin. No, ta
vprašanja so potem ostala ob
strani, ker je šlo za to, da
se na sploh obsodijo metode
pritiska, groženj, in ultima-
tov.
Druga stvar pa je moderni-
zacija prej omenjene ceste.
Skupščina je predlog za
izdajo zakona sprejela, pri
čemer pa so dali poslanci
vrsto opozoril in pripomb.
Končni sklep je bil, naj bi
zakon izdelali v več varian-
tah, da bi o konkretnih odlo-
čitvah odločali ob predlogih
posameznih skupščinskih od-
lokov, torej naj bo zakon le
bolj. načelen, in sicer tako,
da bo omogočena in zagotov-
ljena izbira naj optimalnejše
in najbolj gospodarske va-
riante. Poslanci so namreč
izrazili bojazen, da ne bi s
prenaglimi odločitvami prišli
spet do kakšnega EKK Vele-
nje.
Gre v resnici za sila odgo-
vorno odločitev, saj bo to
največja infrastrukturna in-
vesticija v Sloveniji, ki bo za
desetletje angažirala velik
del sredstev slovenskega go-
spodarstva.
V. J.
Ukrepi
proti
bogatitvi
Zvezni izvršni svet je za-
čel odločno akcijo proti bo-
gatenju posameznikov. To-
krat predlaga zvezni skup-
ščini spremembe in dopolnila
12 zakonov, ki urejajo davke
in prispevke državljanov, kot
tudi ukvarjanje z osebnim
delom. Razen drugega so
predlagali nove davke na la-
stništvo tovornih cestnih mo-
tornih in priključnih vozil,
kakor tudi tako imenovanih
kombijev. Za neredno izvr-
ševanje obveznosti bo odvze-
to dovoljenje za opravljanje
samostojne dejavnosti.
Državljan bo smel imeti
samo eno tovorno motorno
vozilo za javni promet in ga
bo moral voziti sam. Za
prevoz potnikov bo lahko
imel le avtomobil z največ
pet sedeži, če opravlja pre-
voz stvari, bo lahko registri-
ral kamion do pet ton nosil-
nosti. Ti ukrepi bodo torej
zadeli razne špekulante, ki
so si nakopičili milijone; ker
so imeli denar za nakuip ka-
mionov, so lahko uporabili
tujo delovno silo.
Podjetja, ki jih osnujejo
državljani, se ne bodo mogla
ukvarjati z industrijsko pro-
izvodnjo, z veletrgovino,
agencijskim poslovanjem, pa
tudi ne s turističnim posred-
ništvom.
Samostojni obrtniki ne bo-
do mogli biti posredniki-po-
djetniki glede organizacije
del na investicijskih objek-
tih, tudi ne bodo mogli njim
poverjenih poslov prepustiti
drugim.
Državljan bo lahko imel
eno samo gostilno, in še to
pod pogojem, da mu je de-
javnost v tej gostilni edini
»oklic.
Hude preizkušnje živinorejcev
Kmetijci niso zadovoljni z junijskim dežjem — Vzlic nizki odkupni ceni
velika ponudba goved — Ali prihodnje leto ne bo premalo pitane živine?
»Podoba je, ko da se je vse
zaklelo zoper živinorejce,« je
pred dnevi potožil kmet, znan
kot dober živinorejec. »Cene
živine so že nesramno nizke.
O ukrepih mnogo razpravlja-
mo, pa nihče ne ukrene nič.
Pa še aprilska in majska su-
ša in junijsko deževje. Ali
nam lahko še kdo svetuje,
kako naj gospodarimo.
Letos se nam že vse leto do-
gaja, da se predvidevanja in
celo obljube o izboljšanju tr-
govine z živino in mesom ne
uresničujejo. Skoraj vedno
se zgodi drugače, kot pričaku-
jemo in upamo. Tako je pri
izvozu živine in mesa. Tako
je pri povečanju prodaje
mesa doma. In tako nam na-
gaja tudi vreme.
V aprilu in maju so kmetij-
ci želeli, da bi deževalo. Dol-
go so morali čakati na dež.
Za travo je bil že prepozen.
Kmetijski strokovnjaki so sve-
tovali zgodnjo košnjo. Kme-
tom, ki cenijo nasvete stro-
kovnjakov, je zgodnjo košnjo
preprečil dež. Toliko je deže-
valo, da so seno težko sušili,
še slabše se je zgodilo tistim,
ki so menili, da bo v juniju
sončno vreme. Marsikje so
žita prej dozorela, kot je bila
pokošena vsa trava. Mlada
trava, ki je začela rasti ob pri-
četku deževja, je sicer zve-
čala pridelek sena— toda tra-
va, ki je zrasla pred dežjem,
je medtem dozorela in zgubi-
la večino krmilne vrednosti.
Seno je slabo, premalo izdat-
no za dobro krmo. Zaradi po-
zne košnje pa bo tudi otave
manj.
Dodajmo še, da je večina
kmetov porabila za gnojenje
travnikov manj gnojil kot
prejšnja leta. Poleg suše se
tudi to pozna pri pridelku
krmer Travniške krme bo to-
rej letos malo. O tem ni dvo-
ma, četudi bodo prihodnji
meseci bolj ugodni za rast
trave in sušenje kot doseda-
nji. Pri sedanjih cenah živine
pa si bodo kmetje pomagali
z močnimi krmili le iz naj-
hujše stiske. Raje bomo zma-
njšali število goved v hlevih.
Mali pridelek krme torej še
povečuje ponudbo živine me-
sarjem in jim omogoča zni-
ževati odkupno ceno.
Kakšne bodo posledice te-
ga? Kako bo prihodnje leto?
Ne vemo, kaj se še lahko
zgodi v državah, v katere iz-
važamo ali naj bi izvažali ži-
vino in meso. Lahko pa pred-
videvamo, da bo v prihodnjem
letu v Sloveniji veliko manj
pitanih goved kot letos. To
nam kaže zakol telet. V leto-
šnjih prvih štirih mesecih je
bilo odkupljenih za zakol
3200 ton telet, lani v istem ob-
dobju pa le 1960 ton. Letos
torej približno za dve petini
več kot lani. če so ta teleta
tehtala povprečno po 100 kg,
je to 12.400 glav. Toliko jih
je ostalo manj za pitanje. Tu-
di pozneje se klanje telet ni
zmanjšalo, če bo tako vse le-
to, bo ob koncu leta skoraj
40.000 telet manj v pitanju, kot
je bilo v začetku leta. To se bo
v prihodnjem letu moralo po-
znati pri prodaji pitane živi-
ne.
Tu bi se morali vprašati:
ali smemo pustiti te stvari,
da se tako neorganizirane
kot doslej razvijajo naprej,
ali bi morali nekaj ukreniti,
da se letošnje težave živino
rejcev ne bodo prihodnje le-
to in morda še dalj časa ma-
ščevale vsem porabnikom me-
sa? In kdo naj poskrbi za to?
Porabniki mesa, ki nimajo no-
bene ustrezne organizacije za
take vplive na trg ali odloča-
nje o takih stvareh, ne bodo
mogli storiti za zaščito svo-
jih koristi nič več kot neor-
ganizirani zasebni živinorej-
ci. To pa pomeni — nič.
J. PETEK
Kmetijski nasveti
Krompirjevec in plesen
Izrojevanje krompirja je kmetovalcem že dobro znana
nadloga, ki se je otresamo na ta način, da sadimo seme
iz višjih predelov ali seme iz krompirjevih njiv, ki so bile
obvarovane okužbe s krompirjevimi virusi. Ko pa je
krompir že napaden, ne poznamo drugega učinkovitega
zdravila, kot da krompirjeve grme izrujemo in uničujemo.
# NAJBOLJ NEVARNA GLJIVIČNA BOLEZEN je
krompirjeva plesen ali fitoftora. Ob deževnem poletju se
pojavijo ob koncu junija ali v začetku julija na krom-
pirjevih listih rjave pege, ki jih obdaja bel puh. Bolezen
se hitro širi, če je le dovolj vlage in toplote.
Proti fitoftori škropimo prvič, ko se vrste sklenejo,
natančnejši čas pa lahko zvemo po napovedi protifitoftor-
ne službe, ki po radiu in tisku redno javlja prve pojave
bolezni in čas škropljenja. Napadeni krompir lahko škro-
pimo z dutterjem ali dithanom M 45, cinebom, tiozinom A,
cuprablauom, bakrenim apnom 50, fitoranom griin. Nujno
je strogo upoštevati predpisane koncentracije, ki so ozna-
čene na embalaži.
NAJBOLJ NEVAREN ŠKODLJIVEC pa je, kot je do-
bro znano, koloradski hrošč, krompirjevec ali koloradar.
V zadnjih dvajsetih letih se je razširil po vseh slovenskih
njivah. Ker ima malo naravnih sovražnikov, je vsa skrb
za uničevanje prepuščena poljedelcu.
% Z zbiranjem in uničevanjem danes že kaj malo
opravimo, zato je najbolj učinkovit boj škropljenje s pepe-
inom, pantakanom, lindan oljem, lindapinom, lindanom
S 25, sevinom, dimecronom, svinčenim arzenatom, unde-
nom 50 WD. Na krompirju pa ne smemo uporabljati ben-
toca ali gamadina, ker puš-
čata na gomoljih duh po
trohnobi. Ker je hrošč od-
poren proti lindanskim pri-
pravkom, uporabljamo sevin,
dimekron, svinčev arzenatali
unden.
Ne zadostuje škropiti Le
enkrat, marveč je potrebno
to ponavljati nekako na 14
dni ali še bolje po napovedi.
Na krompirju poznamo še
več drugih bolezni in škod-
ljivcev, vendar so ponavadi
manj razširjeni in manj ne-
varni.	Inž. M. L.
DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIK ■ vsak četrtek 60000 izvodov7
3
v Robanovem kotu
V Zgornji Savinjski dolini
se ljudje še vedno spominja-
jo podrobnosti kako je bilo,
ko je pred leti predsednik
Tito obiskal te kraje. Zlasti
so žive pripovedi o njegovem
bivanju v Logarski dolini,
kjer sta s starim in prav ta-
ko navdušenim lovcem Ple-
snikom preizkušala svoje
strelske sposobnosti.
Ljudem v dolini, kamor je
tudi mnogo manj pomemb-
nim funkcionarjem največ-
krat predaleč, se taki dogod-
ki vtisnejo globoko v spomin,
postanejo legenda ...
Tako je bilo tudi na začet-
ku minulega tedna. Novica o
tem, da je predsednik Tito
z ženo Jovanko prispel v do-
lino, se je hitro razširila. Še
na poti v Mozirje, kjer se je
kolona avtomobilov za kra-
tek čas ustavila, je visokega
gosta navdušeno pozdravljalo
veliko občanov.
Medtem ko je avtomobil-
ska karavana nadaljevala pot
proti Ljubnem, Lučam in
Solčavi, so povsod v Zgornji
Savinjski dolini srčno želeli,
da bi predsednik prišel k
njim. Čakali so ga v Logarski
dolini, kjer so bili prepriča-
ni, da bo prišel, čakali so
gozdarji na sedlu v Matko-
vem kotu, čakali so v Sol-
čavi — vendar predsednik si
je za svoj kratek oddih iz-
bral Robanov kot, dolinico
med vršaci, ki po svoji lepoti
gotovo ne zaostaja za Logar-
sko dolino, po idiličnosti in
miru pa jo gotovo preka-
ša ...
Povedati je treba, da pred-
sednik Tito v Zgornjo Savinj-
sko dolino ni prišel uradno.
Bil je to izlet med njegovim
nekajdnevnim bivanjem v
Sloveniji, zato ob tej prilož-
nosti ni imel širokih razgo-
vorov z domačini, da hi se
seznanil z razmerami — če-
prav je tudi tokrat v kratko-
trajnejšem stiku ujel naj-
bistvenejše iz življenja v do-
lini. Predsednika so na poti
spremljali: Edvard KARDE1J
s soprogo Pepco, Sergej
KRAIGHER, Lidij* ŠENT-
JLRČEVA, Janez VIPOTNIK,
Miha MARINKO in drugi.
... Naj nadaljujem opisova-
nje visokega obiska. Pred Ro-
govilcem je kolona zavila
pred mostom v levo v Roba-
nov kot. Robanovi so bili ze-
lo presenečeni in veseli. Go-
spodar Roban ni bil v zadre-
gi. Postregel je visokega go-
sta tako, ko v teh krajih ve-
leva običaj; s kruhom, z na-
rezanim savinjskim želodcem
in jabolčnikom.
Ko so se visoki gostje po-
sedli okoli mize v senci dre-
ves, so se trije Robanovi otro-
ci, dve deklici in fant, ne-
prestano vrteli okoli pred-
sednika Tita — sprva ko so
prinesli šopek rož bolj plaho,
potem pa vedno bolj sprošče-
no, kajti prijaznost in šega-
vost predsednika republike jih
je ohrabrila.
Tudi predsednik Tito je
pogostil svoje sodelavce in
gostitelje. Ponudil jim je vi-
skija, ki ga je pripeljal s se-
boj, vendar sam .je z za-
dovoljstvom skrnil tu in tam
požirek jabolčnika, za katere-
ga je v spominsko knjigo na-
pisal, da je odličen.
Počitek pri Robanovih, kjer
je predsednik Tito s sprem-
stvom tudi kosil, je hitro
mineval. Med pogovori in ša
lami se je seveda še marsikaj
pripetilo. Prišli so mladi pla-
ninci in zaprosili predsednika,
da bi se jim podpisal v pla-
ninske knjižice, polne peča-
tov, ki so pričali o mnogih
težkih vzponih. Tovariš Ti-
to se jc pogovarjal tudi z go-
spodarjem, zanimalo ga je,
kako gospodari, koliko glav
živine redi, kaj bodo otroci,
ko dorastejo. Zanimal se je
tudi za težave in način dela
ter življenja kmetov v viso-
kogorskih predelih — želel je
o vsem čim več zvedeti.
Sonce je bilo še vedno viso-
ko na nebu, vendar »picnic«
v Robanovem kotu je bil
končan. Predsednik, soproga
Jovanka in vsi ostali so
se poslovili od Robanovih.
Predsednik občine Jože DE-
BERSKK je visokega gosta
povabil še v Nazarje. Spoto-
ma se je ob Cesti proti Mo-
zirju nabralo ljudi, da je bi-
lo kaj. Nekateri so prišli tu-
di po uro daleč, da bi lahko
vsaj za hip videli Tita, mu
pomahali v pozdrav, zaželeli
dobrodošlico in predvsem
dolgo življenje — čperav pri
sebi, a vendar od srca. Luče,
LJUBNO.
V	Nazarju je predsednik s
spremstvom obiskal »GLIN«,
videl nov mehaniziran ob-
rat žage, kar je pozneje v
Mozirju še posebej pohvalil,
namreč moderno tehnologijo.
Po obratu sta visoke goste
spremljala predsednik delav-
skega sveta in direktor pod-
jetja.
V	Mozirju se je visoki
gost s spremstvom ustavil tu-
di v »Turistu«, tu se k
cej časa pogovarjal s
sednikom občine in ost ^
političnimi funkcionarji v ^
čini. Na trgu pred gostiš^
pa se je medtem natj.^
nekaj sto ljudi, ki so p(,'0
pežljivo čakali, da bo p.
sednik Tito odšel k svoje ^
avtomobilu ... In d»>eakai;,>1u
1 So
Navdušeno ploskanje, vzklil, '
nje Tito, Tito, ni preiu.)i'
lo... Nekaj rož se je
pri roki, da so z njimi n°
suli kratko pot .. . Nekaj ^
stih stiskov rok in prehitro 1
je dobrodošli gost posl0vy
Preostanek dneva se je
Mozirju sprevrgel v pra^J
vanje. Spomin na obisk pa l
ostal trajen, tako kot je v.,
prvi in tako kot bo nas]^
nji, kajti predsednik Tito L
obljubil priti nad gamsa.
JURE KRAŠOVEC
Malica pri Robanovih	(Foto: L. Trstenjak)
Slovo v Mozirju	Foto: J. Kr.
Na svidenje v Ohridu
Koliko nepozabnega je bilo na igrah I>iE v Celju?
Ko smo začeli prihajati na
drugo jaso na Gričku, ki so
jo taborniki uredili za za-
ključno prireditev, se je za-
čel spuščati mrak.
Posedli smo po klopeh in
travi.
Nekdo je v mikrofon
štel. .. Nekajkrat.
Najživahnejše je bilo ob
šotoru, ki so ga taborniki
kot pomemben vojaški ob-
jekt skrili med pol visoko
grmovje in drevje zadaj za
tremi lesenimi barakami. Pod
osivelo platneno streho so
bile ogromne zaloge- tiste-
ga, za kar na televiziji pra-
vijo, »da je življenje tvegal«:
piva. To je bilo za udeležen-
ce zastonj. Seveda ni šlo tu-
di brez »padalcev« iz Celja,
ki so si hoteli pogasiti žejo
in pridobiti nekaj več koraj-
že in poguma za kasnejše
sodelovanje v družabnih igrah.
Med avtobusi in osebnimi
avtomobili je parkirala tu-
di »marica«. Za vsak primer.
Potem se je začel maraton-
sko dolg program, kateremu
bi lahko rekli, da je bil tak-
šen kot srbske narodne pe-
smi: imel je šestindvajset
kitic in bilo bi vseeno, če bi
jih nekaj odrezali. Vsak je
bil prav patriotsko zaljub-
ljen v svojo kulturo in ho-
tel je pokazati vse, kar ima-
jo. Neusmiljenci! Ko so ho-
teli začeti plesati, ti nasto-
pijo pesniki, ki z nervozno
-UB Z UI IABJ1 U^OUI Od OfOl{
gaiiranimi pesmimi neuspeš-
no poskušajo pridobiti po-
zornost gledalcev.
Nekdo je izjavil, da je bil
program dobro sestavljen,
vendar prikazan na nepri-
mernem prostoru in ob nepri-
mernem času. Priznati mo-
ram, da je bilo zelo veliko tak-
šnih, ki niso rekli, da fant
nima prav.
Potem so razdeljevali na-
grade in priznanja ...
Potem so še govorili. Men-
da trije govorniki...
Potem so zakurili velik
kres ...
Potem pa so dobili bese-
do mladinci, ki so lahko za-
plesali ...
Nekdo je v mikrofon po-
vedal jasno in glasno in od-
ločno: »Mladina iz Ohrida se
naj zbere ob 11,45 uri pred
avtobusi«.
Na plesišču niso verjeli,
da je res konec, ker ničesar
še ni bilo. Ni bilo tiste spro-
ščene zabave, ki je običajna
za zaključke podobnih sre-
čanj.
Ružica je odkrito poveda-
la, da ji ni niti malo všeč,
da že morajo oditi. »Rada
pojem in plešem. Zdaj pa ta
odhod ...« Ružica je kot pev-
ka že nastopila v Ohridu,
Zadru, Puli in Vinkovcih.
Najraje poje srbsko narod-
no »Majka me ostavila«. Do-
ma ima namreč hudo bolno
mamo. Ružica zelo dobro po-
je in pravi, da se bo petju
tudi posvetila. Njeni prijate-
lji so bili tako navdušeni nad
interpretacijo slavonske na-
rodne pesmi, da so ji poklo-
nili velike šopke praproti in
lisičjih repov. Vesela' jih je
bila.
Pesnik Ranko Počuča je
že izdal samostojno pesni-
ško zbirko in objavljal v sko-
raj vseh pomembnejših hrva-
ških literarnih časopisih.
»Sem za poezijo, ki ljudem
nekaj pove. Hermetične poe-
zije ne maram,« je zaključil
in odšel proti avtobusu.
Milorad Jasarevic je eko-
nomist iz Tuzle. V Celju je
sodeloval na razgovorih o sa-
moupravljanju. »Vedel sem
za organizacijo dela pri vas,
ki je dobra. Mislim, da je
tudi mladina v vseh vidi-
kih zastopana,« je bila nje-
gova ocena tistega, kar je
videl.
Skoraj vse razgovore je
na magnetofon posnel ured-
nik mladinske oddaje v Ra-
diu Titograd Milorad Rade-
tic: »Vedno moramo biti ak-
tualni in konkretni. To je
naše vodilo pri pripravljanju
oddaj.«
Kmalu na jasi ni bilo ni-
kogar več. Poslednji avtobus
je z močnimi žarometi raz-
paral temo in se spustil po
cesti proti mestu ...
Nedelja, 30. junija: Danes
so se končale XIV. igre BiE.
Tekmovalci iz Ohrida, Tito
grada, Zrenjanina, Tuzle in
Vinkovcev so se vrnili na
svoje domove. Prihodnje le-
to bodo igre prvikrat v Ohri-
du, čez šest let pa jubilejne
XX. v Celju.
Tako bi zapisal kronist.-
Tekst: TONE VRABL
Foto: MILAN BRECL
TISTO VROČO JUNIJSKO NEDELJO, KO JE OB
REKAH IN NA BAZENIH BILO VSE POLNO KO-
PALCEV, SO SE ZACELI POSLAVLJATI. NAJPREJ
SO SE ODPELJALI MLADINCI IZ OHRIDA. ZA
NJIMI TUZLANCI, TITOGRAJCANI, ZRENJANINCI
IN KOT ZADNJI V1NKOVCANI. ODHAJALI SO TA-
KO NEPOVEZANO, KOT SO PRIHAJALI NA ZA-
ČETKU IGER. OB AVTOBUSIH IN VLAKIH SO SE
OD NJIH POSLAVLJALI MLADINCI CEIJA. KONEC
IGER JE MINIL Z ROKO V ROKI.
NAJHUJE JE POSTALO, KO SO ZACELI BRNETI
MOTORJI IN KO SO VODJE EKIP KLICALE MLA-
DINCE NAJ STOPIJO V AVTOBUS. CAS ODHODA
JE V BISTVU NAJHUJŠI. VSAKO POSLAVLJANJE
POMENI PO SVOJE NEKAJ PODOBNEGA KOT
SMRT. ANARHIJA PRED AVTOBUSI IN V NJIH.
NA SVIDENJE V OHR1DL CEZ LETO DNI!
Zastave,zastave
priprave za celjski občinski praznik so v popolnem
teku- Tako smo prejeli tudi napotilo Stanovanjskega pod-
jetja ki apelira na okrasitev izložb, nabavi nove zastave,
0dstram nesnage na dvoriščih m t. d. in okrožnica za-
ključuje z apelom, da bo Celje postalo zopet belo kot
nekdaj
Vsi Celjani pozdravljamo to iniciativo posebno, ker se
spominjamo nazaj na lepo urejeno mesto, krasne nasade v
parkih in mostnih zelenicah, bistro Savinjo, sveži zrak
j t d in se spominjam kot mlad fant, da so tujci najemali
v poletnih dopustih pri privatnikih sobe, ker hotelov s
prenočišči je bilo bore malo menda samo 4 saj je bilo
Celje pravo letoviščarsko mesto.
podpiramo vsako iniciativo za olepšavo Celja in se
ustavljamo tudi pri zastavah, o katerih je bilo že toliko
govora. Nekatere zastave pač ne spadajo več v javnost
paradi svoje obledelosti in kljub večkratnim navodilom,
jcako se zastave izobešajo, še danes ne pridemo na zeleno
vejo Za dan borca je visela na mesto državne hrvatska
nad trgovino Soča in še ta obledela. To je samo en pri-
mer in bo dobro, da bomo prišli na dan z imeni tistih,
ki zastav pravilno ne izobešajo. Tudi v podjetju »Reklam«
najdete vse vrste namiznih zastavic od čeških, državnih
i.t.d. samo slovenske ne. Zakaj taka malomarnost?
Kje najdete v Republiki Hrvatski ali Srbiji napak izo-
bešeno zastavo? Je tam spoštovanje do državne svetinje
večja kot pri nas?
Prepričan sem, da se bo vse prebivalstvo mesta Celja
priključilo k olepšanju mesta za občinski praznik in s
tem pokazalo svojo veliko razumevanje za čistočo in le-
poto. katero naj vživajo vsi, ki v mestu prebivajo in vanj
prihajajo. To pa naj velja za vse leto in ne samo za ob-
činski praznik.
T. G.
Nova hala bodočega obrata za proizvodnjo varjenih konstrukcij in mrež za
potrebe gradbeništva, ki jo gradi ŽIČNA ob Cesti v Trnovlje, še ni čisto po-
krita, vendar pred obratom že razkladajo najsodobnejše stroje. Direktor to-
varne Stane Kokalj z veliko vehemenco zagotavlja, da bo v avgustu v novi
tovarni že stekla poizkusna proizvodnja. Prvo leto bo znašala realizacija novega
obrata več kot 1 milijardo starih dinarjev.
Foto: F. Krivec
IZ
SKUPŠČINSKE
DVORANE
Reelekcija v šolah
Reelekcija direktorjev ozi-
roma ravnateljev osnovnih in
srednjih šol, dijaških domov
in varstvenih ustanov je v
glavnem končana. Tako so
po tem obveznem postopku
na čelu teh ustanov: prva
osnovna šola — Marjan Je-
rin, druga osnovna šola —
Vera Strehovec, četrta osnov-
na šola — Drago špendl,
osnovna šola Fr. Vrunča —
Adi Marčič, osnovna šola Fr.
Krajnca — Milan Gombač,
osnovna šola Frankolovo —
Olga Pejha, šolski center za
blagovni promet — Ludvik
Rebeušek, šol. center B. Ki-
driča — Ivan Leskošek, kme-
tijski izobraževalni center —
Anton Jenšterle, gostinska šo-
la — Francka Vidovič, gim-
nazija — Ivan Grobelnik, teh-
niška srednja šola — inž.
Alfonz Urbancl, dom Vere
Šlandrove — Božo Jarnovič,
vzg. varstvena ustanova .T
čečeve — Vilma štucin, vzg.
varstvena ustanova A. Cerne-
jeve — Ana Vodovnik-četko-
vič.
Novi razpis
za delovno mesto
Odborniki celjske občinske
skupščine so na dvanajsti se-
ji sklenili ponovno razpisati
delovno mesto načelnika za
splošne zadeve pri skupščini.
V tej zvezi so tudi potrdili
posebne pogoje, ki jih mora-
jo izpolnjevati kandidati za
to delovno mesto.
Nova predsednica
sveta za socialno
varstvo
Ker je dosedanja predsed-
nica sveta za socialno var-
stvo, Milena Mrevljetova pro-
sila za razrešnico, so člani
obeh zborov skupščine obči-
ne Celje imenovali za to
funkcijo Štefko Ramšak, od-
bornico občinskega zbora.
Komisija za sanacij"o
ozračja
Na predlog komisije za vo-
litve in imenovanja so od-
borniki potrdili imenovanje
posebne komisije za sanacijo
onesnaženega ozračja in vo-
da. Komisija ima devet čla-
nov, njen predsednik pa je
inž. Matija žumer, odbornik
zbora delovnih skupnosti.
CELJSKI TABORNIKI
V KOKARJU
Odred »Otok« je organizi-
ral letno taborenje v prijazni
vasici Kokarje, ki je samo tri
kilometre oddaljena od Na-
zarja. Za tabornike je dobro
poskrbljeno. Hrano bodo ku-
povali v vaški trgovini z me-
šanim blagom, po zdravni-
ško pomoč pa se bodo lahko
zatekli v bližnje Nazarje. Na
tabornem prostoru je dovolj
pitne vode iz krajevnega vo-
dovoda, za pranje in umiva-
nje bodo uporabljali vodo iz
naravnega izvira.
Tudi za kopanje ne bodo
prikrajšani. Samo 800 m od
tabornega prostora teče čista
Dreta, kjer bodo taborniki
prav gotovo preživeli najlep-
še urice.
Dolgočasili se ne bodo, saj
so zanje pripravili dnevni
program, ki poleg iger, kopa-
nja, in raznih tekmovanj ob-
sega tudi prave taborniške
pohode. V Zg. Savinjski doli-
ni je vse polno krajev, ki so
se proslavili v času NOB, naj-
bolj znani so Dobrovlje, Gre-
ta, Menina planina, Mozirske
planine in drugi.
Od 5. julija do 9. avgusta
se bodo v Kokarjih zvrstile
tri izmene. V vsaki izmed
njih bo 60 tabornikov iz Ce-
lja, s seboj pa so povabili še
15 prijateljev z otoka Visa.
Prvi so odšli taborit minu-
li petek. Dvanajst sončnih in
brezskrbnih dni bodo preži-
veli sredi iger in vesielja. Po-
zabili bodo na vroče tlakova-
ne ulice in puste stene sta-
novanj. Med pisanimi šotori
bodo doživeli mnogo novega
in lepega, kar jih bo še dol-
go spominjalo na taborenje
v Kokarjih.	M. KOVAČ
Dramatizirana in uprizorjena novost
četrta celjska osnovna šola
je zaključila svoje šesto šol-
sko leto. V zaključnih dneh
so se. kot v vseh naših šolah,
mrzlično vrstila: marsikdaj
življenjsko pomembna zaklju-
čevanja ocen, tekmovanja,
nastopi, razstave. Vendar 'no-
si vsaka šola svoj obraz in
vsaka je ogledalo prizadevanj
in teženj zbora in njegovih
posameznikov. -
Komaj je na odru prvega
celjskega gledališča v Narod-
nem domu izzvenela nova
zvrst nastopov mladih Celja-
nov NAŠA BESEDA in komaj
je pod oboki te lepe dvorane
bil zaključen celjski mladin-
ski pevski festival, se je -i. ju-
nija prvič in 21. junija drugič
pojavila na istem odru no
vost: dramatizacija PTIČKOV
BREZ GNEZDA izpod peresa
in igralskega vodstva pred
metne učiteljice IV. osnovne
šole tov. Darinke Joštove. Ta
življenjsko in poklicno izku-
šena celjska kulturna delav-
ka, ki z natančnim posluhom
kritično sledi utripu svojega
časa, je prav sedaj, ko mladi
v svetu in pri nas doma po-
dvojeno doživljajo pomanjka-
nje časa zanje, presadila pri-
znano umetnino mladinskega
sodnika Frana Milčinskega v
živo upodobitev. Kot bi bila
danes napisana, kot bi bila
namenjena prav mnogim se-
danjim staršem in kot bi ho-
tel umetnik govoriti nekate-
rim današnjim mladim, ki ne
vedo ceniti skrbi zanje, je
povest oživela na odru. Do
petnajstletni učenci višjih
razredov IV osnovne šole so
zaigrali starejše in sebe živo,
temperamentno in tako skrb-
no pripravljeno, da je bilo
mogoče pred petdesetimi leti
napisano delo podoživeti
dvorno: vsebinsko in časovno
aktualno.
Neposredno sodelovanje gle-
daliških umetnikov z mladin-
skimi amaterskimi odri je
druga pomembna pridobitev
v celjskem kulturnem življe-
nju. Igralka celjskega gledali-
šča tovarišica Marija Goršiče-
va je tudi tokrat, kot že lani
ob uprizoritvi Puškinovega
Evgenija Onjegina in 'čopiče-
vega Nikoletine Bursača, pri-
pomogla s svojo umetniško
neposrednostjo in s svojim
obsežnim znanjem k igralske-
mu oblikovanju tridesetih
učencev te šole. Obe deli je
priredila za mladinski oder
in igralsko pripravila tovari-
šica Joštova. Tako združeno
delo dveh celjskih kulturnih
delavk in ogenj mladih, ki so
z ljubeznijo oživljali pisate-
ljevo hotenje, opozoriti na iz-
vore stranpoti mladih, je sko-
ro napolnjena dvorana celj-
skega Narodnega doma spre-
jela v mnogih prizorih z na-
vdušenim odobravanjem tako
ob prvi kot ob drugi uprizo-
ritvi dne 21. junija, ko je dra-
matski krožek IV. osnovne
šole zaigral to igro kot po-
dvojen zaključni obračun
kulturnih prizadevanj v tem
šolskem letu.
še ena novost, ki manjka
mnogim novim uprizoritvam
dramatiziranih knjižnih del,
je spremljala to presaditev
povesti. S pojasnjevalnim,
spremnim in veznim besedi-
lom je povezovala igrane sli-
ke v celotno povest tov. Ma-
rija Goršičeva tako. da je bi-
lo moč kljub samo desetim
slikam iz povesti podoživeti
ali doživeti dogajanja povesti
v celoti.
Oživljena umetnina kaže s
svojim humanim jedrom vre-
dnoto urejene družine tako
staršem kot otrokom.
DARINKA VIZJAK
Spregovorili na Veselem večeru
Pred leti mladi na Ostrož-
nem rok niso držali križem.
Prirejali so proslave in zabav-
ne prireditve. Ker niso bile
dovolj obiskane, sta njihova
delavnost in veselje popusti-
k. Prenehali so z delom.
Pred nekaj tedni so se spet
®Pogumili. Pričeli so priprav-
iti zabavno prireditev, ki so
J' dali naslov Veseli večer. V
Dovo urejeni dvorani gasilske-
ga doma so pridno vadili pod
vodstvom tov. Jožeta Repar-
ja, mladinskega predsednika
na Ostrožnem.
Trud ni bil zaman. Priredi-
tev je lepo uspela, obiskoval-
ci so z aplavzom nagradili
tudi novo ustanovljeni ansam-
bel »Neznanci«, ki je skrbel
za veselo razpoloženje. Vese-
li večer so morali ponoviti.
Dvorana je bila do zadnjega
kotička polna zadovoljnih
obiskovalcev in s tem so mla-
dim igralcem še enkrat izre-
kli priznanje in jim hkrati
pokazali, da si. želijo dobrih
prireditev.
Mladim je bila to velika
vzpodbuda pri nadaljnjem
delu. Odločili so se, da bodo
podobne prireditve še pripra-
vili. želimo jim veliko uspe-
ha.	B
CENE NA CELJSKI
TRŽNICI
V minulem tednu so bile
cene zelenjave naslednje: pa-
radižnik 2.40-2.60 N din, pa-
prika 2.00 N din, krompir
30-1.50 N din, kumarice 1.20-
-300 N din, grah 4.00- .00 N
din in česen 9.60 N din.
In še cene sadja: breskve
2.50-3.60 N din, marelice 200-
-2.50 N din, češnje 2.00-3.60 N
din, hruške 3.50-4.00 N din,
ringlo 200 N din in borovnice
5.00 N din.
Jajčka so bila po 50 S din.
Dva meseca stare piščance
so prodajali po 800 S din za
kilogram.
OBRAZI
STANE
DOLAR
Kadarkoli pogovor nanese
na turizem v Šoštanju, se
srečaš s človekom, ki je prav-
zaprav začetek in konec tega
pomembnega dogajanja. To
pa seveda ne pomeni, da je
v prizadevanjih za turistično
uveljavitev rojstnega kraja
partizanskega pesnika Kaju-
ha osamljen. Ne. Mimo njega
in brez njega skoraj ne mo-
reš. To je znani turistični in
gostinski delavec ter direktor
gostinskega podjetja Kajuh,
Stane Dolar.
Tih in skromen je tudi ta-
krat, kadar govori o uspehih,
načrtih. Pa vendar je v nje-
govih besedah moč spoznati
silno energijo, željo, da bi
dosegli še več, da bi tudi
Šoštanj v okviru možnosti in
pogojev zaživel turistično živ-
ljenje.
—	Letos nam je vreme po-
šteno zagodlo, je začel pripo-
vedovati in odgovarjati na
vprašanje, kakšni so obeti za
letošnjo sezono. Navzlic temu
nismo črnogledi. Promet je
približno takšen kot je bil
lani v tem času. -Pogrešamo
pa goste z Reke, ki so lani
zadovoljni zapuščali naš kraj
in obljubili, da se vrnejo tudi
letos. Nekaj jih je zadržalo;
morda pa bodo še prišli.
Tudi letos pričakujemo go-
ste iz Zahodne Nemčije. Po
navadi pridejo v drugi polo-
vici julija.
—	Kako pa bo kaj s prire-
ditvami, sem vpadel v besedo.
—	Razen glasbe v hotelu
Kajuh vsako soboto in nede-
ljo kaj posebnega nimamo na
programu. Res pa je, da smo
se pripravljali na usnjarski
piknik, pa bo, bolj zaradi ne-
katerih tehničnih ovir, letos
odpadel. Zato pa bo zaneslji-
vo prihodnje leto. To bo po-
slej stalna in tradicionalna
turistična prireditev v Šošta-
nju. Gre za srečanje članov
slovenskih tovarn usnja in
usnjarskih izdelkov in seveda
drugih; ki jih prireditve z
značilnim obeležjem določene
panoge vedno zanimajo.
—	In Pusti grad?
—	Tu smo zaradi pomanj-
kanja sredstev omagali. Turi-
stično društvo ima zaenkrat
še prevelike obveznosti do
plačila kredita za gradnjo av-
tobusne postaje. In ker bo le-
tos tudi dotacija za poldrugi
milijon starih dinarjev manj-
še od lanske, si nismo mogli
privoščiti nadaljnjih del na
tem gradu. Ne glede na to
bomo uredili pot in postavili
nekaj klopi.
Sicer pa, če govorimo o tu-
rizmu, je treba povedati še
to, da si močno želimo bolj-
še cestne povezave z Vele-
njem. Veliko bo za nas po-
menila tudi urejena cesta pre-
ko št. Vida v črno. Razgovo-
ri o teh delih so končani, zdaj
pa ni denarja niti na naši,
niti na koroški strani. Kljub
temu upam, da bomo letos
modernizirali del Koroške ce-
ste in tako pričeli s pomemb-
no investicijo, od katere s!
veliko obetamo. V sklop teh
prizadevanj sodijo tudi dela
za ureditev javne razsvetlja-
ve v Šoštanju.
M. BOŽIČ
11. julija 19G8


DVANAJSTA SEJA CELJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE
Konec črnih gradenj
Člani obeh zborov so na
seji z polnim razumeva-
njem podprli prizadevanja
sveta za urbanizem, grad-
bene, komunalne in stano-
vanjske zadeve, ki je pred-
lagal nekatere pomembne
ukrepe za razširitev grad-
benih okolišev ter za uve-
ljavitev normalnih življenj-
skih pogojev prebivalcev v
nedovoljenih gradnjah.
Tako je predsednik sve-
ta, inž. Darko Maligoj se-
znanil odbornike z name-
ro, da bi skupščina že v
kratkem potrdila urbani-
stični red, po katerem bi
se dovolila gradnja v de-
vetih območjih okoli Celja
izven meja urbanističnega
načrta in to v Ivenci pri
Vo.iniku, Socki, Strmcu, v
lelu Škofje vasi in Trno-
velj, v Prekorjih, Košnici,
Šmartnem v Rožni dolini
in na Lopati. S tem urba-
nističnim redom bo zaje-
tih v nova zazidalna ob-
močja in tako legaliziranih
veliko nedovoljenih gra-
denj. Ne glede na to
pa ne bodo legalizirane ti-
ste črne gradnje, ki ležijo
v območjih, za katere za-
radi urbanističnih razlo-
gov ni mogoče izdelati ur-
banističnega reda. To pa
so območja Podgorja, Za-
dobrove, Zagrada, Šmiklav-
ža, Prožinske vasi itd.
Ker pa je tudi na teh ob-
močjih veliko nedovolje-
nih gradenj, ki nimajo os-
novnih komunalnih pogo-
jev, predvsem pa elektrike
za normalno življenje, je
svet predlagal ureditev za-
časnih priključkov na ko-
munalne naprave tudi za
te primere, vendar pod
naslednjimi pogoji:
— da lastniki teh objek-
tov podpišejo izjavo in do-
volijo vknjižbo v zemlji-
ško knjigo, da je objekt
zgrajen brez gradbenega
dovoljenja in da bo moral
biti porušen takoj, ko bo-
do to narekovali urbani-
stični razlogi in sicer brez
pravice do odškodnine;
—	da je stanovanjski
objekt na dan 25. junija
naseljen ali zgrajen vklju-
čno s prvo ploščo (tehni-
čno primerno) in da je in-
vestitor pričel to gradnjo
zaradi tega, ker ni imel
stanovanja;
—	da občina ne prevza-
me nikakršnih obveznosti
do stroškov za izgradnjo
komunalnih naprav, na
katere naj bi se nedovo-
ljeni objekti priključili,
da se ti investitorji izena-
čijo glede prispevka za
gradnjo komunalnih na-
prav z graditelji, ki so na
teh območjih gradili legal-
no.
Svet je posredoval ta
predlog z zahtevo, da skup-
ščina pooblasti upravni
organ, da v naprej naj-
strožje ukrepa proti vsem
črnograditeljem in da brez
izjeme poruši vse objekte,
ki na dan 25. junija 1968
niso bili zgrajeni do do-
končne prve faze.
Kot rečeno so odborniki
potrdili ta predlog, saj po-
meni velik korak naprej
v reševanju problema, ki
je za Celje več kot znači-
len in boleč. Hkrati s tem
pa računajo, da bo ta
ukrep naletel na polno ra-
zumevanje tudi pri vseh
bodočih graditeljih stano-
vanjskih hišic. Po spreje-
mu urbanističnega reda
bodo možnosti za gradnjo
stanovanjskih hišic v res-
nici velike da bo vsaka
nadaljnja črna gradnja ne.
utemeljena in zato tudi mo-
rebitna rušitev povsem u-
pravičena.	M. B.
Zelenje in cvetje sredi mesta. Ko bi le bilo v Celju
še več tako lepo urejenih gred. Primer na Trgu V.
kongresa kaže, da se da tudi kaj malega lepo
urediti. (Foto: F. Krivec)
Dopisujte
v vaš
tednik
Praznik 
v Strmcu
Ob Dnevu ooreev .o
je bi.
lo v Strmcu pri VojnL
kjer je na ta dan Jjj
krajevni praznik, VeJ®
praznovanje. Pred SVe^
nim zasedanjem družbetlo
političnih organizacij
ja, je bil kulturni pr
gram, ki so ga prip^Jj
mladi, moški pevski zbot
in učenci osnovne šole
Po kulturnem progra^
je bilo zasedanje člar^
krajevne skupnosti, pre,j
stavnikov družbeno-p0ij.
tičnih organizacij
ter predstavnikov obči^e
Celje. Tu so analizirali do-
sedanje delo in ugotovili
da so občani te krajev^
skupnosti z raznimi akci-
jami početverili vsak di-
nar( ki jim ga je dala
širša skupnost. Kljub te-
mu pa ostaja še en pn>
blem, ki krni kulturno živ.
ljenje v kraju. Gre za dvo-
rano, v kateri bi bilo moj
organizirati razne kultur-
ne prireditve. Prav tako
je s prostorom za gasilce.
Zategadelj so sklenili
zgraditi stavbo, ki bi re-
šila potrebe obojih. Z gra-
dnjo bodo začeli, ko bodo
dobili denar
Po slavnosti so člani
Zveze borcev organizirali
pogostitev m srečanje par-
tizanskih mater in žena,
katerim so možje padli
kot borci NOV
\ elik mednarodni uspeh
Prvi zapis o gostovanju Komornega pevskega zbora
Po osemdnevni naporni, a nadvse us-
pešni poti so člani celjskega komornega
moškega zbora spet doma. Za njimi je go-
stovanje, ki je znova utrdilo sloves ne
samo zbora, marveč jugoslovanske pevske
kulture sploh. Celjski pevci so se navzlic
utrudljivi poti postavili kot se spodobi in
kot znajo! Uspeli in navdušili so tako v
majhnem mestu v južni Nemčiji, v Wehru
kot zlasti še na šestnajstem zveznem fe-
stivalu pevskih zborov zahodne Nemčije v
Stuttgartu, kjer so bili edini jugoslovanski
pevski zbor.
Konec prejšnjega meseca in prvi dan
julija je bil v Stuttgartu pevski festival,
na katerem je sodelovalo nad 1-400 pev-
skih zborov z več kot 80.000 pevci. Poleg
nemških je nastopilo tudi okoli 30 najbolj-
ših zborov iz različnih evropskih držav,
Japonske in celo Amerike. V to elito so
organizatorji uvrstili tudi celjski moški
komorni zbor, ki pod vodstvom prof.
Egona Kuneja ni razočaral. Nasprotno, po-
žel je simpatije in visoka priznanja kriti-
kov in poznovalcev petja, požel je prizna-
nja, ki ga uvrščajo prav gotovo med tri
najboljše zbore festivala, čeprav tekmova-
nja in uradnega ocenjevanja ni bilo. Pa
vendar, o nastopu Celjanov v izredni Mo-
zartovi dvorani, so govorili še dolgo po-
tem, ko so zamrli zadnji glasovi. Govorili
so o nastopu celjskega zbora oziroma toč-
neje povedano o izrednem uspehu Jugoslo-
vanov!
Poleg tega je zbor obiskal še radijski
hiši v Freiburgu in Munchenu. Povsod je
posnel del svojega programa za tamošnja
radijska programa, in tudi tu so pevcem
ter dirigentu čestitali za izvajanje, za
petje.
Celjski moški komorni zbor se je vrnil
z novo lovoriko velikega mednarodnega
pomena, vrnil se je z uspehom, ki mu
nalaga novih dolžnosti. Zato smo prepriča-
ni. da bo tudi nastop v Arezzu proti kon-
cu avgusta prinesel novo zmago! M. B.
Obiskali so spomenike N OB
Pred dnevi je pevski odsek
društva upokojencev iz Celja
obiskal Kozjansko. Ob spo-
menikih, ki so jih obiskali, so
pevci peli partizanske pesmi
in položili vence, hkrati pa z
domačini obujali spomine na
slavno preteklost teh krajev.
V Kozjem jih je pozdravil
predsednik krajevne skup-
nosti V. Sok in predsednik
ZB tov. Mihec. Med potjo v
Sevnico so celjski upokojen-
ci obiskali tudi dom počitka
v Impolci in zapeli oskrbo-
vancem nekaj narodnih in
borbenih pesmi. V Sevnici je
sprejemu prisostvovalo tudi
blizu 600 šolarjev z učitelj-
skim zborom ter predstavniki
krajevnih organizacij in dru-
štev. V Brestanici so upoko-
jenci pod gradom zapeli ne-
kaj žalostink in narodnih pe-
smi, sprejeli pa so jih prav
tako prisrčno predstavniki
krajevnih organizacij.
Ta lepa gesta pevskega od
seka celjskega društva up;
kojencev bi bila lahko zgi«
marsikateri organizaciji. P;
budo za obisk spomenik?
NOB na Kozjanskem je i 1
prizadevni predsednik pe
skega odseka, sevniški rojal
in nekdanji borec NOV Ton |
Galšič, medtem ko zbor a ,
dolgo vodi pevovodja Rafe |
Gorenšek.
Brigadirski „Horuk"
Celjska mladina na delovni akciji »Sava 68«
Po visokem nasipu sta jo
primahali dve dekleti. V za-
vezanih rokah sta nosili ve-
dra z vodo. Delo je bilo ta-
koj prekinjeno in brigadirji,
potni obraz in hrbet, so se
pognali proti vodi. Teklo je
po suhem grlu, na koncu so
sii nekaj vode zlili še za vrat.
»Voda je najcenejši
predmet na trasi,« je nekdo
od »odžejanih« pripomnil in
se naslonil na tolkač.
Ostali so spodaj pod nasi-
pom malicali. Trideset mi-
nut odmora je za brigadirje
pravi raj. Huda vročina, se
zaje globoko v mivkasta tla.
»Prve dni je bilo posebno
težko. Norme nismo dosega-
li,« je pripovedoval predsed-
nik brigadne konference in
traser Franček. »Roke so bi-
le kmalu prevlečene z žulji
in medicinska sestra je ime-
la mnogo dela. Vsi smo pr-
vič v brigadi in nismo se
spoznali na brigadirsko živ-
ljenje.
Obrnil se je proti skupini,
ki je ravnala steno nasipa in
povedal, kaj morajo do dva-
najste ure še narediti, da do-
sežejo normo. V prvi dekadi
so bili udarni in so v
povprečju dosegli 122,6 od-
stotkov. To je za mlade bri-
gadirje vsekakor lep in zado-
voljiv uspeh.
»Med seboj se sploh ni-
smo poznali, ko smo se zbra-
li na celjski železniški posta-
ji,« se je oglasil komandant
brigade gimnazije Milan Bra-
tec. »Zdaj smo že veliki pri-
jatelji.«
Kasneje smo se odpeljali
še proti naselju »Sedem se-
kretarjev SKOJ«.
»šest tečajev lahko naši
brigadirji obiskujejo: foto, ki-
no, avto in moto tečaj ter
rečaj za raketarje in radio-
amaterje.«
Tako Franček. Ostali, ko so
se vrnili s trase-, so odšli
pod prhe in osvežili telesa.
Potem kosilo in vsakodnev-
ni popoldanski počitek.
O čem razpravljate na bri-
gadnih konferencah?
»V začetku smo največ go-
vorili o brigadni samoupravi,
delu na trasi in delu v na-
selju. Zadnje konference bo-
mo posvetili analizi našega
celotnega dela in ocenili bo-
mo, kateri brigadirji so si s
svojim delom zaslužili, da
prejmejo udarniško značko
in pohvalo.«
Kmalu zatem smo se po-
slovili. Prihodnji teden jih
bomo že pozdravili v Celju.
Brigada »Dušana Finžgar-
ja« tako lepo nadaljuje tra-
dicijo prejšnjih celjskih de-
lovnih brigad, ki so se ude-
ležile vseh večih delovnih ak-
cij.	T. VRABL

kozerija
Anastaz Funkcij
nekateri imajo radi funkcije. Radi hodijo s sestanka
sestanek, s seje na sejo, razpravljajo in diskutirajo,
^gtavljajo in poudarjajo, včasih tudi kaj podčrtajo, kaj
glasijo ali kaj menijo. Tudi Anastaz Funkcij je bil tak
^elc. Ko se je zjutraj zbudil, je vedno najprej preštel
■oje funkcije in se skušal spomniti, če ima še vse. Zad-
so ga namreč razrešili funkcije predsednika odbora
Otvoritev cestnega odseka, ker so namreč izgradnjo od-
odložili za nekaj let in seveda odbor s predsednikom
ne bi imel kaj delati. Spomnil se je tudi funkcije
jLpredsednika podkomisije za komunalna vprašanja. To
jbila izredno zahtevna in pametna funkcija — vse
^tie], dokler niso naredili delovnega programa podkomi-
,e tedaj pa se je pokazalo, da pravzaprav ni čisto jasno,
"'naj bi podkomisija delala, kajti dejansko je celotno
jijavnost prevzela nadkomisija. Podkomisijo so torej
^vdirali in Funkcij je bil ob funkcijo.
Ko je torej Anastaz Funkcij zjutraj, namesto da bi
2 posvetil telesnim vajam, prešteval svoje funkcije, je
ji j vedno znova v veliki zadregi, saj se je teh funkcij v
jglgi praksi nabralo toliko> da niti ni natanko vedel,
fcglilco. Pri zajtrku je vestno pregledal vsa vabila na seje
j„ ostanke tistega dne. Ko je ugotovil, da bo imel priloš-
(0Si prediskutirati ves ljubi dan, je veselo rekel svoji
%m
»žena, spet me ves dan ne bo.-<
»Spet?!« je vzkliknila žena. »Kaj pa vendar toliko pre-
pevate?«
»Ti tega ne razumeš. To so izredno pomembne druž-
ine zadeve, ki terjajo vsestranske razprave, temeljite iz-
menjave mnenj Poglej konkretno! Na dnevnem redu seje
fnšega terenskega odbora za popis komunalnih objektov
in^o pod trinajsto točko na primer stanje tretje in pete
0ne svetilke in ukrepe za odpravo tega stanja. Kaj ne
mhteva to širokega angažiranja in aktivnosti?«
če te tako, že mora biti tako, ie mislila žena in njen
poj Anastaz je bil še bolj zadovoljen, ker jo je nekako
iružbeno politično prepričal Namesto na delovno mesto
je odšel na prvi sestanek, s prvega sestanka tega dne bo
odšel na prvo sejo, nato bo sedel še na drugem sestanku
in drugi seji, vmes pa morda še na kakšni konferenci,
lizpraoljai bo in diskutiral. ugotavljal in poudarjal, tu in
lam kal podčrtal, kaj naglasil in kaj menil. Plodni se-
stanki in plodne seje bodo njegovo življenje naredili še
Ml plodno	Drago Hribar
ZA LJUBITELJE NARAVE
Gloksinija
Njeno pravo ime je Sinnin-
gia, ki ga je dobila po zna-
nem vrtnarju. Doma je
iz tropskih gozdov Brazilije.
Pri običajni vzgoji cvete
od maja do avgusta. Vrtnar-
ji jih razmnožujejo s seme-
nom in nudijo že od februar-
ja in marca dalje. Vzgojo lah-
ko naravnamo tudi tako, da
cvetejo proti jeseni.
Mnoge ljubitelje sobnih
rastlin, zlasti začetnike, če-
sto razočarajo lepe pri vrtnar-
ju nabavljene sadike. Na ne-
primernem, sončnem prosto-
ru odcveto v parih dneh,
kljub rednemu zalivanju. Za
direktno sonce je gloksinija
občutljiva, vendar zahte-
va mnogo svetlobe, ki je po-
trebna za razvoj cvetnih na-
stavkov. Dalje zahteva enako-
merno topel prostor (20° C),
obilo zračne vlage in stalno
vlažno zemljo. Zalivamo z
deževnico ali prekuhano vo-
do, vendar izdatno. Listi mo-
rajo ostati pri zalivanju su-
hi, sicer obolijo in prezgo-
daj propadejo.
Ko rastline odcvetejo, jih
postopoma prenehamo zaliva-
ti in presušimo. Listje poru-
meni in odmre. Gomolje, ki
ostanejo v zemlji z lončki
vred prezimimo v zmerno
toplem prostoru (10—15"). Fe-
bruarja ali marca nasled-
nje leto gomolj očistimo ter
plitvo posadimo v novo rah-
lo in redilno prst. Dokler go-
molji ne odženejo potrebuje-
jo le malo vlage in lahko v
premokri zemlji segnijejo. še-
le pozneje, ko se pokažejo
prvi listi jim dodajmo več
vlage in tudi hrane v obliki
hranilnih zalivkov. Pri dobri
oskrbi in zahtevanih pogojih
bodo prezimljeni gomolji vsa-
ko leto znova cveteli tudi
pri domači vzgoji.
NA KRATKO
Hvala,
gostitelji!
Komaj so zadnji udele-
ženci letošnjih iger »Brat-
stvo in enotnost« odpoto-
vali v nedeljo popoldne iz
Celja, že so na Občinskem
komiteju Zveze mladine
prejeli dva telegrama, Mla-
dinci Vinkovcev in Zrenja-
nina se zahvaljujejo celj-
skim tovarišem za lep
sprejem in niso pozabili
pohvaliti tudi celotne or-
ganizacije, ki da je bila
izredna. Prav ta skromna
pozornost kaže, da znajo
mladi ceniti delo svojih to-
varišev in da so vezi, stkar
ne na vseh igrah, resnično
močne.
Mačka vzreja
mlado kuno
Kmet iz Podvolovljeka
Alojz Robnik je sredi ju-
nija podiral smreke in pri
tem na enem od padlih
dreves odkril lepo gnezdo
s štirimi mladimi kunami.
Sin Vinko je kune pobral
iz gnezda in jih odnesel
domov v zaboj ter nato
vse skupaj postavil na
krušno peč. Očitno pa je
bilo mladičem tod prevro-
če, kajti tri kune so čez
teden dni poginile, ostala
je le ena. Ker je sočasno
imela mlade tudi domača
mačka, vendar samo enega
mladiča, je nekega dne zle-
zla v zaboj in si od tod
tod odnesla mlado kuno
v svoje gnezdo in začela
kuninega mladiča vzgajati
kot svojega.
Zakaj?
V nedavnih lepih časih
je bilo dovoljeno v Cakar-
jevi ulici od vogala pri po-
šti in do vogala pri komu-
nalni banki stati vsaj pet
minut. Toliko, da si odne-
sel pismo v nabiralnik, od-
dal priporočeno pismo,
odpeljal težji paket. Toda
ta ugodnost je bila nedav-
no avtomobilistom črtana,
dasiravno je Cankarjeva
ulica ena najširših v Celju.
Zakaj?	-ec.
Sladkorni stožec
Je samo ena izmed sort
zelenjadnice, ki je zlasti v
Švici precej razširjena kot
Fleischkraut. Spada v isti
rod (Cichorium) kot že zna-
ne sorte radiča (zeleni solat-
nik, rdeči treviški). Za raz
liko od teh pa oblikuje že na
njivi lepo sklenjene podolga-
ste štruce, ki so podobne ki
tajskemu ohrovtu. po zuna-
njosti zelenjadnic skoraj ne
ločimo, po okusu pa sta po-
vsem različni.
Pri nas bi ga lahko v znat-
no večjem obsegu sejali kot
nadomestilo za pozno jesen-
sko endivjo. Vzgoja je eno-
stavna. pridelek pa je več
ji kot pri endivji, če s ko
reninami vred populjene štru-
ce obesimo v hladno zračno
klet bomo imeli solato do
novega leta.
Sladkorni stožec sejemo di-
rektno na gredice od sredi-
ne junija do sredine julija,
čim prej razredčimo na raz-
daljo 20 x 20 cm, po potrebi
okopi jemo ter en do dvakrat
dognojimo.
Lovci bodo tekmovali
Tudi celjska lovska dru-
žina HUM bo ob prazno-
vanju letošnjega občinske-
ga praznika pripravila za-
nimivo tekmovanje v stre-
ljanju na glinaste golobe.
Tekmovanje bo 28. julija
na Gričku, sodelovale pa
bodo številne lovske dru-
žine iz celjske regije. Naj-
boljšim šestim tekmoval-
cem bodo podelili pokale
in nagrade.
Načrtnejša
poklicna rehabilitacija in
zaposlovanje invalidov
Pred slabimi štirimi leti je
bila v Celju ustanovljena stal-
na konferenca za rehabilita-
tijo invalidnih oseb za ob-
močje tedanjega celjskega
»kraja. Ustanovljena je bila
i namenom, da bi povezova-
la prizadevanja družbenih in
strokovnih dejavnikov pri re-
habilitaciji in zaposlovanju
invalidnih oseb. V dosedan.
jem delu konference ni do-
*Sla vidnejših uspehov pri
koordinaciji dela in integra-
li dejavnosti poklicne reha-
bilitacije. Bila pa je pobud
lik izdelave programa te de-
dnosti. Predlog programa
Poklicne rehabilitacije in za-
poslovanja invalidnih oseb so
Pripravili v Zavodu za reha-
Mitacijo invalidov v Celju.
^ uvodoma je treba pouda-
ri. da je program temeljit
Analizi dosedanjega in seda-
la stanja, preskromen pa
W podajanju konkretnih re-
litev.
Analiza dejanskega stanja
da imamo v Celju nad-
^Prečno število upokojen-
** v odnosu do aktivnih
Varovancev, nesorazmerno
Jko število bolezenskih iz-
J^nkov itd. dodajamo še
v° in sicer, da je bilo v ce-
komunalni skupnosti so-
?*nega zavarovanja v letu
10,01 uživalcev invalid-
pokojnin na sto aktiv-
ih zavarovancev, dočim je
Jubliško povprečje le 6,27
j~totka. Iz popisa vseh in-
L^nih oseb, ki pa je bil
leta 1963, izhaja, da
l^o na celjskem območ-
"okrog 16.000 invalidnih
k.da je 34 odstotkov
JJših od 40 let in, da je
^ ej uspelo uveljaviti pra-
jj0 do poklicne rehabilitaci-
lov	2,9 procentov de-
JJjh invalidov
inv^"3 ie torej orientacija
krškega zavarovanja v
Rojevanje invalidov in ne
^rjanje le teh v poklicno
"ilitacijo. čeprav je ta
ekonomsko upravičena. To
nam pokaže aproksimativni
izračun za 83 invalidov, ki jih
je v letu 1965 usposobil in za-
poslil Zavod za rehabilitaci-
jo invalidnih oseb čisti eko-
nomski učinek preko 20 mi-
lijonov dinarjev (2 milijardi
SD!). Naj navedemo, da zne-
se potrebna investicija za
omenjeni učinek le nekaj pre-
ko en milijon dinarjev. Tako
vložena sredstva bi se kon-
kretno socialnemu zavarova-
nju povrnila že v dobrih
dveh letih.
Kot zanimivost posebne
vrednosti naj bo navedeno,
da bi z 20 odstotnim zmanj-
šanjem priliva invalidskih
upokojitev (to je v SRS 600
primerov) prihranili 15 mili-
jard starih dinarjev! Menim,
da se lahko vsakoletne izgu-
be na skladih socialnega za-
varovanja pred to številko
skrijejo.
Nerazumljiva in kratkovid-
na je bila zato dosedanja po-
litika invalidskega zavarova-
nja, ki se nam sedaj začenja
krepko maščevati. Iz zgoraj
navedenega izhaja, da je nuj-
no dosledno prizadevanje za
usposobitev in zaposlitev sle-
hernega invalida.
Poleg pomanjkanja ustrez-
ne orientacije v doslednejše
usposabljanje invalidnih oseb,
je značilno za stanje na pod-
ročju rehabilitacije tudi znat-
na razdrobljenost organizaci-
je. V tem pogledu deluje
preko 13 institucij in posle-
dica je neracionalnost, ne-
kompleksnost, nekontinuira-
nost in neučinkovitost v re-
habilitacijskem postopku, kar
zopet po drugi strani povzro-
ča nesorazmerno veliko po-
rabo družbenih sredstev.
Zato menim, da ne bi sme-
li ob dokončnem sprejema-
nju programa mimo sramež-
ljivo izražene misli o funkci-
onalni in dejanski integraci-
ji strokovnih in gmotnih sil.
j. kov.
Aranžerji so tekmovali
že šestič za najlepšo izložbo
Pravkar končano tekmo-
vanje celjskih aranžerjev, ki
sta ga organizirala Olepševal-
no in turistično društvo Ce-
lje in Poslovno združenje za
gostinstvo, obrt in komuna
lo, je ponovno dokazalo, da
so podobna tekmovanja zelo
pomembna. Tako je letos te-
kmovalo 11 delovnih organi-
zacij s triindvajsetimi aran-
žerji, ki so- opremili 51 izložb,
če primerjamo udeležbo v
letošnjem letu z udeležbo na
prvem podobnem tek-
movanju, ki je bilo leta 1956
(sodelovalo je šest delovnih
organizacij, 8 aranžerjev pa
je opremilo 28 izložb) vidimo,
da se tekmovanje stalno ši-
ri in vse bolj upravičuje svoj
obstoj.
Tajnik Olepševalno-turistič-
nega društva prof. Zoran Vu-
dler je na zaključni priredit-
vi poudaril, da je tekmova-
nje postalo zelo pomembno,
da je doseglo že visoko kvali-
tetno raven in da se izložbe,
ki so jih opremili celjski
aranžerji lahko primerjajo z
najlepšimi izložbami v tujini.
Letos so na tekmovanju sode-
lovali tudi aranžerji iz širše
celjske regije, kar je vseka-
kor zelo spodbudno.
Komisija, ki je ocenjevala
izložbe, je imela zaradi izred-
ne izenačenosti posameznih
izložb precejšnje težave pri
podeljevanju nagrad. Vse iz-
ložbe so si ogledali trikrat:
pri dnevni, popoldanski in
večerni svetlobi ter tako po-
skušali poiskati razlike med
kvaliteto posameznih izložb.
V skupini A je zmagal
Zdravko Božič ni k (Ljudski
magazin) z 39 točkami pred
Ivanom Detomo (38 točk),
tretje in četrto mesto pa si
delita Aleksander Paunovič
in Zlatko Tome (36 točk). V
skupini B sta bila najboljša
Kline in Krušič (Tehnomer-
cator Celje (z 38 točkami,
drugi je bil Aleksander Pau-
novič s sodelavci (37 točk)
in tretja Elizabeta Cimperc
(Velenje) s 36 točkami. Sku-
pina C: 1. Vida Zupane (34
točk), 2. Stanko Šopek (32
točk). Skupno so letos po
delili 11 nagrad in 34 dip-
lom.
Celjski aranžerji so se sku-
pno s predstavniki Olep-
ševalno-turističnega društva
in predstavniki posameznih
delovnih organizacij strinjali,
da je treba tekmovanje razši-
riti vsaj na štiri podobne pri-
reditve letno. Tako bi se za-
gotovilo, da bi bile izložbe
estetsko urejene skozi vse le-
to, ne pa samo med tekmo-
vanjem. Zavzeli so se tudi za
tekmovanje, ki bi zajelo več
aranžerjev iz vse republike.
Povečati je potrebno tudi
število nagrad, saj so dose-
danje nagrade vse premajhne
za delo, ki so ga aranžerji
opravili.
T. VRABL
u. julija 1968


NA KRATKO
Enoten
rudarski
šolski center
Od novega šolskega leta na
prej bo deloval v okviru Za-
savskih premogovnikov eno-
ten rudarski šolski center, ki
bo imel sedež v Zagorju ob
Savi, v Zagorju ob Savi pa
bo prav tako sedež poklicne
rudarske šole in internata ru-
darskega šolskega centra,
medtem ko bosta učni delo-
višči še naprej v Trbovljah,
na Lakonci, in v Zagorju ob
Savi.
š-
Gostje iz Poljske
Ob prazniku celjske obči-
ne bo 20. tega meseca gosto-
val v Celju najboljši folklor-
ni ansambel Halka iz Polj-
ske, ki šteje 55 članov Prire-
ditev bo zvečer v Narodnem
domu, poljski gostje pa pri-
hajajo v Celje na povabilo
občinskega sveta zveze kul-
turno prosvetnih organizacij.
Celjanom se obeta izjemen
umetniški dogodek
Seja sveta za kulturo
V	ponedeljek je bila v Ce-
lju seja sveta za kulturo, na
kateri so govorili o letošnjih
šlandrovih nagrajencih, hkra-
ti pa tudi o razdelitvi letoš-
njih sredstev za vzdrževanje
kulturnih domov.
Problem s prostori
N-a zadnjem občnem zbo-
ru DPD Svobode v Zagradu
so največ razpravljali o te-
žavah, ki izvirajo iz pomanj-
kanja ustreznega prostora za
kulturno delo. Zagrad sicer
ima svoj kulturni dom, ven-
dar je v nemogočih razmerah
in zato dejavnost društva tu-
di ni mogla biti takšna, kot
bi lahko bila. Ena osnovnih
nalog novega vodstva bo prav
ta, da se bo zavzelo za čim-
prejšnjo ureditev tega pro-
blema
Prireditev v Socki
V	okviru praznovanja kra-
jevnega praznika Socke so
prizadevni delavci pripravili
v nedeljo prireditev, ki sta ji
prisostvovala tudi predsedni-
ca in podpredsednik občin-
ske skupščine Olga Vrabičeva
in Zdravko Trogar. Med šte-
vilnimi obiskovalci je največ-
jo pozornost vzbudila kroni-
ka o Socki, pisana v verzih,
avtorice Darinke Vizjakove,
navdušil pa je tudi domači
pevski oktet.
AVTOMEHANIKI OB
SVOJEM DNEVU
Združenje šoferjev in av-
tomehanikov bo priredilo 13.
in 14. tega meseca v Celju po-
leg športnih tudi kulturno
prireditev, ki bo pokazala še
drugo plat udejstvovanja čla-
nov te organizacije.
Zgražam se ob plaži...
Intervju z Danetom Debičem o njegovem zgodovinskem romanu in še o čem.
Daneta Debiča m potrebno predstavljati, kar
seveda tudi ni naš namen. Povod za pogovor,
če že vedno iščemo kak povod, nam je dal prav-
zaprav sam, s tem, ko je nekega dne prinesel
v uredništvo rokopis svojega novega romana. In
pogovor je stekel.
Kaj pomeni biti pisatelj in voditi Stano-
vanjsko gospodarstvo?
—	Soočenost pisatelja s stvarnostjo m skrb-
mi, ki iz te stvarnosti izvirajo, imajo za pisate-
ljevo ustvarjalnost nekaj dobrih in nekaj prav
pogubnih posledic, »šola življenja«, ki je Gor-
kega pripeljala do odkritij socialnih krivic in
vpliva proizvodnje na medsebojne odnose dru-
žbenih razredov, pa je te spoznavalne vrednote
posredoval zatiranim razredom na umetniško iz
povedni način, bi mogla tudi meni koristiti, če
ne bi poskrbel za te dobrine svoj življenjski čas.
Nedvoumno je zame, da s svojim poklicem grad-
benika. še bolj pa z opravljanjem vodilne dol
žmosti pri Stanovanjskem gospodarstvu Žalec
uničujem mnogo sil in sle po ustvarjanju lite-
rarnih del samemu sebi. Vprašanje je le, koli-
ko slovensko ljudstvo potrebuje literarnih del
domačih književnikov in koliko jih potrebujemo
za naš planirani, oblikovalni m organizacijski
družbeni razvoj.
—	Kolikor mi je znano, pripravljaš izdajo
novega, zgodovinskega romana Zakaj prav
zgodovinskega?
—	To vprašanje rm je všeč. Lepo je pisan
zgodovinski roman, ker lahko barvito opisuješ
dogodke, fabula se z lahkoto naplete in je lah-
ko za bralca zelo vabljiva ob tako fabulo pa la-
hko brez bojazni napleteš svoje misli, svoje oce
ne medsebojnih človeških odnosov, morda de-
terminacijo človeka.
—	Gre za roman Satir m Nimfa. B: lahko
o njem še kaj povedal?
—	Roman se dogaja v drugem stoletju na-
šega štetja. Ob čudovito ljubezensko zgodbo med
možem in ženo (ukradeno sužnjo), se je dalo
natkati še mnogo lepih podob našega domačega
kraja, Primorja in Dalmacije in orisi takratnih
mest mi bodo verjetno uspeli. Junak zgodbe je
kipar, umetnik iz Helande in stvari, ki jih kleše,
so še danes na ogled v antičnih zbirkah, muze-
jih in parkih. Pomembno se mi zdi v romanu
to, da moj junak globoko ceni umetnine. U-
metnost mu ni zaradi umetnosti; pogosto je
zanj lepota tudi dobrota. Zdi se mi, da je bil
v tistem stoletju sorodnih misli cesar Mark Av-
relij, pozni stoik. Tudi Epikurejci so uganili
nekaj današnjih resnic in te stvari je lepo opi-
sovati.
—	Kako bi v nekaj stavkih označili glav-
no fabulo?
—	Lisiander išče svojo ženo, ukradeno ljub-
ljenko. v obmorskih mestih; tudi sam zboli,
na pot mu pomaga bogati starec, lastnik manu-
fakturnih delavnic; Lisiader spoznava kraje, spo-
menike, svetišča, ljudi pri delu, domove, umet-
nine in pripotuje v naše kraje, kjer odkrije
svojo ljubljenko, ki so ji iztaknili oči. Zdaj se
mi zdi važno to, da je njegova ljubezen, njego-
va povezanost z ljubljenko tako globoka, da ta
njena pohabljenost, ko ji je lepe modre oči za-
menjala srepa neprosojnost ne more iz njegovih
misli iztrgati naklonjenost slepi ženi Evri.
—	Pomeni, da je roman nastal kot plod
preučevanja zgodovine?
—	Zgodovinski roman mi je že desetletja
dajal pobudo za potovanja; že zaradi obveze do
Prešernovega sklada je čas, da se sanjarjenja
spremene v realne osebe, preko knjig dostopne
ljudem. Poleg tega je vsebina romana zajeta
iz »zlatega obdobja« miru v naših krajih, ko
nekaj stoletij ni bilo prave vojne na naših tleh,
potem pa so znenada pridrli Markomani m
Kvadi, plenili mesta in se pred Markom Avreli
jem, cesarjem filozofom spet umaknili v prago-
zdove severa in pušča. V tem času pa so nastala
tudi takšna umetniška dela — morebiti jih je
resnično klesal moj umetnik — kot je reliei
Nimfe in Satira na edikuli rodbine Ennijev v
Šempetru. Ta umetniška stvaritev vzbuja čust-
veno doživljanje umetnosti tudi danes, saj nas
s svojo globoko vsebino in čisto prispodobo,
poleg tega pa s tehnično neoporečno izvedbo
izvablja iz naše čustvene zaprtosti v svet blago-
mislečih ljudi Ljudje, ki so klesali in kupovali
te blesteče grobnice, za katere so'z velikim na-
porom vlačili na saneh srebrni grobozrnati mar-
mor s Pohorja, so cenili svoje drage. Človek
imel vrednost. Jo ima danes v času tehnične^
napredka, navkljub socialnim ustanovam?
—	Ali sodobna tematika morda ni ^
njunkturna?
—	Ni! Nekaterim tudi ni zato, da bi bila!
—	In standardno vprašanje — katere^
sodobnega tujega iin domačega avto*?
najbolj ceniš in zakaj?
—	Zaslužil bi slabo oceno, ker ne znam
govoriti na tako sodobno vprašanje, podobr,0
vprašanjem osemnajstletnicam. Zgražam se oj,
plaži, ki uničuje dragocen družbeni papir, 3»
posluje tiskarske stroje ter jemlje čas in partij
bralcem. Za to, da je pri nas toliko te plaže
za katero zapravlja mnogo mladine denar, ^
opravičila. Književniki pisatelji so miselno sq.
rodstvo in zato jih ne bi rad sortiral, najmam
domače; tudi najslabši pisatelj se trudi nap/,
sati lepo knjigo. Od tujih pisateljev mi jih ^
drago precejšnje število; kako so mi odpiraij
in mi še odpirajo obzorja, tako sem določen
čas bolj čislal nekatere, potlej pa jih uvrstil
v svoj miselni svet, ne da bi jih primerjal med
seboj Vsekakor mi je zdaj zelo všeč, če prg.
berem knjigo, v kateri je pisatelj prestopil »zvoč.
ni zid« in mi kaj novega odkril. Tako sem s«
počutil pri branju Proustove knjige tudi ob
knjigi Bratje Karamazovi Dostojevskega Najljub-
ši so mi pisatelji, ki so prepričani kakor ja^
da je svet kljub dozdevni nesmotrnosti za eio.
veka, ki je dobro vzgojen, vreden bivanja, da se
je vredno tudi'; žrtvovati za ustvarjanje medse-
bojne človeške družbene harmonije; čeprav e
včasih težko razumeti, da moraš s puško v bor-
bo za mir Ker sem bil partizan in pozneje
aktivist in komunist, prenasičen z ekstremnimj
ideali, tudi menim, da sem prehudo »samosvoj«,
da bi zdaj uspeval s sodobnimi temami
—	S čim se še sicer ukvarjaš?
—	S političnim aktivizmom kadar me po-
trebujejo. Poleg tega pa sem ljubitelj umetnosti
in rad obiskujem slikarske razstave Rad pa
tudi kot skromen amater preučujem arheološke
zanimivosti naših krajev Malo se ukvarjam z
zbiranjem raznih vrst opeke in numizmatiko, pa
še s čim. kar sodi v take skromne zasebne zbir-
ke. Zelo rad potujem ;n obiskujem muzeje 111
galerije, najbolj srečen pa sem v krogu svoje
družine in na sprehodih s hčerko, kajti vsako-
dnevni službeni napor je tolikšen, da s: človek
le s težavo obnavlja delovne sposobnosti Na vso
srečo pa mi je pisanje celo za odpočitek
DRAGO HRIBAR
Celjsko učiteljišče pripravljeno
letos je zavod zapustilo zadnjih 73 učiteljev
Z zaključkom letošnje-
ga šolskega leta je celjsko
učiteljišče prenehalo obstaja-
ti. Likvidacija je bila združe-
na z 20-letnico obstoja, ki so
jo dijaki, profesorji in starši
slovesno obeležili na skupni
prireditvi prejšnjo soboto v
Narodnem domu. Slovesnosti
so prisostvovali tudi številni
gosti.
Ob tej priložnosti je o de-
lu učiteljišča govorila ravna-
teljica Viktorija Kavčiče-
va. Poudarila je predvsem
pomen ustanove za vzgojo
učiteljskega naraščaja ter se
spomnila prve ravnatelji-
ce prof. Danice Glinškove in
njenih zaslug za razvoj in pe-
dagoško rast šole. V vseh
dvajsetih letih je celjsko uči-
teljišče dalo 1.150 učiteljev,
od katerih jih je večina izšla
iz vrst delavskih družin. Ka-
kor je bil začetek skromen,
tako je bila velika volja do
dela učnega zbora. Uspehi se-
veda niso izostali, saj je celj-
sko učiteljišče že v drugem
letu obstoja prejelo Zupanči-
čevo nagrado, ki mu jo je
podelil izvršni ljudski odbor
ljubljanske oblasti kot naj-
boljši šoli na svojem območ-
ju. Učiteljišče je ves čas go-
stovalo na drugi osnovni šo-
li in čeprav so morali v ure-
ditev učnih prostorov vložiti
poleg velikih naporov tudi
precej denarja, je bila
srečna okoliščina, kajti dijaki
so bili v nenehni povezavi s
pedagoško prakso. Ob hospi-
tacijah vadniških učiteljev so
spoznavali raznolikost dela,
metode posredovanja učne
snovi, posebnosti otrok in
vzgojne probleme. Učni zbor
učiteljišča, kot je dejala Vik-
torija Kavčičeva, je vsako le-
to znova ugotavljal, kako so
se začeli dijaki prav po sre-
čanjih m samostojnih na-
stopih na vadnici spreminja-
ti iin resniti.
Za svoje poslanstvo so se
miade generacije usposablja-
le v mnogih organiziranih
oblikah, kjer so pridobivale
in uveljavljale svoje sposob-
nosti, znanje in interese. Po-
sebno nalogo v družbeni ak-
tivizaciji mladine pa je
opravljala mladinska orga-
nizacija, ki je bila vsa leta
pobudnik, usmerjevalec in
aktivni dejavnik organizirane-
ga idejno političnega, kultur-
nega in interesnega življenja
mladine. Uveljavljanje samo-
upravljanja je tudi na celj-
sko učiteljišče vneslo vrsto
oblik — od razrednih skup-
nosti do krožkov in društev.
Ob koncu se je ravnateljica
V. Kavčičeva zahvalila vsem
vadniškim učiteljem m dru-
gim ter jim izročila spomin-
ska darila. Ob slovesu z le-
tošnjimi maturanti je izrazi-
la željo, da bi se v svojem
poklicnem delu kakor v *
venšolskem udejstvovanju
lepo uveljavili in da bi bili
zadovoljni in srečni tudi v
osebnem življenju. Najboljše
želje je izrekla tudi prvim
maturantom pedagoške giIt>
nazije, ki se bodo po tej šo-
li usmerili v študij na višje
ali visoke šole.
Šempeterski piknik
Z velikim piknikom na prostoru ob Seškem mostu,
ki so ga pripravila vsa šempetrska društva, pobudo
zanj pa je dal Ivan Kuhar, ki je tudi vodil vse pri-
prave, so v nedeljo zaključili praznovanje žalskega
občinskega praznika. Prireditev je popolnoma uspela,
saj se je je udeležilo več kot 3 tisoč ljudi, med njimi
tudi Franc Leskošek-Luka, Tone Bole in Miran Cvenk.
Šempetrski piknik, ki ga nameravajo prirejati vsa-
ko leto kot prvovrstno turistično rekreacijsko prire-
ditev, je bil v pravem pomenu piknik. Na obsežnem
gozdnatem prostoru so postavili kakih šestnajst stoj-
nic in šotorov; igrali so trije ansambli, poleg tekmo-
vanja lovcev in ribičev v lažeh so lovci in ribiči odi-
grali tudi šaljivo nogometno tekmo, ki je nasmejala
številne gledalce. Ob lovskih in ribjih specialitetah,
domači kapljici, pod jasnim nebom in svežini je ve-
selo razpoloženje trajalo prav do zgodnjih jutranjih
ur. Prireditelji, ki so v vzorno organizacijo vložili ve-
liko naporov, so lahko resnično zadovoljni.
Uradna otvoritev knjižnice
Le-ta pomeni uspeli celjske skupnosti
Prejšnji teden so tudi ura-
dno odprli novo študijsko
knjižnico. Slovesnosti so pri-
sostvovali najvišji predstavni-
ki javnega in kulturnega živ-
ljenja celjske občine, repub-
liškega sekretariata za pro-
sveto in kulturo, slovenskega
bibliotekarskega društva, na-
rodne in univerzitetne knjiž-
nice in drugi. Knjižnico je
odprla predsednica občinske
skupščine Olga Vrabičeva.
Nova zgradba pomeni
velik dosežek vse družbene
skupnosti, je med drugim
dejal, predvsem pa velik
uspeh celjske občine, ki je
ob koncu nosila vso težo in-
vesticijskih stroškov. Nihče
ne dvomi, da lahko ta dose-
žek z iskreno radostjo prište-
jemo k vsemu tistemu, kar
smo zgradili v prid trdne-
mu in zdravemu družbenemu
razvoju. Ta uspeh je tem
večji, ker je bil dosežen v
močno zaostrenih ekonom-
skih in finančnih razmerah,
hkrati pa je rezultat politič-
ne zrelosti družbene sredine,
ki je tudi v zaostrenih pogo-
jih ohranila zdravo težnjo,
da bi zagotavljala čim-
bolj skladno napredova-
nje družbe.
Upravnik Vlado Novak se
je zahvalil za razumevanje
in naklonjenost ter za izdat-
no pomoč ne le v imenu de-
lovne skupnosti študijske
knjižnice, ampak v imenu
vseh kulturnih ustanov ka-
kor občanov, ki so si že in
si še bodo v tej hiši poglab-
ljali svoje splošno in strokov-
no znanje. Ta zahvala pa ne
velja samo celjski občinski
in nekdanji okrajni skupšči-
ni, je rekel, pač pa še pose-
bej tistim predstavnikom, ki
so nam v naših prizadevanjih
stali ob strani. Delovna skup-
nost študijske knjižnice bo
lahko v novih pogojih doseg-
la večje družbene učinke, za-
to si želi čimbolj plodnih sti-
kov z delovnimi organizaci-
jami in strokovnimi krogi,
da bi še bolj zartesljivo do-
gnala njihove potrebe. To
srečanje, je dejal ob koncu,
naj bi bilo začetek takih zre-
lih medsebojnih dogovor0*-
da bi knjižnica in v njej n3'
kopičeno znanje vrača"
družbi to, kar je ta vloži!8
vanjo.
V svojih pozdravnih
daj so gosti izrazili zadovolj'
stvo ob dejstvu, da je CelJ*
dobilo po osvoboditvi
edino v državi sodobno knjlZ"
nico ter zaželeli delovnem11
kolektivu največ uspeh°v'
Ob tej priložnosti je ravtf
telj NUK Jaro Dolar
ril celjski knjižnici Stats kf
xikon, Bruno Hartman v-i^,
nu mariborske študijske knJ
niče rokopis Ašker<:ejai
Grešnih verzov, nekaj
pa direktor Mohorjeve
niče Pavel Oolmaier

B M^
11. julija
Pod lipo zeleno
rahko bi rekli tudi dru-
.e Na primer: V gaju
^ih dreves. Tako pa
s^ijo kar po domače:
P ^jnemarju. Prideš, se-
^ pod košato lipo, na-
Jis P1^5- 1,11(11 ob
Ravnikih. In kako se pri-
Le. Posebno če nale-
na dobre znance in
riiatelje. Na take, ki niso
Uiišljavi, ki jo urežejo
r po domače. Tako kot
jo tisto soboto. Sobota
^ seveda delavnik. Ljudi
tičejo njive in travniki,
[liceta hlev in svinjak,
l^di Ajnemarjeve. Ali go-
;ti so prvi. Tako pravi
^di. Pusti travnik in nji-
vo, Pusti hlev 111 svinjak,
jjjji po harmoniko in jo
^tegne, da poskočne me-
odije zaplešejo v poletni
mralc, da kresničke zara-
;aj0 pod krošnjami sadnih
jjeves. In fantje: Vanč in
2ani, Pa Franček in Korl
a še jih je tukaj kopica
_ jo urežejo, čeprav ne
povsem ubrano, a vendar
le v petju čutiti nekdanjo
>mečko domačnost.
_ Jaz sem debeli Žan,
jebeli žan, debeli Žan ...
- Jaz sem pa suhi
Fran. suhi Fran ...
Punčka domača pa nosi
na mizo: oranžado in kok-
brizganec in pivo, pa
[Udi čistega vina ne manj-
ka. In ko Rudijeva har-
monika le ne utihne, de-
Ideta pa se s polja še niso
vrnila, fantje kar sami
zaplešejo. Rudi ne gleda
na uro, ne govori o dav-
kih m drugih bremenih,
fante priganja, da le naj
še pojo, saj domačega pet-
ja skoraj ni slišati. In se
človek zamisli: Ko bi bilo
vedno in povsod tako! Ko
bi gostinci (Seveda ne
vsi?!) ne gledali samo na
to, koliko ima gost v žepu
denarja, ko bi gosta upo-
števali tudi takrat, ko »žu-
li« tri oranžade vse popol-
dne in še v noč, ko bi
takrat, ko gost sede za
mizo o davkih molčali, ko
bi ne bili med prvimi, ki
po našem socializmu udri-
hajo, ko bi takrat, ko go-
stom zmanjkuje besed,
pristavili ploščo narod-
nih pesmi, pa bi mi, ki
radi zahajamo v gostilne,
še večkrat prišli. Prignali
bi prijatelje, znance in go-
stov bi niti ob delavnikih
ne manjkalo. Saj smo ven-
dar v času dopustov.
Prav zato sem se spom-
nil Goličevega Rudija iz
šešč, kako je prišel narav-
nost z njive, s kakim ve-
seljem je vlekel harmo-
niko, pa čeprav ni nihče
od nas z jurji »rožljal«,
saj nam je sam Rudi de-
jal:'
— Fantje, mladost brez
petja mlada ni, starost se
ob pesmi in lepi nelodi-
ji pomladi!
Pritrdili smo tem žlaht-
nim besedam, urezali še
nekaj viž in naslednjega
dne ni nikogar glava bole-
la To pa je najlepša re-
klama za naše — včasih
zares »presitne« gostince.
-k-
Jubilej šempeterske SVOBODE
Desetletnico so počastili s kulturnim večerom
šempetrska Svoboda je bi-
la ustanovljena 1958. leta, nje-
na ustanovitev in zlasti ka-
snejša rast pa je najtesneje
povezana z izgradnjo hmeljar-
skega doma. Mnogi člani so
tudi sami prispevali k izgrad-
nji s prostovoljnim delom.
V začetku je Svoboda štela
300 članov v dramski, glasbe-
ni, vokalni, kegljaški, folklor-
ni, šahovski, foto in knjižni-
čarski sekciji. Kasneje so
športne in druge dejavnosti
prišle v okvir društev, pri
Svobodi pa so ostale sekcije
kulturnega značaja, ki uspeš-
no delujejo še danes. Iz ča-
sovno sicer kratke, zato pa
tembolj bogate kronike je vi-
deti, da je šempetrska Svobo-
da v svojih sekcijah vzgajala,
da tako rečemo, vsaj 500 čla-
nov, ki so se kasneje vklju-
čili v kulturno življenje drug-
je. Od teh jih je danes v
društvu, ki šteje 100 aktivnih
članov, le še 30. Svoboda je
v času svojega obstoja prire-
dila 132 nastopov svojih sek-
cij, 56 v sodelovanju z drugi-
mi prireditelji, 36 tujih"~~go-
stovanj, medtem ko si je vse
njene prireditve ogledalo več
kot 34 tisoč obiskovalcev. To
je vsekakor lepa in bržkone
tudi redka bilanca. Ob njej
ne skrivata zadovoljstva niti
sedanji predsednik Jakob Fi-
šer in tajnik Anton Miklav-
žin, ki sta kljub svojim upo-
kojenskim letom tako rekoč
duša in gonilna sila celotne-
ga delovanja tega prizadevne-
ga društva. Bile so tudi mno-
ge težave. Tako je na primer
lani prenehal delovati pevski
oktet, ki si je s svojimi na-
stopi ustvaril soliden sloves,,
poseben problem pa pomeni
tudi šempetrski kino, ki ima
vedno manj obiskovalcev.
Vtem ko jih je bilo 1964. leta
še 53.511, jih je bilo lani sa-
mo 23.589. Kot meni Jakob
Fišer vzrok za to ni v pro-
doru televizije na vas, ampak
predvsem v tem, da si lahko
obiskovalci ogledajo filme, ki
jih vrtijo v Šempetru, že prej
recimo v Žalcu. Gre potemta-
kem za nekakšno nesinhroni-
zirano kinematografsko poli-
tiko. Društvo Svoboda mora
kino vzdrževati, zato je ra-
zumljivo, da bodo stroški to-
liko večji, kolikor manjši bo
obisk predstav, to pa pomeni,
da . bodo gmotno prizadete
druge sekcije.
Običajno ne gre, da bi ob
jubilejih govorili o težavah,
na katere tudi niso mislili, ko
so pred dnevi počastili deset-
letnico društva s kulturnim
večerom. Vsekakor je bil to
dostojen večer, ki je med
drugim pokazal, da je vod-
stvo Svobode odličen organi-
zator, prebivalci Šempetra in
okolice pa hvaležna publika,
ki zna nagraditi nastopajo-
če. V programu se je pred-
stavila folklorna skupina pod
vodstvom Edija Gaberška,
ansambla Eros in Trowa, ki
ju vodita Florijan Lesjak in
Boris Terglav kakor solisti,
med katerimi je bil tudi kot
gost Rafko Irgolič. O desetih
letih Svobode je spregovoril
njen predsednik Jakob Fišer,
ki je med drugim dejal, da
so na dosežene uspehe lahko
ponosni, saj je društvo nosi-
lec kulturnega življenja kra-
ja, ki je po njem postal tudi
znan. Ob tej priložnosti so
razvili prapor DPD Svobode,
na katerega so pripeli svoje
trakove predstavniki delovnih
organizacij iz žalske občine.
dhr
„ . , ...... , ,,,,,„,,,„
NA KRATKO
■- ........
Razvitje praporov
v okviru praznika žalske
občine in 10-letnice DPD Svo-
bode so prejšnji teden v slav-
nostnem delu kulturnega ve-
čera v Šempetru razvili tudi
prapora ribiške družine in ta-
bornikov. Svoje trakove so
nanje pripeli predstavniki de-
lovnih organizacij žalske ob-
čine.
Gibanje prebivalstva
Na območju žalske občine
so od 23. do 29. 6. sklenili za-
konsko zvezo:
—	LOBNIKAR Karol, Ma-
rija Reka št. 14, po poklicu
poljedelec in ZAKONJŠEK
Bronislava, poljedelka, Mi-
klavž pri Taboru 42;
—	GLUŠIČ Zmagoslav, voz-
ni ličar, Tomačevo 55, Ljub-
ljana in TOMŠIČ Angela, de-
lavka, Ložnica pri Žalcu 39;
—	SLAKAN Emil, kmet,
Miklavž pri Taboru 30 in FE-
GUŠ Frančiška, gospodinja,
Miklavž pri Taboru 31.
Umrli so:
—	AŠENBERGER Nežika,
delavka, stara 19 let, Zabuko-
vica 76;
—	JURC Jurij, upokojenec,
star 68 let, Polzela 18;
—	OBRAN Terezija, upoko-
jenka, stara 93 let, Polzela 18;
—	SENICA Ana, soc. podpi-
ranka, stara 80 let, Celje, li-
lekova 4;
—	SLAPNIK Katarina, roj.
BAJDE, kmetovalka, stara 45
let, Vransko 34;
—	KOZMUS Karel, kmet,
star 57 let, Lahovgraben 3;
—	KOVAČ Marija, soc. pod-
piranka, stara 51 let, Perno-
vo 4;
—	STRANIŠNIK Marija,
otrok, star 1 mesec, Zaplani-
na 12;
—	GRABNER Anton, upo-
kojenec, star 61 let, Letuš
št. 95;
—	HRASTNIK Neža roj.
SVETKO, stara 83 let, upoko-
jenka, Polzela 97.
Pesem in kitara
Pogovor bolj kot ne ad hoc
Danica Ramsak
Med njenimi osebnimi po-
datki sta gotovo najpomemb-
nejša mladost in glasba. Štu-
dira solo petje in klavir, ker
namerava v tem najti svoj
življenjski cilj. Živi, kratko-
malo, za glasbo in — mimo-
grede — kot je videti s slike,
tudi za vodo, kar pa seveda
v teh pasjih dneh ni nič ču-
dno. Lahko povemo še to, da
so Danico Ramšakovo pred
dvema letoma izbrali za naj-
lepšo Savinjčanko. Pa tudi to
še ne bi bilo vse, če ne bi
dodali še njene kitare in po-
pevk, nastopov s šolskim or-
kestrom in ansambloma Eros
in Trowa. K vajam hodi re-
dno, kadar pa nima vaj, pre-
peva doma. O tem tudi naš
pogovor.
—	Kdaj ste se začeli ukvar-
jati S petjem?
—	že ko sem bila otrok,
sem rada pela. Prvikrat sem
nastopila na prvem srečanju
ansamblov v Šempetru, na
javni RTV oddaji »Za našo
vas« pred petimi leti.
—	Pojete samo popevke ali
tudi narodne pesmi?
—	Oboje.
—	Ste se za tovrstno glas-
bo odločili, ker pevci danda-
nes služijo?
—	Ne. Izključno iz ljubezni
do glasbe.
—	Kateri pevci so vam pri
srcu?
—	Tom Jones, Engelbert,
Vukov, Leskovar.
—	Kolikokrat ste doslej že
nastopili?
—	Kakih petnajstkrat.
—	Kateri nastop vam je po-
sebej ostal v spominu?
—	Nastop v Vitanju, kjer
sem morala vsako pesem po-
navljati.
—	Vas v družini razumejo?
—	Doma imajo polno razu-
mevanje, sicer pa glasbe za
nobeno ceno ne bi pustila.
—	Samo pojete?
—	Ukvarjam se tudi z go-
spodinjstvom, ob katerem je
mogoče seveda tudi prepevati.
—	Ste za mini muhe?
—	O, sem!
—	In še za kaj?
—	Tudi igram v dramski
sekciji.
—	Pa po nižji glasbeni šoli?
—	Rada bi vsekakor nada-
ljevala šolanje.
H gostoljubnosti Ramšako-
vih je Danica dodala melodič-
ni napev stare pesmi ob last-
ni spremljavi. Kdo ve, če bo
ostala samo pri popevki?
(oh)
Slovesnost v Goto vi j ah
Pionirji gotoveljske šole ni-
so imeli svojega prapora. Za-
to so že na začetku šolskega
leta sklenili, da se bodo po-
trudili in na zaključni prire-
ditvi razvili prapor; tako se
je tudi zgodilo. Naprosili so
starejše Gotovljane, da so po-
magali izbrati ime padlega
borca, Gotovljana, po kate-
rem naj bi se ored imenoval
in katerega ime naj bo zapi-
sano na praporu. Na predlog
krajevne organizacije SZDL,
ki pa ga je potrdilo tudi
združenje ZB Žalec, je bil iz-
bran TONČEK ANTLOGA, ki
je šel zelo mlad v boj za svo-
bodo in so Nemci ranjenega
ujeli ter ga na črnelcu ustre-
lili.
Za nabavo prapora pa so
bila potrebna finančna sred-
stva. Pionirji so sami prevzeli
akcijo. Kar v Gotovljah so
nabrali okoli sto tisoč starih
din. Ostalo pa so prispevali:
občinska zveza DPM Žalec,
občinski sindikalni svet in ob-
činska konferenca SZDL Ža-
lec.
Ob razvitju je bila zares le-
pa slovesnost. Točke kultur-
nega programa, ki je trajal
dobro uro in pol, so prispe-
vali domači pevci pod vod-
stvom Jureta Gorška, mladin-
ci, člani dramske sekcije, so
nastopili s kratko igro, pre-
cej točk pa so dali tudi pio-
nirji, spremno besedo je za-
res občuteno in lepo vodila
študentka Majda Jošt. Prapor
je v imenu krajevne organiza-
cije SZDL Gotovi je razvil to-
variš Stane Dolar, ki je med
drugim dejal:
— Pionirji, ta zastava naj
vam bo svetal in neomadeže-
van spomin na vse tiste Go-
tovljane, ki so dali svoja živ-
ljenja zato, da zdaj vi živite.
Pionirka Marta Jordan je
materi padlega borca izročila
šopek vrtnic, pionir Iztok
Verdnik je prevzel prapor,
rekoč:
— Obljubljam, da nam bo
ta zastava, ta naš prapor, ne-
nehen vzor, kako se moramo
učiti, premagovati napore, da
bomo tudi mi postali zares
dobri državljani.
Prihodnje šolsko leto si bo-
do učenci gotoveljske šole
uredili pionirski kotiček, v
katerem bo shranjeno vse,
kar bo last odreda, seveda bo
tam tudi prapor.	-dk-
Dokumenti svetle preteklosti
Razstava o revolucionarnem gibanju v Savinjski dolini
Jl) dnevu borca so v osnov-
ali v Preboldu odprli stal-
° razstavo, posvečeno na-
gemu heroju Slavku šlan-
in revolucionarnemu gi-
^ v Savinjski dolini. Po-
J Predstavnikov javnega
^er\ja in gostov iz Celja,
.otvoritvi prisostvovali tudi
Jpačini. Ob slovesni otvori-
nastopil domači moški
_'ski zbor. Irena Povšetova
pa je recitirala Kajuhovo pe-
sem Tovarišu Slavku šlandru.
V otvoritvenem govoru je
predsednik občinskega odbo-
ra ZZB NOV Rado Cilenšek
dejal, da izpolnjuje s to raz-
stavo občinski odbor le delno
svojo dolžnost do mlajše ge-
neracije pri ohranjevanju re-
volucionarnega izročila. To je
le skromen prikaz dogodkov
na območju žalske občine,
saj bo bogato revolucionarno
preteklost še dopolnjevati z
novimi dokumenti in pred-
meti, ki jih gotovo še hrani-
jo prebivalci. Rado Cilenšek
je zatem govoril o vplivih do-
godkov velike oktobrske re-
volucije na revolucionarno
zavest tukajšnjih množic, pri
čemer je dejal, da so ideje
Oktobra tu našle plodna tla,
da pa tedaj še ni bilo borbe-
ne organizacije, ki bi množi-
ce popeljal v revolucijo. N
območju žalske občine so h
revolucionarne ideje žive zla-
sti v letih 1918—19, ko jih je
tedanja buržoazija z vsemi
sredstvi zatirala. Prebold je
bil ves čas središče uporni-
ških gibanj Savinjske doline,
iz njega so izšli mnogi borci
in komunisti in tudi njegov
delež v NOB je bil zelo velik.
Prav zaradi teh razlogov so
se odločili, da odprejo tu stal-
no razstavo, ki naj prikaže
vlogo, ki jo je odigrala par-
tija. Ob koncu se je Rado Ci-
lenšek zahvalil celjskemu mu-
zeju revolucije za sodelovanje
in predsedniku žalske občin-
ske skupščine J. Rozmanu za
gmotno pomoč.
Na razstavi zbrano gradivo
prikazuje dogodke zadnjih
petdesetih let, med njimi naj-
več iz časa okupacije, poseb-
ni mesto pa je posvečeno
Mvu o življenju in delu
^ega heroja in prebold-
- . iaka Slavka šlandra.
^stava v Šempetru
■ šempetrski osnovni šoli
H^o občinskem prazniku
r0 občine odprli razsta-
^ ' Prikazuje dejavnost po-
j. eznih društev in organiza-
^ tabornikov, RK, strel-
i,, in lovske družine, gasil-
i'šahovskega društva, TVD
W*ari in DPD Svobode. Na
lfr.vi so zastopani tudi
L obrat Šempeter, LIK
CJa, KK Žalec in Sip -
Agroservis.
Sezona se je začela
Ob lepem vremenu, pred-
vsem pa v nedeljo je bilo na
stotine avtomobilov, ki so se
v šentrupertu usmerjali v
Gornje Savinjsko dolino. Ve-
liko teh se je ustavljalo kar
ob Savinji, najbolj hrabri vo-
zniki in izletniki so začeli
previdno hladiti telesa v še
dokaj mrzli vodi, proti veče-
ru pa je bilo prižgano mno-
go ognjev, na katerih so pe-
kli ražnjiče in čevapčiče.
Od Strug proti Lučam gra-
de sicer cesto, vendar je v
Logarsko krenila dolga kolo-
na vozil. Večidel teh izletni-
kov je ostalo v Logarski,
drugi pa so se napotili na-
prej, mimo Rinke k izviru
Savinje in proti Okrešlju.
Tudi Robanov kot je sprejel
mnogo izletnikov- Kaže, da
ljudje komaj čakajo lepega
vremena, da bi se prepustili
naravi in počitku, ki jim ga
edinstveni pejsaži v Gornje
Savinjski dolini nudijo in
ponujajo. Na snegu pod Tur-
1 julija 1968

tednih«** 9
NA KRATKO
37 novih članov ZK
Kot vsa predavanja za mla-
de, tako so bila tudi tista, ki
so jih pripravili v okviru
mladinske politične šole v
Velenju, v mladinskem klu--
bu. Ob zaključku šole so
37 mladih udeležencev šole
sprejeli v Zvezo komunistov.
Večje zanimanje
za kavbojke
V velenjskem mladinskem
klubu so enkrat na teden vr-
teli tudi celovečerne filme.
Značilno je, da so mladi raj-
ši gledali kavbojske filme
kot pa druge.
Kotalkarji mecl prvimi
četudi je težko govoriti,
kateri šport ima v Velenju
največ privržencev in kateri
je dosegel največje uspehe,
velja ugotoviti, da je kotalka-
nje tako po številu aktivnih
privržencev kot po rezultatih,
ki so jih mladi tekmovalci
dosegli, med prvimi v rudar-
skem mestu. Kotalkanje zdru-
žuje okoli 50 mladih ljudi, ki
so se lepo uveljavili ne samo
na tekmovanjih doma, mar-
več tudi v tujini.
Ob Velenjskem jezeru ... (Foto: M. Božič)
Šoštanjskim usnarjem ni lahko
Sprostitev trga in s tem uvoza je usnjarje dvakrat prizadelo,
saj morajo poleg uvoznikov premagovati še izvozne carine
Jugoslovanski usnjarji, s
tem pa tudi usnjarji v Šo-
štanju, so močno prizadeti z
uvedbo liberaliziranega uvoza
usnjenih izdelkov. Pri tem ne
gre za samo kvaliteto, tem-
več za način izvoza, oziroma
uvoza. Kajti uvozniki, ti so
predvsem iz Italije in Avstri-
je, imajo doma olajšave, na-
ši izvozniki pa se morajo bo-
riti s 25-odstotno' carino (Av-
strija).
V prvi polovici letos je
opazen močan zastoj pri pre
delavi gornjega usnja. Zate-
gadelj so šoštanjski usnjarji
v težkem položaju, če k te
mu dodamo še dejstvo, da si
še niso povsem opomogli od
katastrofalnega požara pred
leti. Ta požar sicer v bistvu
danes več ne predstavlja co-
kle proizvodnji, vendar
so posledice kljub temu še
očitne.
Kar danes usnjarje breme-
ni, je težko razumljiva odlo-
čitev pristojnih, ki so usnje
uvrstili med artikle prostega
uvoza. Nerazumljivo je pred-
vsem zategadelj, ker so ti
izdelki bili dobičkonosni,
medtem ko so surovine de-
ficitne Naša živinoreja nam-
reč ne daje dovolj surovin
za predelavo (komaj 5A odst.)
zato jih morajo usnjarji uva
žati.
Izvozniki iz zamejstva so v
mnogo zavidljivejšem položa
ju, saj njih države izvoz po
spešujejo z visokimi premija
mi. ki jih črpajo iz carin tu-
jih uvoznikov. Tako so naši
usnjarji z novimi predpisi
pod dvakratnim udarom: pri
nakupu surovin in pri izvo
zu gotovih izdelkov K temu
moramo še dodati to. da ob
izvozu na klirinško področje
dobe za obračunski dolar le
11 novih dinarjev!
Tako tudi v usnjarstvu
ostajajo odprta vprašanja za-
mrznitve cen, prostega uvoza
in carin. Usnjarji menijo, da
bi bila rešitev možna ob
spremembi nerazumljive po-
litike, oziroma ob pospeše-
vanju prodaje na domačem
trgu s spremembo predpisov
in možnosti izkoriščanja re-
zervnih skladov. S tem bi
namreč lahko prodajne cene
znižali. Tu ne gre za ustvar-
janja dopinških cen, temveč
za relativno znižanje.
Zaradi teh pogojev, ki so
občutno prizadeli kolektiv
Tovarne usnja iz Šoštanja, ta
letos ne bo mogel dokončati
predvidene in planirane re-
konstrukcije, po kateri bi
naj povečali dnevno predela-
vo surovih kož s štirinajstih
na 24 ton. zaradi tega se k.
kolektiv še v prihodnosti
težavo postavljal po rol,s
uvoznikom, ki proizvajajo
bolj urejenih razmerah J
izvažajo v mnogo ugodnejšn.
pogojih. Toda pri tem ^
gre samo za nedokončano re.
konstrukcijo, temveč tudi ^
poslovni uspeh, ob tem ^
seveda tudi za osebne do.
hodke zaposlenih, ki so v pr,
vi polovici letošnjega ieta
znatno nižji od lanskega p^
vprečja. Toda rešitev tega
problema je izven moči vc^j.
stva in kolektiva, zato se ^
trudi, da bi neugodne r^.
mere ublažil z vrsto prijg.
mov, ki pa imajo le kratko,
trajni učinek.
J. Sever
Uspešna integracija
Gostinski delavci v Šošta-
nju so pred približno enim
letom spoznali, da bi boljše
delali in poslovali, če hi bili
združeni v enotno podjetje
in tako skromna sredstva, ki
so jih ustvarjale prejšnje sa-
mostojne enote naložili .na
enoten sklad. Tako je pod
okriljem hotela Kajuh nasta
lo novo podjetje, ki poleg
hotela združuje še gostilno,
restavracijo in dva bifeja.
Prihodnje leto bodo ponov
no prevzeli obrat v Šmar
tnem ob Paki.
Integracija družbenega sek
torja gostinstva v Šoštanju
je potrdila vsa pričakovanja
m upravičila korak kateregu
se mnogok*e b j jo nay>ri-
viti. V novem podjetju so
se zmanjšali režijski stroški;
uveljavili so enotno upravo
več pa si obetajo tudi od no
ve organizacijske strukture.
Skoda je le da niso uspeli
vključiti še postojanko na
Št. Vidu. Navzlic temu pa s
tem planinskim domom v rp.
du sodelujejo.
Kolektiv hotela Kajuh ima
tudi za prihodnje nekaj lepih
načrtov. Predvsem namerava-
jo urediti hotel, povečati re-
stavracijske prostore in prav
tako število ležišč. Najprej se
bodo lotili del v restavraciji,
kjer bodo z adaptacijo pove-
čali število sedežev, razen
tega pa dosegli, da bo lahko
restavracija v večernih urah
tudi kavarna. Na bar v Šo-
štanju ne mislijo. Pravijo, da
celjski in velenjski /arto tu-
jata Ne glede na to pa bodi
v restavraciji zagotovili stal-
na glasbo. To bo prva faza
del ki jih nameravajo izvr-
šiti prihodnje leto. V nasled-
njem obdobju pa bodo prišle
na vrsto še nočitvene kapa-
citete. Tu gre tako za pove
čanje števila postelj kot tudi
za primernejšo ureditev in
opremo sob.
M. B.
Naš razgovor
Mladinski klub - središče
organiziranega dela
Mladinski klub v Velenju se
je v štirih letih svojega dela
ne samo uveljavil, marveč je
postal tudi središče organizi-
ranega dela z mladino, sredi-
šče političnega, kulturnega in
zabavnega življenja mladih
ljudi.
Če so sprva vanj zahajali
samo dijaki rudarskega šol-
skega centra, je zdaj tudi
zbirališče gimnazijske mladi-
ne in mladine iz delovnih ko-
lektivov.
— Če bi vam hotel povedati
kaj več o dejavnosti v klubu,
je poudaril njegov upravnik.
Hinko Dermol, potem moram
ugotoviti, da je zelo pestra
Vsak teden imamo oziroma
smo imeli štiri do pet prire-
ditev, na katere je prihajalo
od petdeset do dvesto in več
mladih. Tako smo imeli pre
davanja v okviru mladinske
politične šole, zatem potopis-
na predavanja, vsako sredo
celovečerne filme itd. Nadvse
uspeli so mladinski plesi, ki
so bili vsako soboto. Toda.
ker je bil interes zanje ve-
lik, smo jih začeli prirejati
tudi ob nedeljskih popoldne-
vih. Poleg tega smo organizi
rali začetniški in nadaljevalni
plesni tečaj.
—	Ali prihajajo mladi v
klub tudi tedaj, ko ni prire-
ditev?
—	Da, klub je odprt ves
dan in mladi radi prihajajo
semkaj tudi v prostem času.
To zlasti k prebiranju časopi-
sov in revij, k poslušanju in
spremljanju radijskih ter te-
levizijskih oddaj. Prav tako
se zabavajo z raznimi igrami,
pri poslušanju gramofonskih
plošč, ki jih prinašajo sami
in podobno.
—	Kakšen pa je delež delav-
ske mladine pri klubskem živ-
ljenju?
—	Stike smo navezali z de
lavskimi mladinskimi aktivi,
zlasti še z aktivom tovarne
gospodinjske opreme Gore-
nje, ki v klubu tudi sam pri
pravi j a plese. Tako je našla
tudi delavska mladina tu svoj
prijeten kotiček.
—	In koliko mladih obišče
klub vsak dan?
—	V povpečju lahko rečem
od 300 do 500!
—	Kako pa je urejeno fi-
nanciranje kluba?
—	Doslej je vse stroške v
glavnem nosil rudarski šolski
center. Lastnih sredstev smo
ustvarjali malo. Slej ko prej,
menim pa, da že s prihodnjim
obdobjem, bomo morali dobi-
ti ustrezno dotacijo iz občin-
skega proračuna. Drugače si
dela tega kluba ne moremo
zamišljati. Z urejenim finan-
ciranjem bomo lahko razširili
udi njegovo dejavnost za kar
je precej možnosti.
M. BOŽIČ
Praznovanje gasilcev v Družmirju
Ob šestdesetletnici obstoja bodo dobili tudi novo brizgalno
Gasilsko društvo v Druž-
mirju pri Velenju bo 14. ju-
lija praznovalo 60 obletnico
obstoja. To gasilsko društvo,
ki je tudi prvo slovensko ga-
silsko društvo v Šaleški doli-
n, je s svojim delom dolgo
predstavljalo steber podežel-
skih gasilskih društev na tem
območju.
Letošnja svečanost ob tem
visokem jubileju je povezana
s celo vrsto prireditev in tek-
movanj. Tako bo dopoldne
14. julija tekmovanje član-
skih ekip v klasičnem trodel-
nem napadu. Tekmovanja se
bodo udeležile skoraj vse eki-
pe gasilskih društev s pod-
ročja velenjske občine. Popol-
dne bo svečan mimohod ude-
ležencev tekmovanaj in
stov, kulturni program in na-
to svečan prevzem nove mo-
torne brizgalne.
Denar za brizgalno so druž-
mirski gasilci in občani zbrali
sami z raznimi prireditvam1
in zbiranjem lesa. Skoraj tri
milijone starih dinarjev
je veljala. Z novo brizgal^0
se bodo še uspešneje vključil'
v pomoč ogroženim.
Na tej svečanosti bodo P0"
delili tudi priznanja članom
ki so že deset, dvajset in tri;
deset let aktivno sodeloval'
pri delu društva. Prav tako
bo dobil tudi priznanje TON®
NOVAK za svoje štirideseti^
no delo pri društvu. Na sve"
čanosti bo tudi 85-letni
KOB SLOMŠEK, zadnji >z'
med še živečih ustanovitelji
društva.
Čeprav je nekaj korakov vstran, za hotelom Kajuh
v Šoštanju, postavljen lep paviljon za tržnico, se
kmetice in ostali, ki pridejo v Šoštanj, da v njem
prodajo sadje, zelenjavo in druge pridelke, rajši usta-
vijo kar na vogalu lepega hotela, postavijo na tla
košare in tako ponujajo mimoidočim tisto, kar so
prinesli na trg. Vse kaže, da so se šoštanjčani temu
že navadili in da jih prav nič ne moti, če je ob pravi
tržnici nastala še ena. (Foto: M. B.)
10 »^»Ttednlli ;
fclvnjv
11. julija 1968
Ponudba bliže kupcu
Prizadevanja trgovine na območju
mozirske občine so usmerjena
v urejevanje samopostrežnic
® V ZADNJIH NEKAJ LETIH JE BILO V TRGOVINI
NA PODROČJU MOZIRSKE OBČINE STORJENEGA VEČ,
fcOT PREJ V DESETIH LETIH.
& VEČJO POTROŠNJO BO MOČ VSPODBUJATI LE Z
VEČJIM IZBOROM V TRGOVINAH, VENDAR JE ODLIV
KUPCEV NA TUJA PODROČJA ŠE DOKAJŠEN.
© S SPECIALIZACIJO TRGOVSKE DEJAVNOSTI IN
1 RAZŠIRITVIJO MREŽE BO POTROŠNO BLAGO HI-
TREJE PRIŠLO DO POTROŠNIKOV.
gupna moč občanov Gor-lo
Dje Savinjske doline je bila
mnogo let po vojni podcenje-
na Ko se je trgovina
jja nekaterih območjih že
dobro razvila, je ostalo
Alžirsko področje še ved-
np domena podjetja, ki je
poslovalo v okviru dejavnosti
nekaj let po vojni. V zadnjih
letih pa na tem področju že
posluje 11 podjetij s 57 loka-
li.
Osnovo trgovine predstav-
lja dvoje podjetih: »Savinja«
jZ Mozirja ter Mercatorjeva
»jelka« s sedežem v Gornjem
gradu. Razen tega ima 18 lo-
kalov še Zgornjesavinjska
kmetijska zadruga, po števi-
lu lokalov najmočnejša. Sesta-
vljalci analize o problemih
blagovnega prometa v mozir-
ski občini, o tej analizi so
razpravljali tudi odborniki
občinske skupščine na zadnji
seji, so prišli do ugotovitve,
da se mreža trgovskih loka-
lov vse bolj izpopolnjuje, ta-
ko po številu, kot po strokah
in načinu strežbe
Že nekaj let na mozirskem
področju ugotavljajo, da se
trgovina tod polagoma speci-
alizira s tem se v praksi po-
dira trditev, da je specializa-
cija možna le v velikih po-
grošnih centrih. Iz analize in
dosedanjih izkušenj je raz-
vidno. da ra preobrazba še
ni končana. Nakazujejo se še
večje potrebe po specializira-
nih trgovinah, predvsem v
tehničnem materialu, pohiš-
tvu in trgovine s sadjem in
zelenjavo Po ustvarjenem
prometu še vedno prevladuje-
jo lokali z mešanim blagom,
čeprav je specializiranih pro-
dajaln več.
Trditev, da s specializacijo
trgovske dejavnosti in pa z
razširjanjem mreže trgovskih
lokalov potrošno blago hitre-
je pride do kupca, utemelju-
jejo z dejstvi. Tako je na pri-
nier pred šestimi leti odpad-
na en trgovski lokal 375
prebivalcev, zdaj pa le 260
prebivalcev, če bi sicer jema-
li za osnovo število lokalov
s pripadajočim številom po-
trošnikov, ki je pod republiš-
kim povprečjem, bi zmotno
ugotovili, da je na mozirskem
področju že sedaj preveč tr-
govskih lokalov. Ta trditev pa
ne prenese očitka, kajti na
tem področju narekujejo po-
trebe po tolikšnem številu
lokalov predvsem veliko šte-
vilo majhnih in med sabo
zelo oddaljenih naselij.
V analizi je zanimiva tudi
primerjava števila zaposlenih
v trgovini s številom prebi-
valstva občine, v odnosu do
republike. Ugotovili so nam-
reč, da v slovenskem merilu
odpade na enega delavca v
trgovini 73 prebivalcev, v mo-
zirski občini pa kar 125. Če
k temu dodamo še dodatek
o ustvarjenem povprečnem
mesečnem prometu, ki znaša
za republiko 2,106.000 starih
dinarjev, v mozirski občini pa
le milijon 970 tisoč ugotovi-
mo, da na področju mozirske
občine enako visoko promet-
no vrednost oblikuje skoraj
enkrat več potrošnikov. Ta
ugotovitev opozarja na eni
strani pa na znatni odtok po-
trošnih fondov v druge obči-
ne.
To, drugo dejstvo pa je za
razvoj, oziroma za izpopol-
njevanje trgovine in odnosov
trgovina—potrošnik, za trgo-
vino izredno zanimivo. Prav
zategadelj je opazna skrb, ki
jo trgovina v zadnjih letih po-
sveča urejevanju lokalov,
strežbi in izbiri. V zadnjih
letih je tu napravljen tolik-
šen napredek, kot ga nismo
zasledili preje v desetih letih
Prav to pa veže in navaja po-
trošnika v domačo trgovino,
ki jo prav zaradi te skrbi vse
manj zapušča — razočaran.
— ez
SmreKovec s svojimi pejsaži, planšarijo in dobro oskrbovano kočo ostaja
kljub cestni povezavi še vedno oaza miru in pribežališče planincev. GLIN iz
Nazarij je zgradil gozdno cesto v gozdove okrog Smrekovca, po njej se iz
Ljubnega po nekaj minutah vožnje udobno prispe do same koče.* Prav tako je
možen pristop tudi s šoštanjske strani prek Belih vod. In še ena zanimiva in-
formacija: dnevni penzion v planinski koči, ki ima tudi weekend hišice, je le
2.200 starih dinarjev!
Posnetek prikazuje vsakdanjost okrog koče. Foto: J. Sever
STALIŠČA OBČINSKE KONFERENCE ZK V MOZIRJU
O NEKATERIH AKTUALNIH PROBLEMIH NA PODROČJU
KMETIJSTVA, GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE
Kako pomagati kmetijst vu?
člani občinske konference
ZK v Mozirju so pred nedav-
nim na svoji seji razpravljali
o nekaterih aktualnih proble-
mih primarnega gospodarstva
in se med razpravo najdalj
zadržali na razčiščevanju in
na osvetlitvi problemov v
kmetijstvu na področju Gor
nje Savinjske doline.
Komunisti Gornje Savinjske
doline so bili mnenja, da se
je položaj kmetijstva, ki je
pomemben integralni del go
spodarstva mozirske občine,
po prvih uspehih ob reform:
— izrazito poslabšal. Analize
gospodarjenja v lanskem in
letošnjem letu kažejo na izre-
dno zaostritev pogojev, v kate
rih deluje kmetijstvo. Poleg
tega pa tudi na številne prob-
leme, ki ovirajo nadaljnji raz-
voj kmetijstva in povzročajo
stagnacijo posameznih vrst
proizvodnje v najtežjem po
ložaju je primarna kmetijska
proizvodnja, zlasti živinore-
ja, ki zaradi dodatnih prelev-
manov in nizke domače pot-
rošnje nima možnosti plas-
mana. Zategadelj so zaostre-
ni tržni pogoji in težave v iz-
vozu silile zadrugo v pospeše-
vanje lastne proizvodnje in
trgovske dejavnosti, kar
pa je oslabilo dosedanje
vezi z individualnimi proizva-
jalci — kmeti.
Vsled tega dosedanje sode-
lovanje med družbenim m
zasebnim kmetijstvom zaradi
neustreznih odnosov v obsto-
ječi organizaciji, ni dalo us-
pešnih rezultatov. Komunisti
so na konferenci opozorili, da
kmetovalci in službe, ki dela-
jo na pospeševanju zasebnega
kmetijstva, vse glasneje po-
stavljajo zahteve o ustrez-
nem preoblikovanju doseda-
njih odnosov Poleg tega so
menili, da bi bilo nujno po'
trebno urediti proizvodno so
delovanje, zlasti pa bi morali
učvrstiti poslovno — tehnič-
no sodelovanje med proizvod-
njo, živilsko industrijo in tr
govino. Ob tem pa urediti
vprašanje uvoza kmetijskih
proizvodov, predvsem tistih,
katerih imamo doma dovolj
Prav tako so komunisti, čla-
ni občinske konference meni-
li in se v svojih stališčih zav-
zeli za pospešeno preusmeri-
tev zasebnih kmetij v tržno
gospodarstvo. Urediti bo tre-
ba kreditiranje in davčno po-
litiko, z vidika enakih pogo-
jev za oba rektorja lastništva.
Davčna politika bi morala bi-
ti usmeritveni, ne pa fiskalni
instrument. Pri tem pa ne bi
smeli več pozabljati na sploš-
no in strokovno izobraževa-
nje kmečkih prebivalcev, zav-
zeti bi se morali, da bi bili
kmetovalci za moderno proiz-
vodnjo strokovno dovolj uspo-
sobljeni. Ob tem so kritično
ocenjevali delo šol in menili,
da današnji učni programi ne
vsebujejo dovolj snovi za ti-
sto mladino, ki ostaja po os-
novnem šolanju doma, v
kmetijstvu. Naglasih so, da bi
morali vsaj pri tehničnem po-
uku v osemletkah obravnava-
ti več snovi s področja kme-
tijstva. Poleg tega pa bi mo-
rali ponovno organizirati kme-
tijske nadaljevalne šole in te-
čaje.	— ez
NA KRATKO
-------—------
Ukinitev
prometnega
davka
Odborniki skupščine občine
Mozirje so sklenili, razvelja-
viti odlok, s katerim je bil
uveden občinski prometni da-
vek pri nakupu nekaterih
kmetijskih strojev, šlo je
predvsem za nekatere strojne
priključke in kmetijske na-
prave, za katere je bi-
lo treba ob nakupu v mozir-
ski občini plačati prometni
davek. Ker teh dajatev v dru-
gih občinah ni bilo, so kme-
tovalci hodili kupovat izven
mozirske občine.
-ez
Pomoč gostinstvu
na kmetijske stroje
Obe družbeni gostinski pod-
jetji na področju mozirske
občine sta zašli po ukinitvi
olajšav pri plačilu občinskega
prometnega davka v težave.
Zategadelj so odborniki skle-
nili znižati obrestno mero od
poslovnega sklada z dveh na
en odstotek, oziroma 0,50 od-
stotka. S tem bi gostinsko
podjetje Turist plačalo na le-
to približno 9 tisoč Ndin. Pla-
ninka pa za 7500 novih dinar-
jev manj obresti na poslovni
sklad.
-er
Nazar.jani prvi
Po sprejetju urbanističnega
in zazidalnega načrta za na-
selje Nazarje, so Nazarjani
prvi na mozirskem področju
dosegli, da bo njihov kraj v
naslednjh tridesetih letih ra-
sel in se razvijal po načrtu.
Sprejeti načrt predvideva na-
raščanje števila prebivalcev
na 30 tisoč ter ureditev večjih
coningov. Predvideva tudi
gradnjo upravno kulturnega
centra, gradnjo trgovskega
centra, športno-rekreacijske-
ga centra, gradnjo stanovanj-
skih sosesk, gradnjo obrtnega
coninga ter ureditev šolskega
in otroško-varstvenega kom-
pleksa.
-js
Po asfaltu do Luč
Delavci celjskega cestnega
podjetja so v teh dneh začeli
z asfaltiranjem ceste od
Strmca proti Lučam. Tako so
še tistim nejevernim Toma-
žem dokazali, da bo cesta na
red. Istočasno z vso naglico
pripravljajo tudi cesto za as-
faltiranje v Logarski dolini
od sestra Logar do slapa
Rinke.
Priprave
na flosarski bal
Letošnje priprave za Flo-
polnem teku. Kot smo izve-
sarski bal na Ljubnem so v
deli bo program Flosarskega
bala letos obogačen z vrsto
manjšh prireditev, ki so or-
gansko povezane s flosarijo v
Gornje Savinjski dolini, ni pa
še znano, ali bo ob tem orga-
nizirano tudi tekmovanje goz-
darjev.
-er
Kopališče v Mozirju
odprto
Preureditvena dela na ko-
pališču v Mozirju so končana.
S tem je Gornje Savinjska
dolina dobila prvo urejeno
kopališče za letošnjo kopalno
sezono. Skupno z deli na ko-
pališču so opravili tudi adap-
tacij ska dela v vveekend nase-
lju. Prav tako so uredili tudi
okolje, tako, da je mozirsko
kopališče sedaj lepo urejen
rekracijski center.
sf-
Hom, moja ljubezen
O HOMU bom spregovoril
nekaj besed. Ne samo zato,
ter rad ležem nanj. ker rad
posedam na vrhu in gledam
v dolino, ker me iz zvonika
romantične cerkvice ogovarja
skoraj do sekunde točna ura,
ker vse naokrog diši po go-
zdu in planinskem cvetju, ker
se nad mano spreletavajo mo-
gočni kragulji in se slavček
°glaša iz obrobnega grmovja-
temveč tudi zato, ker je pred
ttiano »Dragov dom« z višino
% metrov, dom, ki je bil ro-
z udarniškim delom, z
Mnogimi mnogimi žulji, z
^nogo mnogo trdne planin-
ske volje, nesebičnim pole-
tom tistih ljudi, ki imajo ra-
planine, ki ljubijo in ču-
yajo ta svet kot punčico svo-
Jega očesa.
Saj se spominjam tiste ne-
delje Vzpenjali smo se pro-
vrhu. zgoraj pa so rezgeta-
j? krampi, udarjala kladiva,
?Jenketaie lopate. Prišli so iz
rjkgojnic, prišli so iz Griž in
^bukovice in tudi Libojčani
bili med njimi. Predsed-
'k Slavko Miklavc je rušil
skalo, pomagala sta mu Ko-
vač in njegova žena. Tova-
riš Kovač, vodja libojske go-
dbe na pihala si je obrisal
potno čelo in se nasmehnil.
— Poglejte, ali ni lep ta naš
svet! Prehodil sem mnogo
slovenskih gora, ali tukaj na
vrhu Homa se počutim kakor
doma. Tale domek za mnoge
ne predstavlja dosti. Za nas
pa! Sami smo ga zgradili,
naš je. Ja, HOM-to je moja
ljubezen!
Malo nižje sta vihtela kramp
Oblakov Edi in tovariš šon.
Kar precej ur sta imela za
sabo, toda volja do dela še ni
ponehala. Tovariš šon je go-
voril, kako bo po delu poteg-
nil klavirsko harmoniko. Edi
pa, na videz ves droben in
šibak sicer pa grčeva planin-
ska korenina, si je še bolj za-
vihal rokav, z očmi je po-
božal hiško pred njim in de-
jal.
— Dragi moj, Hom mi je
vse. Ko pridem tu gori, mi
srce od radosti poskoči. Ne
vem, zakaj sem tako nor na
tale hribček. Res ne vem. Mo-
rda zato, ker sem se tam spo-
daj rodil. Rad ga imam.
Hom je moja ljubezen ..
Verjamem. Ko bi jaz ali
kdo drug opravil toliko udar-
niških ur in to v času, ko
nihče noče delati zastonj, po-
tem vem, da bi tudi jaz tako
iz dna srca zavzdihnil.
— HOM je zares moja lju-
bezen!
Z vseh obrazov, z vseh rok,
ki vihtijo krampe, lopate,
kladiva, z vseh upognjenih
teles, vsaka kapljica znoja, iz
vseh veselih oči sijo besede.
—	Hom—moja ljubezen!
Tam vidim tovariša Ocvirka,
skoraj osemdesetletnega Dra-
ga, po katerem se dom ime-
nuje. Ni brez dela. Hiti sem,
hiti tja, se pogovarja, svetu-
je, vzame motiko in poravna-
va zemljo. Ko si obriše potno
čelo, ko si poravna sive lase
in ne nasloni na ročaj moti-
ke, se mu prižgo oči in solzo
je videti v kotičku.
—	Veš, prijatelj moj dragi,
v to stvarco so vklenjeni mo-
ji nadražji spomini. Skromna
in siromašna je na pogled,
ali za mene je tako prisrčno
domača, da tega z besedami
sploh razložiti ne morem. Ka-
dar gledam ta naš domek, se
spomnim vseh tistih sloven-
skih gora, našega planinske
ga raja, ki sem ga v sedemde
setih letih prehodil, ga obču
doval, se razjokal, ko sem se
od njega poslavljal . .. Spo-
mnim se dobrih prijateljev,
vseh tistih ljudi, ki so hodili
z mano. Spoznal sem, da se
prav v planinah, v stenah
strmih in nepopisno lepih go-
ra kuje tisto resnično tovariš-
tvo, ki v tem hitrem industrij-
skem tempu tam doli v dolini
tako vidno ugaša ... Ljudi,
ki jih zdaj vidiš pri delu, se
mi zdijo kot bratje in sestre.
Saj pravim: precej smo po-
storili. Prosili smo za denar-
no pomoč, pa nam je niso da-
li. Mi pa nismo klonili. Nismo
smeli kloniti. Hoteli smo ime-
ti svoj skromen kotiček. In
zdaj ga imamo. Prijatelj, ne
išči tu gori hotelskega razkoš-
ja. Skromen bodi. Kakor so
skromni tile moji tovariši.
Glej, danes je nedelja. Skoraj
sami delavci so. Morali bi po-
čivati. Pa ne. Prišli so in de-
lajo. Ko jih tako gledam, s
kakim veseljem vihte kram-
pe in lopate, potem si mislim,
da smo glavno le prebrodi-
li. Želim si samo eno: Da bi
tudi potem bili tako trdna
družina. V slogi je moč. Ver-
jemi mi, tovariš. In še pridi.
Boš?
Seveda bom. Ko pa je tako
lepo, kadar je nad mano ja-
sno nebo. Za hrbtom prostra-
ni gozdovi, pred mano pa je
dolina kot na dlani. Žalec,
Celje, Petrovče, Polzela, Šem-
peter, Prebold in še in še ...
Na severu prostrano Pohorje,
na zahodu Dobrovlje, Mozir-
ske planine, Kamniške
Vračam se in mislim na lju-
di, ki nikakor nočejo prene-
hati z udarniškimi zamahi
Mislim na tiste milijonske v
zrak vržene investicije, ki jih
v letih za nami ni bilo malo
in mislim na ljudi, tiste tam
gori na vrhu Homa, ki so mo-
rali odpreti toliko vrat, da so
dobili tistih nekaj tisočakov
Mislim tudi na tistega direk-
torja savinjskega podjetja, ki
se je razkoračil pred ponižni-
mi prosilci in kar po mesar-
sko odgovoril:
—	Kaj me briga vaš Hom!
Ko jo primaham v dolino,
postojim, spet se ozrem tja
proti vrhu, kjer se v zahaja-
jočem soncu svetlika streha
»Dragovega doma«. In ne mo-
rem si kaj, da tudi jaz ne po-
rečem:
—	HOM — ti si tudi moja
ljubezen!...	—dk—
11. julija 1968
moairje

NA KRATKO 
Tečaja za šivanje
in krojenje
Pri delavski univerzi v
Slovenskih Konjicah so v po-
nedeljek pričeli začetni in na-
daljevalni tečaj šivanja in
krojenja, ki bo trajal skup-
no 60 ur in sicer do konca
avgusta. Za tečaj se je prija-
vilo nekaj nad 50 deklet iz
mesta in okolice, pričakuje-
jo pa, da se jih bo nekaj v
času tečaja še pridružilo. Te-
oretični pouk imajo tečajni-
ce v dveh skupinah. Tovrstno
izobraževalno obliko izvaja
konjiška delavska univerza s
strokovno pomočjo tovarne
šivalnih strojev »MIRNA« iz
Mirne na Dolenjskem, ki v
ta namen da na razpolago
strokovno učiteljico in po-
trebno število šivalnih stro-
jev. Ob koncu tečaja bodo
dobile vse, ki bodo redno
prihajale, tudi ustrezna po-
trdila o opravljenem tečeju.
V. L.
Seja izobraževalne
skupnosti
Na zadnji seji skupščine
temeljne izobraževalne skup-
nosti so največ govorili o
spremembi finančnega načr-
ta skupnosti za letošnje leto
in razpravljali o delovanju
tega organa na področju
otroškega varstva. Kot je
znano, je občinska skupščina
pred meseci sklenila, da tu-
di za to delovno področje
opravlja vse naloge temeljna
izobraževalna skupnost.
V. L.
Gradnja mrliške veže
Gradnja mrliške veže pri
pokopališču v Slovenskih Ko-
njicah je v zaključni fazi.
Arhitektonsko moderno gra-
jeno stavbo je potrebno sa-
mo še notranje opremiti. Za-
ključna dela bo opravila
Krajevna skupnost, ki bo ta-
koj stavbo izročila v oskrbo-
vanje Stanovanjskemu komu-
nalnemu podjetju.
V	Lipu novo vodstvo
Prejšnji teden je bilo v le-
sno industrijskem podjetju
LIP v Slovenskih Konjicah
prvo zasedanje novo izvolje-
nega delavskega sveta, kate-
remu bo v naslednji man-
datni dobi predsedoval Božo
Kolarič. Na seji so izvolili tu-
di člane upravnega odbora in
razpravljali o nalogah v le-
tošnjem letu. Ugotovili so, da
so do sedaj vsi obrati dobro
opravili svoje delo.
Ogled železarne
Jeseniško železarno so si
ogledali slušatelji kovinarske
poklicne in delovodske šole
pri konjiški Delavski univer-
zi. Zanimive ekskurzije so se
udeležili vsi slušatelji, katere
je v jeseniški železarni naj-
bolj zanimalo delo v marti-
narni in pri visokih pečeh.
Največ je brezposelna
mladina
Na območju občine Sloven-
ske Konjice je med prijavlje-
nimi brezposelnimi največ
mladine v starosti do 15 do
25 let. Med prijavljenimi
brezposelnimi so najpogoste-
je zastopani naslednji pokli-
ci: ekonomski tehnik, matu-
rant gimnazije, administrator
in prodajalec.
Število štipendistov
narašča
V	občini Slovenske Konjice
prejema v gospodarstvu šti-
pendije 16 rednih študentov
in 65 izrednih, v družbenih
službah pa 20 rednih in 8
izrednih. Skupaj je torej v Ko-
njicah 259 štipendistov. Glede
novih ukrepov pomoči štu-
dentom bodo z novim štu-
dijskim letom število štipen-
dij še povečali.
ING. MARJAN OSOLE ZA CELJSKI TEDNIK
Z REORGANIZACIJO
K BOLJŠIM USPEHOM V ZREČAH
@ v IZDELAVI JE ELABORAT ZA SANACIJO PODJETJA
% DELAVCI SO RAZUMELI TEŽNJE IN ZAHTEVE NOVEGA VODSTVA
# PRVI USPEHI SE KLJUB KRATKEMU ČASU ŽE KAŽEJO
Poročali smo že, da je 19.
junija prevzel v Kovaški in-
dustriji Zreče vodstvo podje-
tja prisilni upravitelj ing.
Marjan Osole. Podjetje je
namreč iz leta v leto propa-
dalo in končno prišlo na rob
dokončnega propada. Obsta-
jali sta dve možnosti: ali
tovarno zapreti ali pa jo da-
ti pod prisilno upravo, ki bi
s časom poskušala stanje u-
rediti in povrniti zreški ko-
vačiji nekdanji ugled.
Stvari so se dolgo nabirale
in kopičile, tako da je en-
krat moralo eksplodirati. De-
lavci so prekinili z delom in
zahtevali boljše življenjske
pogoje. Do tod in do imeno-
vanja prisilnega upravitelja
so nam stvari poznane. Kaj
pa naprej? Kako so se stva-
ri razvijale v notranjosti raz-
rahljanega kolektiva?
O teh in drugih stvareh
smo razpravljali s prisilnim
upraviteljem ing. Marjanom
Oso letom.
»Na seji Občinske
skupščine Slovenj ske
Konjice ste na vpra-
šanje odbornika, kate-
ri so -po vašem mne-
nju problemi, ki jih
bo potrebno takoj re-
šiti odgovorili, da so
problemi, ki zahtevajo
kratkoročne in dolgo
ročne rešitve. Prosim,
če nam lahko poveste
nekaj več o tem?«
»Najprej smo začeli z reor-
ganizacijo v podjetju. Kova
štvo je stara industrija in
ena izmed tistih, ki je še ni
uspelo avtomatizirati. Sicer
je tudi v kovaški industriji
možna mehanizacija proiz-
vodnje do določene stopnje,
vendar glede na ostale pano-
ge še nismo prispeli tako da
leč. da bi lahko govorili o
nekih večjih uspehih. Zato
se mi zdi nujno, da upošte
varno način dela na samem
delovnem mestu. Delavcu je
treba pustiti možnost vpliva
na proizvodnjo. Pri nas pa je
vladala pri tem določena to-
gost. Vse so hoteli voditi iz
centrale. Ljudem pa takšen
način ni bil všeč. Bil je eno-
stavno preveč tog in nespre-
jemljiv. Vzporedno s tem
uvajamo sodobni način pri-
prave dela za terminiranje in
lansiranje proizvodnje. Ti na-
čini bodo v veliki meri po-
enostavili poslovanje in omo-
gočili večji pregled nad po-
slovanjem in proizvodnjo.
Istočasno nam bo v veliki
meri sprostilo tudi režijski
kader, morali pa smo ojačati
strokovni kader v kovačnici,
da bo lahko sledil večjemu
in odgovornemu delu Tako
bomo sprejeli nekaj novih
inženirjev, večje število lju-
di pa imamo na praksi pri
nemškem kovaškem podjet
ju, ki izdeluje podobne izdel-
ke, kot mi.«
»Na seji Občinske
skupščine ste tudi go-
vorili o zrahljani de-
lovni disciplini, ki pa
je posledica nizkih
osebnih dohodkov, del-
ne dezorientiranosti o
resnični situaciji v
podjetju itd. Poudarili
ste tudi, da delovne-
mu kolektivu zaupate
in da se bodo prvi
rezultati pokazali že v
dveh mesecih.«
»Seveda nismo mogli tudi
mimo tega, da smo začeli
utrjevati delovno disciplino,
ki je bila zelo zirahljana. že
v 14. dneh so se pokazali
prvi boljši rezultati in v ko-
lektivu je čutiti, da se de-
lavci zavedajo težke situacije,
v kateri se nahajajo in da
jim gre za biti ali ne biti.
Povečana delovna disciplina
se že odraža na storilnosti
v podjetju in upam, da bomo
v kratkem času lahko na-
doknadili zaostanke, ki so
pri' nekaterih kupcih že pre-
cej kritični. Uvedli smo po-
novno 48-umi tednik ter za-
časno odpravili koriščenje
vseh dopustov. Delavci so za-
čeli delati celo ob nedeljah.
V kolikor bi pripravljenost
ljudi do dela ostala na tak-
šni višini, lahko pričakujemo
dobre rezultate.«
»Kakšno pomoč vam
daje strokovni kader?«
»Ves strokovni kader v
orodjarni, kovačnici, obdelo-
valnici, kot tudi vodstveni,
je sprejel vse ukrepe z ra-
zumevanjem in daje pri iz-
vajanju le-teh tudi vso po-
moč. Do danes še ni bilo
opaziti fluktuacij, kar je za
podjetje, kot je naše zelo
razveseljivo. S tem in ostali-
mi ukrepi je zagotovljena
boljša prihodnost tako tov ar
ni, kot tudi prebivalcem Zreč
in okolice Z boljšim gospo-
darjenjem pa se odpirajo
večje možnosti za celo ob-
čino.«
»Ali imate v sivojem
proizvodnem planu že
kakšen predmet, ki ga
boste v kratkem posla-
li na tržišče?«
»Tovarna pripravlja v pro-
izvodnem planu večje novi-
tete. Prvi v Jugoslaviji smo
pripravili predpakiranje o-
rodja, ki ga bodo v trgovi-
nah lahko prodajali na sa-
mopostrežni način. Prve po-
šiljke UNIOR izdelkov srno
že razposlali po Jugoslaviji.«
T. VRABL
Praznik za Konjičane
Ob 25. obletnici brigade »Mirka Bračiča«
Brigada »Mirka Bračiča«, ki so ji v Slovenskih
njicah pred dvema letoma dodelili domicil, praznuj
v letošnjem letu 25. obletnico. Čeprav je bila brigaj
ustanovljena v Cerknici na Dolenjskem, je večino svo.
jega delovanja opravila prav na konjiškem področju
V zahvalo za vse to bo 20. in 21. julija v Slovenskih
Konjicah osrednja proslava. Tako bodo že 20. julija
odkrili na Tolstem vrhu spominsko ploščo na hiši, v
kateri je padel komandant brigade Miljenko Knježe.
vič, naslednji dan pa bo osrednja prireditev v parku
Stotih talcev. Na proslavi bo govoril narodni heroj
Jože Borštnar, v kulturnem programu bodo nastopil,
pevci, recitatorji in godba na pihala.
Istočasno bo v Slovenskih Konjicah še več drugih
zanimivih kulturno-zabavnih prireditev, na obnovlje.
nem gradu bodo prvič zagoreli reflektorji in tako osvet.
lili mogočno stavbo Tatnbahovega gradu.
Organizatorji proslave pričakujejo, da se bo v obeh
dneh zbralo v Slovenskih Konjicah precej nekdanjih
borcev in gostov.
T. v.
Na tretji konferenci ZK
o kadrovskih zadevah
Na nedavni konferenci
ZK v Slov. Konjicah je bi-
la osrednja tema kadrovska
problematika v občini. Raz-
pravljali so tudi o rezultatih
izvajanja reorganizacije v
občini, o ustanovitvi območ-
nega komiteja ZK ter izvolili
delegate za šesti kongres
ZKS.
Gradivo o kadrovskih
vprašanjih je pripravila ko-
misija za krepitev in notra-
nji razvoj pri občinski kon-
ferenci ZK in v njem zajela
tovrstno problematiko v go-
spodarstvu, družbenih služ-
bah, družbeno političnih or-
ganizacijah ter v sami ZK.
Izdelali so tudi analizo re-
elekcije direktorjev v zad-
njem obdobju in pri tem
ugotovili, da so se na razpi-
sana mesta prijavljali le do-
sedanji direktorji.
Pereča vprašanja konjiške-
ga gospodarstva so še vedno
kadri z ekonomsko izobraz-
bo. Trenutno je v občini &
poslen le eden diplomiraj
ekonomist. Takšnemu stanju
je pripomogla v pretežni me.
ri politika štipendiranja j
preteklih letih. Nekoliko bolj.
še so razmere v družbenik
službah v šolstvu in drugod,
ZA DRUŽBENO POLITlt
NE ORGANIZACIJE VELJA
UGOTOVITEV, DA SE N h
POSAMEZNIH ODGOVOR
NIH FUNKCIJAH VRTI LE
OŽJI KROG LJUDI Posebej
so govorili tudi o kadrov*
nju v Zvezo Komunistov. Z
rezuhati ne morejo biti n
do voljni. To predvsem potr
jujejo podatki za nekaj let
nazaj, ko so v članstvo ZK
sprejeli leta 1965 52 članov,
leta 1966 24 članov, leta 193"
(» članov v prvih mesecih le
tošnjega leta pa so sprejeli
10 članov.
Na konferenci so se ko-
munisti zavzeli tudi za hi
trejše in bolj učinkovito re
sevanje štipendiranja, vklju-
čevanja mladine v uk, zapo-
slovanja in za nekatera dru-
ga vprašanja iz tega področ-
,ja. Poudarjali so potrebo p«
enotnih kriterijih štipendira
nja v občini.
Ugotovitve kažejo, da so
uspeli z formiranjem večjih
osnovnih organizacij ZK od-
praviti razdrobljenost prejš-
njih osnovnih organizacij, res
pa je tudi, da se v teh več'
jih organizacijah zdaj skriva
določen del komunistov i"
postaja pasiven.
FRANC BAN
Servisna delavnica
Več odbornikov občinske
skupščine v Slov. Konjicah je
na nedavni seji zahtevalo P0,
jasnilo, kako je z ureditvijo
servisne delavnice za popra-
vilo avtomobilov na Prevratu
Podjetje Slovenija-avto iz Lju-
bljane se je namreč v
skem letu zaveza' da
prostorih v neposredni
ni bencinske črpalke uredil"
potrebno servisno delavnico
vendar dosedaj še ni videt-
nobenih znakov in priprav z3
začetek dela. Občinska skup-
ščina je za delno obnov0
stavbe, ki je bila pred te,T1
last podjetja »KOSTEOJ-
vložila okoli 25.000 novih
narjev z namenom, da bi ^
ko čimprej začela služiti
vemu namenu. Sprejet je °
predlog, da skupščina
ljubljanskemu podjetju P
smeno vlogo z zahtevo,
odgovori na vprašanja o ^
polnjevanju njegovih P°§°
benih obveznosti. Ker je ^
čez cesto tudi trgovina lS
ga podjetja, v servisni .
niči praktično ne bi Pot^
bovali skladišča rezervnih a
lov, saj bi slednje imela
zalogi trgovska poslovali^
12 »»»tednih
trbovlje
11. julija 1968
pivo, cvetje in ohcef...
tnEJA POSTANE SILA KO
,n OSVOJIJO MNOŽICE. Naj
i do oproščeno, če to poli-
* 0 geslo uporabim tudi ?a
Li drugega — recimo za praž-
ile. Da Je praznik piva in
vetja postala tradicionalna
f! zaželena prireditev je do-
]faz0val obisk, zlasti pri zad-
iih prireditvah v tednu.
npOVEŽIMO V TEM PO-
gOčILU dobro s slabim, ker
nega brez drugega skoraj ni,
)3hko je samo dobro, če je
dobrega več.
LAŠKO JE IN SE TRUDI
OSTATI turistično mesto, sre-
^§če turistično zelo privlač-
ne, morda še ne dovolj obde-
lane i11 poznane občine, če
nelta družbena skupnost, kot
je skupnost občanov, želi iz
svoje občine in svojega kraja
nekaj storiti, potem je to dol-
gost vseh, ne samo posamez-
nikov, ki se lahko raztrgajo,
vSi ostali pa, kot Rimljani
pred dvema tisočletjema le
zahtevajo »kruha in i -
ffer.«
° LAŠČANI SO BOLJ ZA »LI-
j(OF«, kajti organizatorji od
predsednika občine Mihe PRO-
SENA, predsednika SZDL
Hinka VIMERJA in kroga oko-
li njih se iz leta v leto izčrpa-
vajo, Laščani pa si vso zade-
vo pridejo le pogledat. Slišal
sem občana iz Radeč, ki je
svoj dvogovor krasil s klet-
vicami in sosedu dopovodoval
kako so občinski možje pred-
stavniki cele občine, da pa
takšnale prireditev hudo an-
gažira ravno njih.
LANI DVA, LETOS LE EN
PAR je dokaz, da ljudem ni
veliko do sodelovanja. Dej-
stvo, da je bilo vsaj enkrat
premalo za goste, ki so pri-
šli, da pa se gostnici niso do-
sti zmenili za prošnje turistič-
nega društva, naj sodelujejo.
Rajši so nastavili pivo po naj-
višjih cenah v Sloveniji, na-
mesto da bi postregli več lju-
di in »kasirali« več. Odvisno
je od metode. Uporabljena rav
no ni privlačna.
SOBOTA ZVEČER JE BILA
DOKAZ, da so ljudje iz oko-
lice, širše in bližnje praznik
piva in cvetja osvojili, ne pa
tudi Laščani. če ne polovica,
je pa vsaj dobra tretjina lju-
di, ki so prihiteli v Laško
ostala brez prigrizka, brez se-
deža in ni jiilh mailo, ki so razo-
čarani odšli tudi brez čaše
toliko opevanega piva. Kaj
naj storijo ljudje, ki jih je bi-
lo daleč nad 5000 v Laškem,
vseh stolov na šestih prosto-
rih pa skupaj okoli 2.500?
NA KRATKO
Pridobitve
ob prazniku
Vsako mesto ali kraj ob
praznovanju polepša svojo zu-
nanjo podobo. To je prilož-
nost, ko se zgradi kaj novega
ali popravi staro. V zadovolj-
stvo vseh Laščanov je bilo
tako tudi v Laškem.
Največja pridobitev je prav
gotovo
Novi turistični
paviljon
Zgradili so ga pri mostu
na desnem bregu Savinje. V
njem ima svoje prostore Tu-
ristično društvo z recepcijo,
kjer prodajajo tudi spomin-
ke. Obiskovalci paviljona se
bodo lahko okrepčali v snack
baru. Tobak Ljubljana pa jih
vabi v okusno urejeno proda-
jalno drobne galanterije.
Nivi asfalt čez mesto
Glavna cesta skozi Laško je
bila že dolgo kamen spotike
pešcev, tudi šoferji motornih
vozil so se med vožnjo po njej
stalno jezili. Odslej naprej
takšnih neprijetnosti ne bodo
več doživljali, ker so od mo-
sta čez Savinjo do Hrastovlja
položili novo asfaltno preob-
leko. Zadovoljni so tudi La-
ščani, saj je s popravilom
ceste podoba njihovega me-
sta lepša.
Urejeno okolje
pri samopostrežni
Merx
Lani so v starem delu me-
sta, za graščino, zgradili sa-
mopostrežno trgovino, ki je
celo leto zaman čakala, da bi
uredili prostor okoli nje. To
so storili šele ob prazniku.
Obnovili so fasade okoliških
stavb, asfaltirali ploščad pred
trgovino in jo na novo osvet-
lili. V času praznovanja je
bil na njej eden največjih
zabaviščnih prostorov. V po-
dobne namene bodo novo plo-
ščad uporabljali tudi v pri-
hodnje.
MOST ČEZ Savinjo —
letos resnični simbol
cvetja
V času praznovanja je bil
most razkošno okrašen s pi-
sanim poletnim cvetjem, ka-
terega je biLo mnogo več kot
lansko leto. železna slavo-
loka na začetku in koncu mo-
stu so krasile velike cvetlič-
ne posode, ki so daleč nao-
koli oznanjale, da se s tradi-
cionalnim praznovanjem piva
in cvetja v Laškem razvija tu-
di gojenje cvetja.
•
To je nekaj novih pridobi-
tev, največja in riajvažnejša pa
je, da so prebivalci Lakega
za praznik dobro očistili In
lepo okrasili svoje mesto.
...da o tomboli sploh ne govorimo!
Dvakrat je dež pregnal tom-
bolo, tretjič jo je ohromil
praznik, žal. Ljudje, ki so v
petek in soboto prišli, zlasti
tisti, ki so prišli v soboto
»gledat na uro«, v nedeljo
niso smeli slišati za Laško.
Drugo .. ■ Dopoldne so roke ob
pogledu na mlad par, na vso
idilo kmeček ohoeti, postale
radodarne. Prvi liter je drag,
drugi cenejši, tretji zastonj ...
Tako se je denar stekal v že-
pe birtom in če je kdo še
zdržal na nogah do popoldne-
va, je kupil eno ali dve tom-
bolski karti. Preveč vsega je
bilo na en dan, za žep in eno
človeško moč ...
DOLGOST TRAJANJA TOM-
BOLE je bila dokaz, da je
bilo prodanih bolj malo srečk,
komaj polovica . . .spet dra-
ga izkušnja več
Dobil jo je
. . . Jože KORUN iz
Ločice pri Polzeli. Po-
njo je odšel v Laško
m seveda ni imel rav-
no veliko upanja, da
bo njegova. Ko so se
mu nasmehnile srečne
številke, bi se moral
zanjo še celo stepsti,
kajti neki domačin mu
je skoraj ne bi dal.
Koga? Dekleta? Ne.
»Škode« 1000 MB, ki je
bila glavni dobitek na
tomboli
Kratka kronika dogodkov
Občinski praznik se je za-
čel v torek 2. julija v spomin
na dan, ko so partizani iz-
vedli večjo akcijo na rudnik
Laško. Začetek praznovanja
je bil svečan. Najprej je
predsednik občine sprejel vse
prvoborce, ki živijo na ob-
močju laške občine. Le-ti so
se po zakuski napotili nad
vas Strmco, kjer je padel
eden od organizatorjev oboro-
ženega odpora v teh krajih,
Dušan Poženel.
Slovesnosti je sledila druga
— otvoritev novega turistič-
nega paviljona v Laškem, na-
to pa je bila pred spomeni-
kom NOV krajša komemo-
racija, zvečer pa v domu
»Dušana Poženela« svečana
akademija.
V sredo so organizatorji
prireditev nabirali moči za
nov zalet, za ta dan ni bilo
prireditev. "f
Četrtek je bil spet izredno
živahen. V Radečah so zvečer
praznovali dan borca na us-
pelem partizanskem sreCanju.
V rudarski Rečici so dan bor-
ca združili z dnevom Rudar-
jev in oboje proslavili pri
Fermetu v Zgornji Rečici.
Laški lovci so se ta dan po-
merili v streljanju na glinaste
golobe, strelske družine pa
v streljanju z zračno puško.
Popoldne je bil na starem
gradu piknik, zvečer pa še
tek mladine po laških ulicah.
Petek je bil v znamenju
cvetja in glasbe. V laški šoli
so odprli razstavo cvetka,
lovskih trofej, turističnih ek-
sponatov, likovnih del in
znamk. Zvečer pa je brez
velike predhodne reklame pri-
tegnil na Stari trg ansambel
Slakov precej nad 1.500 ob-
čanov. No, veliko gostov in
občanov se tu ni odrezalo.
Več kot polovica se je zmu-
znila skozi zapore brez vstop-
nine in tako je Turistično
društvo tudi s to prireditvijo
komaj krilo stroške. Ni lepo!
Sobota. Ta je bil vrhunec
vsega. Ko se je nad mestom
razlilo snopovje ognjemeta,
je na laških ulicah bilo vsaj
6 do 7 tisoč ljudi. Med ljud-
mi, parkiranimi na železniški
postaji, drugje ni bilo pro-
stora, so bili z registrskimi
tablicami iz vse Slovenije,
največ celjskih a precej tudi
inozemskih. Laščani na tak
obisk žal niso bili pripravlje-
ni.
In v nedeljo? Bilo je precej
manj obiskovalcev, vsaj do-
poldan, kajti mnogi si od so-
botnega večera še niso opo-
mogli.
Sprevod piva in cvetja po
laških ulicah je bil pač tradi-
cionalen. Zaenkrat za mnoge,
ki so prišli prvikrat, tudi ne-
kaj novega, svežega. Za, stalne
obiskovalce prireditve je bila
seveda samo repriza povork
iz jprejšnjih let.
Kmečka ohcet je seveda
tradicionalno enaka, kajti tra-
dicije in šeg se je treba dr-
žati, lahko pa bi vnašali še
nekatere starine, ki se pove-
zujejo s kmečkimi poroka-
mi...
... No, da ne bi bili kri-
vični, ženin in nevesta sta
bila seveda nova, kot vsako
leto. Tudi Nataša šmid in
Ivan Verbovšek, se boste svo-
je poroke, kot vsi stari do-
slej, z veseljem spominjala.
Oba para je poročil predsed-
nik občine, no kot se spodobi
je svatovščina sedla k slav-
nostnemu poročnemu obedu
na vrt hotela »Savinja«.
Opoldne so se spet začeli
zgrinjali v Laško novi in no-
vi obiskovalci, njih je v pri-
jazno mestece ob Savinji pri-
vabila »škoda« in dolg se-
znam drugih vrednih tombol-
skih zadetkov. Kot smo zve-
deli, prireditelj s tombolo ni
zadovoljen, saj je šla v pro-
dajo komaj polovica kart, no
precej ljudi pa je, ki niso
bih zadovoljni s tombolo, kaj-
ti zmešnjava okoli prvega do-
bitka je povzročila hud pre-
pir, skoraj že pretep, pred-
vsem pa veliko slabe volje
po nepotrebnem. Tega zares
ne bi bilo treba.
Kratkih besed
Starešina Martinšek
je bil dobre volje ven-
dar ne preveč. Morda
zato, ker se mu pivo
še m razkadilo. V pe-
tek je namreč tekmo-
val v pitju piva, naj
mi bralci oprostijo,
da uporabljam to milo
obliko za »žlampanje«
peneče se kapljice.
Vprašal sem ga, zakaj
je bil na tekmovanju
šele četrti, mi je krat-
ko in nedvoumno od-
govoril:
— Zato, ker so ga
drugi več požrli! —
Vzorec
V špalirju, skozi ka-
terega se je pomikal
ženitvanjski sprevod
proti graščini v kateri
je občinska skupščina
v Laškem in kjer je
bil poročni obred, je
bila tudi mlada mami-
ca z majhnim, zelo ži-
vahnim in zagorelim
sinčkom starim 3 do 4
mesece. Ker pa sta bi-
la ravno pred vhodom,
ju je nekdo opozoril,
naj se umakneta, ker
bodo morali svatje
skozi ta vrata, se je
mlada mamica znašla:
— Saj zato sem tu-
kaj, pokazala bi vzo-
rec ženinu in nevesti!
Kaj si v Laškem, predvsem mladi, najbolj žele, je izdajal napis, ki so ga v
povorki cvetja sestavljale črke na prsih petih pionirjev — BAZEN.
(Foto: J. Krašovec)
Slovo od tovarišev
Organi delavskega samoupravljanja delovne organiza-
cije Rudnika rjavega premoga Laško so že leta 1958 spre-
jeli sklep, da bodo v bodoče vsako leto na »Rudarski
Praznik« sklicali sestanek vseh tistih članov kolektiva, ki
so preteklo leto šli v pokoj.
Od sprejetja tozadevnega sklepa je bil letos desetič
sklican poslovilni sestanek in je v tem desetletnem raz-
dobju odšlo iz rudnika v pokoj 264 delavcev.
Vsi ti tovariši so se na vabilo uprave podjetja 3. julija
zbrali v hotelu Savinja v Laškem. Tu so se od 15 upoko-
jenih delavcev poslovili predstavniki uprave podjetja in
samoupravnih organov.
Člani kolektiva, ki so lani šli v pokoj, so po sklepu
centralnega delavskega sveta prejeli v dar ročne ure kot
Priznanje za njihovo dolgoletno in uspešno delo v ko-
,ektivu.
F. N.
U. julija 1968
mJjSjji^M
tednih *»f13
NA KRATKO 
Odborniki se bodo
sestali
V	zadnjih dneh tega mese
ca se bodo sestali odborniki
obeh zborov občinske skup
ščine Šentjur pri Celju, če
prav velja julij aa mesec po-
čitnic. Da se bodo sestali, so
se odborniki dogovorili že na
zadnji seji junija, obravnava-
li pa bodo poročilo o varstvu
pri delu, katerega so mora-
li zaradi preobilice drugih
materialov preložili z zadnje-
ga na novo zasedanje, vpra-
šanje spremembe odloka o
prometnem davku v gostin-
stvu in nekatere druge odlo-
ke.
Kljub vročim dnem priča-
kujejo v Šentjurju udeležbo,
ki bo omogočila redno zase-
danje skupščine.
Lovski dom
na Bohorju
Lovska družina Planina je
izredno aktivna ne samo pri
lov-, temveč tudi drugod. S
prostovoljnim delom jim je
uspelo obnoviti Lovski dom
na Bohorju, katerega bodo
svečano odprli 21. julija. No-
vi dom bo pomenil važno
postojanko vseh lovcev in tu-
di mnogih izletnikov, ki ved-
no bolj obiskujejo Bohor.
Odprli ga bodo v počasti-
tev dneva vstaje skupno z
borci NOV.
Obnovljena trgovina
v Slivnici
V	Slivnici vse gospodinje
težko čakajo dolgo pričakova-
ni dan, ko bodo kot v mno-
gih drugih krajih šentjurske
občine v zadnjih mesecih,
odprli obnovljeno trgovino
trgovskega podjetja Merx Ce-
lje. Del trgovine bo samopo-
strežba, del pa bo urejen v
klasičnem smislu prodaje. Tu
di to trgovino bodo odprli v
okviru proslavljanja Dneva
vstaje
Končno le pričetek del
čeprav so mnogi v Šent-
jurju in na Ponikvi pričakova-
li, da bodo meseca julija že
hodili po novem asfaltu, se
to n uresničilo, šele v prvih
dneh tega tedna so pričeli
asfaltirati, oziroma obnavlja-
ti cesto, ki vodi skozi trg
Šentjur ter skozi Ponikvo.
V obeh naseljih bodo delav-
ci Cestnega podjetja Celje
položili novo oblogo. Občani
Šentjurja upajo, da se ne bo-
do na novem asfaltu že spo-
mladi pokazale velike luknje.
Pohištvo
šentjurčani so v zadnjih
dveh letih dobili v svoj kraj
veliko novega kar so že dol-
go potrebovali. Samopostrež-
bo, novo kavarno, bazen, od-
prli bodo cvetličarno in dru-
go. Vsem tem se je pridruži-
la še nova trgovina s pohiš-
tvom, last trgovskega podjet-
ja Merx Celje. Tako bo mno-
gim prikrajšana pot v Celje.
Nova trgovina je na križišču
pred občinsko skupščino.
5 milijonov starih din
Pisali smo že o osnovni šo-
li Dramlje pri Šentjurju, kjer
imajo probleme s šolskimi
sanitarijami. Kot smo iz-
vedeli na občinski skupščini
bodo osnovni šoli Dramlje ta-
koj nakazali pet milijonov
SD za ureditev sanitarij. Te
bodo na šoli uredili v pritlič-
ju in tako v prvem nadstrop-
ju pridobili več prostora za
šolski pouk S tem bodo re-
šili dve zadevi
Slabo vzdrževana cesta
Mnogi občani se že dalj ča-
sa pritožujejo nad izredno
slabim vzdrževanjem ceste
Loka — Zamrk Cesto bi
morali urediti že pred mese-
ci, vendar za to ni denarja.
Prav tako ni cestarja, ki bi
skrbel za nujna redna popra
vila. Občani upajo, da jim bo
priskočila na pomoč občinska
skur>5<*ino
OB KRVODAJALSKI AKCIJI V ŠENTJURJU
Šentjurska kri
• Namesto 400 le 199 krvodajalcev
© Najbolje so se odrezali Kalobjani
Meseca junija so na raz-
nih sestankih v Šentjurju in
okoliških naseljih največ raz-
pravljali o krvodajalski ak-
ciji, ki jo je Občinski odbor
Rdečega križa zasnoval zelo
široko. Humano akcijo od-
vzema krvi so z željo, da bi
pridobili čimveč novih krvo-
dajalcev, pričelo skrbno prek
vseh družbeno političnih or-
ganizacij, krajevnih skupno-
sti in delovnih organizacij.
Na skupnem sestanku pred-
stavnikov iz vseh krajev so
poudarili pomembnost akcije
in njen human značaj. Da-
rovati kri pomeni, pomaga-
ti človeku v najtežji situa-
ciji. Darovana dragocena živ-
ljenjska tekočina je že mno-
gim rešila življenje.
Prav zaradi teh skrbnih
priprav pa so bili v Šentjur-
ju po krvodajalski akciji pre-
cej razočarani, saj je prišlo
na odvzem krvi namesto pri-
čakovanih 400 ljudi, le- 199.
Stane Kajtna, ki je doslej
že 30-krat oddal kri, je pri-
šel tudi na odvzem v mese-
cu juniju, le da mu odvze-
ma niso dovolili, ker je že
maja dal kri v Celju. Vseka-
kor hvale vreden primer, po
katerem bi se lahko zgledo-
vali mnogi v Šentjurju.
Med krajevnimi odbori
Rdečega križa so se tudi to
pot najbolje odrezali Kalob-
jani. Iz te oddaljene in majh-
ne vasice je prišlo največ kr-
vodajalcev. Ljudem iz Kalob-
ja so sledili občani Prevor-
ja, kar je bilo proti vsem pri-
čakovanjem, saj RK že ne-
kaj časa ni bil preveč akti-
ven. Dobra je bila tudi ude-
ležba iz Loke pri žusmu in
Ponikve. Najmanj krvodajal-
cev pa je prišlo iz Slivnice.
Kot razlog so nam na Ob-
činskem odboru RK Šentjur
omenili novo vodstvo organi-
zacije v Slivnici. Tudi iz sa-
mega Šentjurja udeležba ni
bila zadovoljiva.
Tajnik občinskega odbora
RK nam je v pogovoru po-
vedal še to, da jih je zelo
začudila udeležba z osnovne
šole Šentjur, saj je od 32 za-
poslenih oddal kri samo
eden.
Med sindikalnimi podružni-
cami je bilo največ krvoda-
jalcev z občinske skupščine
Šentjur in tovarne Alpos,
medtem ko druge podružni-
ce s številom krvodajalcev
ne izstopajo.
Jasno je, da ne more vsak-
do dati krvi, da jo mnogi še
sami potrebujejo, prepričani
pa smo, da je tistih, ki bi
jo lahko dali, v Šentjurju
mnogo več kot 199.
M. S.
Posebna komisija ocenila škodo po neurju
200 milijonov škode
Po štirinajstih dneh ljud-
je v Šentjurju pri Celju še
vedno govorijo o strašnem
neurju, ki je lomilo drevesa,
odkrivalo hiše in zahtevalo
življenje enega človeka. Ko
smo bili v Šentjurju pol ure
po nevihti, nam je predsed-
nik občinske skupščine Vin-
ko Jagodic dejal, da'lahko ce-
nijo po hitrem ogledu škodo
na 200 milijonov starih dinar-
jev, vendar je to zelo približ-
no, saj še v tem času niso
imeli poročil o stanju v dru-
gih krajih šentjurske občine.
Ko smo pred dnevi zopet
obiskali predsednika, nam je
povedal, da je bila številka
200 milijonov precej točna.
čeprav še nimajo vseh podat-
kovno škodi, ki jo je razisko-
vala posebna komisija. Naj-
večjo škodo je utrpel Kme-
tijski kombinat in sicer 30
milijonov SD. Visoka pa je
škoda na stavbah zasebnih
kmetijskih proizvajalcev. Tež.
ko je oceniti izpad proizvod-
nje v Lesni industriji Bohor,
ki bo na delu žage trajal dva
meseca.
V ostalih krajih ni bilo ve-
like škode. Povsod so ljudje
občutili samo izredno močan
veter, ki je tu in tam podiral
drevje. Nikjer pa ni bilo ta-
ko hudo kot v Šentjurju, saj
se je tu smrtno ponesrečil
en človek, dva pa sta bila hu-
je poškodovana.
V vseh občinah v Sloveni-
ji delujejo štabi za varstvo
pred naravnimi in drugimi
hudimi nesrečami. Predsed-
sednik občinske skupščine
Šentjur, Vinko Jagodič, nam
je povedal, da niso sklicali
celotnega občinskega štaba,
posamezne ekipe pa so orga-
nizirano in hitro stopile v
akcijo, kar kaže na njihovo
dobro pripravljenost. Najak-
tivnejši je bil krajevni štab
Šentjur.	-ar
Novo vodstvo
TVD Partizan
Pred dnevi so se prvič se-
stali novo izvoljeni člani up-
ravnega odbora Telesnovzgoj-
nega društva Partizan Šent-
jur pri Celju. Za predsednika
so izvolili ing. Franca Urbaj-
sa, za tajnika ing. Franca
Senico, blagajničarka pa je
postala Elza Tovornik.
Na tej prvi seji so sprejeli
tudi program dela. Kpt naj-
širšo nalogo so si zastavili
poživitev dela v sekcijah, v
naslednjih dneh pa bodo ure-
dili asfaltno igrišče za roko-
met. odbojko in košarko. Z
deli bi naj zaključili že ta
mespc
Razstava otroških izdelkov
Ob koncu šolskega leta so
učenci osnovne šole Dob je
priredili za svoje starše pe-
ster kulturni spored. V po-
sebni učilnici je bila razsta-
va otroških izdelkov. Slično
likovno razstavo so imeli
učenci dobjanske šole za Dan
žena v Šentjurju. To pot so
razstavo nekoliko razširili z
izdelki ostalih področij. Tu-
di učenci male šole so dali
svoj prispevek.	F.
Sodelovanje med šolama
V zadnjih nekaj mesecih
se je razvilo sodelovanje
med osnovnima šolama Pla-
nina in Dobje na raznih
področjih, v preteklem ted-
nu so učenci osmih razre-
dov omenjenih šol bili tudi
na skupnem dvodnevnem iz-
letu, kjer so si ogledali Vr-
bo, Drago, Blejsko in Bo-
hinjsko jezero, z žičnico so
se peljali na Vogel, bili so še
na Vršiču, Trenti, Novi Go-
rici, Reki ter Opatiji- Sku-
pen izlet bo ostal učen-
cem 'v lepem spominu. F.
RAZGOVOR OB DNEVU BORCA
Marsikaj upravičeno
nezadovoljivo
BORCI SO ZELO OBČUTLJIVI ZA RAZNE i)|;f(
MAC I JE V NAŠI DRUŽBI, KAR PA .IE TUDI tU/jJ
LJIVO, SAJ SO ŽRTVOVALI VSE ZA URESNlC^v I
SVOJIH STALIŠČ IN CILJEV.
Borčevska organizacija je v Šentjurju pri Celju iz1>(, I
aktivna. Njihovi sestanki so vedno polnoštevilni, 0hi '
referentov na kmetijah borcev so vsakodneven p0-
Borci se svoje organizacije vedno bolj poslužujejo ^
seganje svojih pravic, ki pa je včasih vse preveč po£aSl!r
Na sestankih izražajo mnenja, ki so mnogokrat upravi?«
kritična do raznih dogajanj v naši družbeni stvarno^
Takšno je bilo mnenje predsednika občinskega združb II
ZB NOV v Šentjurju, Petra HLASTECA, ko smo ga Pr*
dnevi zaprosili za razgovor.
Tovariš Hlastec, kako ste
praznovali 4. julij borci v
Šentjurju?«
»V vseh delovnih organiza-
cijah so vodilni povabili zapo-
slene borce na poseben spre
jem, kjer so jim čestitali k
prazniku in jih pogostili. Na
sam praznik je bil pohod
mladih po poti kozjanskega
odreda preko Resevne. Zau-
stavili so se pri vseh spome-
nikih ter se na zaključku po-
hoda zbrali na Svetini. Pri
nas v Šentjurju bodo večje
proslave 22. julija. Za ta dan
smo pripravili več dogodkov,
ki bodo pomembno vplivali
na vsakdanje življenje obča-
nov. Hkrati bodo te proslave
pričetek praznovanja občin-
skega praznika, ki je 18. av-
gusta.«
»Šentjurski borci že več
let kritizirajo 12 dinarjev
podpore vdovam in materam
padlih borcev. Zakaj tega ni
mogoče urediti?«
»Moje osebno mišljenje je,
da je to štajerski problem.
12 dinarjev je le simbolična
podpora, nekakšna legitimaci-
ja s katero vdove in matere
padlih dobe tudi druge ugod-
nosti. Ne glede na to, pa sa-
ma vsota 12 dinarjev pome-
ni strahotno diskriminacijo
do vseh padlih, še posebej
glede na podpore za padlimi
v nemški vojski.«
»Kateri so najtežji proble
mi, ki še vedno tarejo bor-
čevsko organizacijo v Šent
jurju?«
»Kljub temu, da stanovanj
ske probleme rešujemo z ob
činsko skupščino skupno, sc
ti še vedno najtežji. Drugo sc
borci preužitkarji, ki so iz
gubili pravico do socialnega
zavarovanja. Glede priznaval
nin pa mislim, da bi morala
biti enotna republiška priz
navalnina.«
»Na raznih sestankih bor
cev lahko ugotavljamo, da
so mnogokrat nezadovoU
nekateri med njimi pa se ^
lo sprašujejo: ali smo sp
to borili? Ali je to nezadovt^
stvo prisotno tudi v Šentjd
ju?«
»Naše predsedstvo je
krat obravnavalo prav vpra^
nje nezadovoljstva med bor.
ci, ki je marsikdaj povs^
upravičeno. V celoti pofoj.
ramo izjave tovariša Tita t
tem smislu so naši borci r^
pravljali na večih sestanH
in zato besede našega Tin
pozdravljamo še z večjim ve-
seljem in navdušenjem. Bore,
in invalidi tvorijo v naši ob-
čini zelo močno politično si
lo. Dejstvo je, da so borci
zelo občutljivi na razne &
formacije v naši družbi. n>
zadovoljstvo, je tudi v naši-
vrstah v Šentjurju prisotno*
»Na zadnji seji občinske
skupščine ste v razpravi a
problemih borcev omenili .j
di povečano vlogo delovnih
organizacij, ki bi lahko bolje
skrbele za borce, glede na to
da občinski odbor skupno s
krajevnimi dobro skrbi zi
borce — kmete. Kakšne ^o
naloge delovnih organizacij
glede na zaposlene borce?«
»Zaposleni borci bi morali
imeti prioriteto pri dodelje-
vanju stanovanjsih kreditov!
Pri sistemizaciji delovnih
mest v ovarnah bi morali
bolj upoštevati borce, ven-
dar ne samo zato ker so bor-
ci, predvsem glede na spo
sobnosti Če sta dva enako
sposobna mora dobiti delo?'
no mesto borec. Prav tako
je s štipendijami in sprejfr
manjern v uk otrok bor-
cev. Odnos naših delovnih or
ganizacij je bil sicer dose-
daj vedno pozitiven, čeprav
pa je v resnici, da nismo
mogli rešiti vseh primero*
Skušajmo tudi te.«
M. Seničar
iemxxin rrrm 5

11. julija 1968
Problemi v središču
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE
zadnji seji šmarske
* -.a,ne so odborniki živo
' Ovijali o na videz sicer
^pjlib, vendar za življenje
^°1,Llne posai vznih sre-
t-':' vsekakor aktualnih in
f^embnih vprašanjih,
pel razprave je bil posve-
tako imenovanim igram
^sreč0, ki so preplavile po-
vezne centre in vsekakor
JJ^jo vplivajo na mladino.
Pije so se odborniki zgražali
d prodajo kiča v Rogaški
Sini. ki slovi kot turistični
Lj mu takšne »stojnice«
0[0vo niso v ponos. Pri tem
je največji problem ta, da
•,0dajalce plastičnih in dru-
gih »modernih« predmetov ni
mogoče z zakonom pregnati
in imajo torej pravico, da
kvarijo ljudski okus. Temu
se pridružujejo še zasebni
prodajalci, ki hodijo od hiše
do hiše in prodajajo različno
šaro, pri čemer ni izključeno,
da tudi tu in tam izkoristijo
odsotnost domačinov. Odbor-
niki so menili, da bi morali
nekje v občani najti ustrezen
prostor, kjer bi ljudje s pri-
vatno iniciativo prodajali svo-
je izdelke. V teh prodajah,
kot je bilo slišati, je seveda
tudi veliko zaslužkarstva, v
primerih, ko gre za »odpo-
slance« zasebnih obrtnikov,
ker jim ob posredniški pro-
daji seveda ni potrebno pla-
čevati prometnega davka. Ta-
ko marsikdo očitno špekulira
in bogati. Takšne prodaje pa
omogočajo neučinkovite ob-
činske službe '(a ne samo v
šmarski občini). Da bi ji na-
redili konec, bi moral po
mnenju odbornikov vsakdo,
ki nekaj prodaja, imeti za to
ustrezno dovoljenje občinske
skupščine.
Končno je bil precejšen del
razprave posvečen proble-
mom občinskih cest, posebej
neurejenosti Rogaške Slatine,
kjer bi moral promet usmer-
jati miličnik. Poleg obreme-
njene tranzitne ceste, ki jo
nameravajo v prihodnosti
prestaviti tako, da bo Roga-
ško Slatino obšla, povzročajo
največ zmede nedisciplinirani
mopedisti in kolesarji, pa tu-
di pešci, ki ne upoštevajo le-
vega pravila. Beseda je stekla
o dimnikarskih uslugah, ki
nimajo, kot kaže, odprtih vrat
do vseh dimnikov v občini,
saj približno tretjina občanov
dimnikarje dobesedno odga-
nja in jim ne dovoljuje čišče-
nja dimnih naprav. Takšen
odnos, so menili, seveda ni
na mestu, saj pomeni čišče-
nje preventivni ukrep, ki naj
zagotovi varnost in prepreči
morebitne požare. Odslej bo-
do vse občane, ki ne bodo do-
volili čistiti dimnikov, prija-
vili sodniku za prekrške.
dhr
Dopisujte
v vaš
Tednik
NA KRATKO
Socialna pomoč
Po sprejetju odloka o druž-
beni pomoči nepreskrbljenim
osebam v šmarski občini so
lani opravili revizijo zahtev-
kov in ponovno ugotvoili
upravičenost ali potrebe, da bi
pomoč posameznim kategori-
jam teh oseb zvišali. Družbe-
no denarno pomoč so v po-
prečju zvišali za 30 odstotkov.
Športni dinar
V	šmarski občini bodo pri-
redili športni teden in v tej
zvezi uvedli športni dinar.
Delovne organizacije naj bi
po predlogu sveta za družbe-
ni plan in finance prispevale
2 din na zaposlenega letno. V
športnem tednu namerava-
jo prodajati tudi posebne
znamke.
Razvoj sadjarstva
V	šmarski občini predvide-
vajo nadaljnjo širjenje plan-
tažnih nasadov jablan (100
hektarov) ter novih ribezovih
nasadov (36 hektarov). Načrt
bodo lahko uresničili s poso-
jilom, za katerega pripravlja-
jo potrebno tehnično doku-
kumentacijo. Ugotavljajo tu-
li, da se površina ribezovih
nasadov ni povečala in da ob-
stoječe pridelovalci slabo ne-
gujejo.
Problemi živinoreje
Spričo zmanjšanega izvoza
je zanimanja za živinorejo v
šmarski občini nekoliko
manj, zato tudi obstoječi hle-
vi niso polno izkoriščeni.
Opuščajo tudi dopito vanje
mladega goveda. Zaradi izgub
so opustili žitni hlev na Boču
ln pitališče piščancev v Pod-
četrtku.
Strokovni kader
Ugotavljajo, da strokovni
kader v šmarskem kmetijstvu
v zadnjih dveh le ih ni bistve-
no napredoval, je pa precej
delavcev, ki se dodatno šola-
jo. Racionalnejša organizaci-
ja dela in izpopolnjena meha-
nizacija je sprostila zlasti ne-
kaj nekvalificirane delovne
sile.
„Jelša" na dobri poti
VELIKI USPEHI INTEGRACIJE
Združitev trgovskih podje-
tij v šmarski občini v enot-
no podjetje »Jelša« je dala
odlične rezultate. Promet
oziroma celotni dohodek se
je v teh petih letih povečal
za 100 odstotkov. Medtem ko
je imelo podjetje ob koncu
1963. leta le za 29 milijonov
S din skladov, so ti dosegli
ob zaključku lanskega leta že
83 milijonov.
Z združitvijo trgovskih pod-
jetij so skušali predvsem do-
seči smotrno razporeditev
kadrov, razširitev in moder-
nizacijo oziroma specializaci-
jo trgovske dejavnosti in s
tem seveda tudi večjo izbiro
blaga. Od 45 poslovalnic, ko-
likor jih je na območju ob-
čine, ie 19 specializiranih, 8
živilskih, 5 tekstilnih, 4 z že-
leznino, 1 galanterijska in 1 z
obutvijo. Ob tem se kaže po-
treba, da bi odprli še trgo-
vino s pohištvom.
V času, kar obstaja združe-
no podjetje, se je zaposlenost
povečala za 20 delavcev ali
14 odstotkov, produktivnost,
izražena z narodnim dohod-
kom na zaposlenega pa za
146 odstotkov. V zadnjih pe-
tih letih so investirali v iz-
gradnjo trgovskih objektov
340 milijonov S din, precej-
šen del tega denarja pa so
porabili tudi za novo opremo.
K temu pa je v največji meri
pripomogel kolektiv, ki aku-
mulacije ni izkoriščal za po-
večanje osebnih dohodkov,
saj je delitveno razmerje med
osebnimi dohodki in skladi
71 : 29, bilo pa je celo 65 : 35.
Povprečni osebni dohodki na
zaposlenega so se gibali v vi-
šini 87.200 din in so bili za
3.900 din nad povprečjem v
gospodarstvu občane- Letni
promet na zaposlenega je v
zadnjih dveh letih dosegel
200.00 S din; lani je na pri-
mer vsak občan kupil pri
»Jelši« za 1.065 din različne-
ga blaga.
Tudi prodaja za tuja pla-
čilna sredstva se je v zad-
njem času, kot ugotavljajo,
povečala — zlasti zaradi pe-
stre izbire blaga v trgovskem
domu v Rogaški Slatini —
in tako je podjetje ustvarilo
lani blizu 27.500 dolarjev pro-
meta.
Podrobnejši podatki o po-
slovanju »Jelše« kažejo, da je
najbolj porasel promet z ži-
vili (117 odstotkov) in proda-
ja tekstila (142 odstotkov).,
medtem ko zaznamujejo v
posameznih središčih usta-
ljeno gibanje prodaje, se je
promet nekoliko povečal v
Rogaški Slatini.
Smarčani so veseli in dobrodušni ljudje.
Eno je zanesljivo, da ime Šmarje ne pri-
haja od šmamice, kajti njega dni, so bile
>itam gor pri svetem Rok' še gaurce sim
oa taj« z dobro žlahtno trtico, šmarčtini
bi ne bili to, kar so, če vsakodan koga
na drobno in vsake kvatre koge na de-
belo ne bi potegnili. Če so potegnjeni,
stoično prenašajo poraz, še več, navihano
!u muzajo, kajti »posojilo se vračila ve-
s eli«
VE VERJEMITE ŠMARČANV NJEGOV
DOBER DAN Z.A DNE, POČAKAJTE VE-
ČERA!
Bilo je tistega leta ko so se .-male ob-
čine združevale, ko so morale vkup bivše
občine Rogaška Slatina, Kozje in Šmarje.
Kje bo zdaj sedež velike komune?« je bi-
lo vprašanje in šmarčani so se zaobljubili
»Biti ali ne piti«. Zlobni jeziki pravijo,
da so šmarčani pridobili na kosilu neke-
lena. Na svojo nesrečo, a na srečo Šmarja
je sabljo pozabil. Ko pa je opravil opra-
vilo, ki ga, sodeč po dogodku, čisto zares
opravlja tudi cesar peš, je glasno vzklik-
nil:
»Lajpa je ta šmoarska dolina. Tu bodi
sajdež moje ublasti.«
Tako je bojda slišal sam ordonans in
potem šmarčanom cesarske besede tudi
povedal, to pa da ne sme biti pozabljeno
ravno v času, ko se odloča o tem, kje bo
sedež občine.«
Zupan, Avgust Anderluh je sabljo vzel
in obljubil, da se bodo občani šmarske ob-
čine dostojno borili proti vsem napadal-
cem sosednjih komun.
Obdaritev še m bilo konec. Sultan je
poklical Stanka Stupico, ki je zadnje me-
sece obrusil veliko pet, ko je spravljal
skup šmarsko industrijo, oziroma natanč-
neje »šmarteks«, ki naj tudi po gospodar-
ski plati potegne tehtnico na šmarsko
stran. Sultanovo darilo je bil star, že do-
kaj amortiziran proizvodni stroj — ko-
lovrat. Darilo je dobila tudi ljudska teh-
nika. ki je ravno tedaj ustanavljala tretji
občinski steber, lokalno radijsko postajo.
Darilo — zvočnik izrezan iz neverjetno ve-
like repe.
Taka je bila obdaritev na pustno sobo-
to in da zaradi povračila, ki se ga je po-
TUDI TRETJO POTEGAVSKO JE PRIPOVEDOVAL
AVGUST ANDERLUH
Z godovinska sab! j a
?a vplivnega funkcionarja, ki je potlej pri-
pomogel tudi k začetkom šmarske indu-
strije. Kdo ve če je to res . . .
.. res pa je da kljub skrbem v Šmar-
ju tisto leto niso pozabili na pusta. Imeli
50 velikanski hec in veselico, ko je pred-
sednik občine v zabaviščni dvorani dobil
telegram:
»Prihaja arabski sultan Beneduk, pri-
P^vite sprejem!«
No, ko je bilo vse po protokolu priprav-
jeno je slavm gost tudi prišel. Bil je v
jUrbanu, okroglih in rdečih lic, zajetnega
rebuha, z njim pa spremstvo od prvega
^zirja do haremskih dam in evnuhov. Le
1 so nosili darila.
Pa je slavna muslimanska visokost dala
^klicati najprej župana.
»Vam, župan šmarski, prinašam zelo
pičeno, 300 let staro sabljo, ki ima svo-
zgodovino, tako je začel po šmarsko
arabski sultan Beneduk. Svoje dni je ce-
Prane Jožef potoval tu čez v Rogaško
patino. Zaradi francoske politike ga je ba-
j® hudo črvičilo, pa se .je šel zdravit. No na
p^arjevem klancu pa ga je le preveč zvilo
rj. je moral ustaviti kočijo, jo ucvreti v
užnje grmovje, kjer je moral odpeti pas
sabljo, če je hotel spraviti hlače čez ko-
sojilo tako veselilo, ne pozabimo na sulta-
na bil je Pepi SMEH iz Mestinja ali »Ci-
gajner birt«.
Zapisal: J. KRAŠOVEC
Risba: V. SMEH
Več prekrškov
Med občani Šmarja še precej nepotrebnih sporov
Na zadnji seji občinske
skupščine v Šmarju so med
drugim obravnavali vrsto ak-
tualnih problemov. Zlasti
tehtna so bila poročila o de-
lu sveta za notranjo politiko
in občo upravo, o reformi
pravosodnega sistema in pro-
blemih sodstva v občini ter
o organizaciji trgovske mre-
že, preskrbi, prometu in pro-
dajnih cenah.
Iz poročila sveta za notra-
njo politiko in občo upravo
je bilo predvsem videti, da so
prekrški v porastu, saj so la-
ni v primerjavi z letom 1966
porasli za 12,2 odstotka. Naj-
več prekrškov je na območ-
ju Rogaške Slatine in Rogat-
ca, posredno pa jih imajo na
vesti tudi gostinski delavci,
ki točijo vinjenim gostom al-
koholne pijače. Po drugi pla-
ti je vzrok za tolikšen porast
Po mnenju sveta tudi v tem,
ker imajo premalo delavcev
milice (v občini jih manjka
6), te pa seveda ni mogoče
zaposliti, ker zanje ni sta-
novanj. Svet prav tako meni,
da vplivajo na naraščanje
prekrškov premalo učinko-
vite kazni. Poseben problem
v J^m okviru so mladoletni
prestopniki, ki se ukvarjajo
v glavnem s tatvinami, učin-
kovitih vzgojnih ukrepov pa
tudi tu ni, saj je vzdrževanje
mladoletnih delinkventov v
poboljševalnih domovih drago
in občina za to nima denarja.
Mnogi občani, kot ugotavlja
poročilo sveta, nosijo orožje
brez orožnega lista, registri-
rali pa so celo primere, ko
se zračne puške predelovali
v malokalibrske. Z razvojem
motorizacije narašča tudi šte-
vilo cestno prometnih pre-
krškov, zlasti v Rogaški Slati-
ni, kjer predvsem zasebni pre-
vozniki ne upoštevajo predpi-
sov in s svojimi divjimi vož-
njami spravjajo v nevarnost
sebe in druge koristnike cest.
Lani je bilo cestno promet-
nih prekrškov za 32 odstot-
kov več kot leto poprej, re-
gistrirali pa so tudi 4 smrt-
ne žrtve. Večina prekrškov je
posledica prehitrih voženj. Me-
nijo, da bi morali kršilce pre-
cej strožje kaznovati, če bi ho-
teli na šmarskih cestah uve-
ljaviti red in disciplino ter
zmanjšati število nesreč.
Tudi podatki skrbno sestav-
ljenega poročila občinskega
sodišča niso razveseljivi. Sod-
na praksa beleži namreč po-
rast kazenskih zadev. Gre
predvsem za kazniva dejanja
zoper življenje in telo, ki se
običajno končujejo z lažjimi
poškodbami; še vedno pa je
razmeroma veliko civilnih
pravd, ki bi jih po mnenju
sodišča lahko bistveno ome-
jili, če bi imeli ustrezno so-
cialno službo in če bi vsi
družbeno politični dejavniki
vplivali ria družbeno moralo
in disciplino občanov. Sodišče
se dalje ukvarja vsako leto s
kakimi tridesetimi primeri
mladoletnih prestopnikov, pri
čemer pa največkrat ne mo-
re izreči vzgojnih ukrepov, ker
so gmotne možnosti občine
omejene. V preteklih letih je
bilo veliko sporov iz koope-
racijskih pogodb, kajti te po-
godbe so bile pomanjkljive in
v njih oba partnerja nista
bila zastopana enakopravno.
Ugotavljajo pa, da je manj
sporov iz delovnih razmerij,
morda' tudi zato, ker so do-
sedanji spor v glavnem do-
bivali prizadeti — prav tako
zaradi pomanjkljivih pravil-
nikov podjetij.
Na seji skupščine so raz-
pravljali še o drugih vpraša-
njih ter sprejeli med drugim
predlog odloka o delovnem
času v upravnih organih ob-
čine in o razglasitvi gradnje
vodovoda Gabernik — Roga-
ška Slatina.
dbr
Sodobna mehanizacija
V zasebnem sektorju se ve-
dno bolj uveljavlja razna
kmetijska mehanizacija. V
šmarski občini je trenutno že
42 traktorjev in več kot 200
motornih kosilnic. Tudi drob-
ne mehanizacije je vedno več.
Računajo, da bodo boljše
možnosti nakupa kmetijskih
strojev vplivale na manjši od-
liv kmečkega prebivalstva v
mesto.
U. julija 1968
ijF^fffT^kill
nT g ii l;
NA KRATKO
Prireditve
za enote JLA
Čeprav so enote JLA šele
nekaj tednov na območju la-
ske oziroma hrastniške obči-
ne, so jim društvene skupine
te komune pripravile nekaj
uspelih prireditev. Za uvod
so gostovale pri mladih gradi-
teljih ceste Šmarjeta—Dol ru-
darska godba na pihala in
moški pevski zbor »Svobode
I« iz Hrastnika. Delavska uni-
verza jim je posredovala s
svojim potujočim kinemato-
grafom nekaj filmskih pred-
stav. Pred kratkim so vojaki
obiskali in si ogledali tovar-
niške naprave Steklarne.
Gostje so pozorno sledili pro-
izvodnemu procesu v avtoma-
tiziranih in drugih obratih.
Na občinskem mladinskem
vodstvu pa so pred dnevi iz-
delali mesečni program pri-
reditev in nastopov za enote
JLA skupno z nekaterimi dru-
štvi in društvenimi organiza-
cijami v Hrastniku in La-
škem
Razprave
o zdravstveni službi
Pred kratkim se je sešel
medobčinski odbor sindikata
družbenih služb za revirje.
Na seji v Hrastniku so go-
vorili o nekaterih odprtih
vprašanjih zdravstvene službe
v Zasavju. Zasavski zavaro-
vanci namreč niso povsem
zadovoljni z dosedanjo ure-
ditvijo reorganizirane zdrav-
stvene službe. Predvsem pa
menijo, da bi kazalo realizi-
rati vse smernice, sprejete ob
reorganizaciji Medobčinski
odbor sindikata družbenih
služb za revirje je sklenil
svoia sfališča in predloge o
teh problemih posredovati
si.r n-nemu organu nove-
ga .	venega doma v Tr-
bovljah.
Praznovanje
hrastniških borcev
Za letošnji 4. julij občinska
zveza združenj borcev NOV v
Hrastniku ni pripravila po-
sebnih prireditev, ker so
hrastniški borci imeli skupen
praznik 2. julija popoldan, ko
so na posebni slovesnosti po-
delili domicil znanemu kam-
niško-zasavskemu odredu, v
saterem se je borilo tudi pre-
cej Hrastničanov. Pač pa je
občinska zveza združenj bor-
cev NOV povabila svoje čla-
ne na planinsko postojanko
na Kal. Tu se je zbralo veli-
ko število nekdanjih udele-
žencev NOV in občanov ter
delovnih ljudi Hrastnika. Ne-
kateri borci pa so odšli tudi
na krajše izlete. Večjo prire-
ditev pripravlja občinska zve-
za združenj borcev NOV za
22. julij — praznik vstaje slo-
venskega ljudstva, in sicer na
Gorah, drugem, znanem pla-
ninskem domu hrastniške ob-
Predlog za nakup
novih glasbil
Godba na pihala »Svobode
II« v Spodnjem Hrastniku, v
kateri sodeluje veliko število
steklarjev nujno potrebuje
nova glasbila. Sedanja so pre-
cej dotrajana Godbeni odbor
se je obrnil na samoupravne
organe Steklarne s prošnjo,
naj bi tovarna kupila nove
instrumente. O tem sta raz-
pravljala upravni odbor in
centralni delavski svet pa tu-
di sindikalni odbor. Central-
ni delavski svet načelno so-
glaša s predlogom in sodi da
bi utegnili kupiti nova glasbi-
la in sicer s tem, da bi vsak
mesec izločili po pet točk iz
osebnih dohodkov zaposlenih
v podjetju. Sindikalni odbor
bo v kratkem izvedel sestan-
ke po vseh obratih, kjer bo-
do članom kolektiva obrazlo-
žili možnosti nakupa novih
glasbil. V kolikor bodo člani
kolektiva soglašali s predlo-
gom, bo pihalna godba »Svo-
bode II« v Spodnjem Hrast-
niku še letos dobila nove in-
strumente
Steklarji v hrastniški steklarni pri ročnem obliko-
vanju.	(Foto: Vidic)
Z ZASEDANJA CENTRALNEGA DS
V HRASTNIŠKI STEKLARNI
V ospredju gospodarjenja
in nagrajevanja
Na minulem zasedanju cen-
tralnega samoupravnega or-
gana tega podjetja so udele-
ženci najprej razpravljali in
osvojili poročilo upravnega
odbora, nato pa živahno ob-
ravnavali letošnje izvajanje
delovnega načrta. 1700-članski
kolektiv letos dokaj uspešno
gospodari. V petih mesecih so
uspeli celo nekoliko preseči
zastavljen načrt, kar je omo-
gočilo višji oelotni dohodek,
pa tudi boljše osebne dohod-
ke zaposlenih.
V	tem obdobju je kolektiv
uspel prodati v tujino za
845.680 dolarjev raznih stekle-
nih izdelkov in presegel plan
za ta čas za nekaj več kot 6
odst. Letos edino maja niso
v celoti izpolnili plana izvo-
za, v glavnem zavoljo popra-
vila peči. Na seji so ugotovili,
da to ne bo zavrlo izvoz, ker
bodo zamujeno nadoknadili.
Trenutno izvaža steklarna v
enajst zahodnoevropskih de-
žel, vključno v Kanado. Naj-
več stekla so prodali v Zve-
zno republiko Nemčijo, in si-
cer za več kot 470.000 dolar-
jev, sledijo ZDA itd.
V	Steklarni so že lani za-
čeli izdelovati nov predlog ka-
tegorizacije delovnih mest in
osnov zanje. Komisija, ki so
ji zaupali to delo, je imela
odgovorno dolžnost, saj je
morala odpraviti nekatere ob-
čutne razlike v tej kategoriza-
ciji. Od lani sem so imeli v
vseh obratih podjetja števil-
na posvetovanja, na katerih
so do potankosti govorili o
kategorizaciji. Praktično je
imel celoten kolektiv mož-
nost sodelovati pri tem delu.
Komisija je upoštevala števil-
ne pripombe in predloge bo-
disi članov kolektiva oziroma
sindikalnega odbora. Kljub
temu pa so še na zasedanju
centralnega delavskega sveta
sprejeli nekaj korektur pra-
vilnika. S sprejetjem nove
kategorizacije so vskladili
osnove vsem kategorijam za-
poslenih, zlasti v neposredni
proizvodnji.	-n-
Razprava
o pokojninskem
sistemu
Sekcija za socialno zdrav-
stvena vprašanja pri občin-
ski konferenci SZDL Hrast-
nik je dokaj temeljito pre-
gledala predlog sprememb in
dopolnitev sistema pokojnin-
skega zavarovanja. Na nekaj
posvetovanjih so skupaj s
predstavniki ostalih družbe-
nopolitičnih organizacij, med
drugim ugotovili, da sedanji
sistem pokojninskega zavaro-
vanja, kot je uveljavljen s te-
meljnim zakonom boleha za
vrsto pomankljivosti, tako
v ekonomskem, kot v samo-
upravnem pogledu.
V Hrastniku za praznik
(Nadaljevanje s 1. strani)
Na kraju je predsednik ob-
čine čestital rudarski godbi k
visokemu jubileju ter zaželel
v naprej uspešno opravljanje
kulturnega poslanstva.
Hrastniška rudarska godba
slavi letos 115-letnico svojega
obstoja. Zametek te godbe iz-
vira že iz 1849 leta, ko je 5
hrastniških muzikantov pri-
čakalo prvi vlak na južni že-
leznici. Vendar se za uradno
letnico ustanovitve godbe šte-
je 1853 leto, ko je godba že
štela 12 godbenikov in je ime-
la svojega kapelnika. Godba
je opravila veliko kulturno
poslanstvo tudi v narodnost-
nem pogledu, saj je že za ča-
sa Avstroogrske monarhije
budila narodno zavest in je
kljub pritisku sodelovala v
žalskem taboru. Prav tako je
v stari Jugoslaviji tesno stala
ob proletariatu, kjer je mani-
festirala delavsko enotnost v
borbi proti takratnemu reži-
mu. Leta 1935 je sodelovala v
Celju na velikem zletu Svo-
bod, 11. julija 1944. leta pa
je godba v polnem sestavu
odšla v partizane in je delo-
vala pri VII. korpusu. Nekaj
godbenikov je tudi padlo. Ve-
liko kulturno poslanstvo je
godba opravila tudi po osvo-
boditvi in je dvakrat gosto-
vala v sosednji Avstriji.
Na svečani seji so zatem
podelili domicil Kamniško-za-
savskemu odredu. Predsed-
nik občine je ob tem sveča-
nem aktu podelil borcem
Kamniško-zasavskega odreda
spominsko listino in spomin-
ski trak za bojno zastavo,
rudarska godba pa je zaigra-
la koračnico »V napad«.
V sestavu tega odreda je
bila ustanovljena revirska če-
ta, ki je delovala v revirjih in
se proslavila pri miniranju
proge Ljubljana—Maribor in
Zagreb. V tej četi odnosno
Kamniško-zasavskem odredu
se je borilo preko 120 borcev
iz hrastniške občine in jih 41
padlo.
Za zaključek slavnostne se-
je »u ajJicjcii ac uuiuii o p^
deljevanju priznanj zaslužne,
mu občanu. Po tem odloku
bodo deležni priznanja obča.
ni za izredna in uspešna pri.
zadevanja na gospodarske^
kulturnem in družbenem p0(j'
ročju. Občani, ki bodo deležr^
tega priznanja, bodo sprejeli
zlato, srebrno ali bronasto
medaljo. Slavnostno sejo je
zaključila rudarska godba 2
izvedbo »Praznik Hrastnika«
Po slavnostni seji je sledil
pester koncertni program go.
stujoče rudarske godbe iz av-
strijskega Obersdorta p0cj
taktirko Antona SchabLa lri
rudarske godbe »Svoboda i((
iz Hrastnika, ki sta nudili
navzočim zares prijeten kul-
turni užitek do večera. Med
koncertom je kapelnik rudar-
ske godbe iz Hrastnika Stan-
ko Plahuta sprejel za visoki
jubilej godbe številne čestit-
ke in darila; med njimi tudi
čestitko in darilo — zlat lo-
vorjev venec — predsed-
stva republiškega sindikalne-
ga sveta.	-ma-
S SEJE ORČINSKE KONFERENCE ZKS
Za večjo javnost ZK
Nedavni delovni dogovor
hrastniških komunistov je
med drugim pokazal, da je
dosedanje izvajanje reorgani-
zacije ZK prispevalo k večji
in odločnejši idejnopolitični
akciji vrste komunistov na
posameznih področjih druž-
benopolitičnega življenja v
komuni. Politični sekretar
občinskega vodstva ZKS, To-
ne Prosenc je v svojem iz-
vajanju omenil nekatere re-
zultate aktivnosti krajevnih
organizacij in deloma tudi
aktivov ZK. Na teh sestan-
kih se komunisti vse bolj
konkretno dogovarjajo za na-
daljnje delo, vendar en del
članstva ZK še ni našel de-
la, bodisi v Socialistični zve-
zi, sindikatih, društvih in
drugod. Za ZK v občini in za
komuniste v delovnih kolek-
tivih je važno, da samouprav-
ljanje razvijajo skladno z
ekonomskimi demokratični-
mi odnosi v družbi.
V razpravi so udeleženci
seje izredno kritično ocenje-
vali svojo dosedanjo aktiv-
nost in delovanje vsega član-
stva ZK v občini. Hrastniški
komunisti bodo morali v bo-
doče bolj javno nastopati.
Javnost dela, javno zavzema-
nje za določene, konkretne
zadeve, bo nedvomno okrepi-
lo ugled ZK.
V	Hrastniku so izredno
ugodno sprejeli stališča tova-
riša Tita in smernice skup-
ne seje predsedstva in IK CK
ZKJ kot tudi komunike IK
CK ZKS o potrebi določnej-
šega boja zoper nekatere de-
formacije v slovenski druž-
beni skupnosti. Zato so ko-
munisti dolžni izvajati ta sta-
lišča in smernice v vsakdanji
praksi. Uspešnost tega izva-
janja pa bo nedvomno teh-
tnejša in boljša, če bodo čla-
ni ZK prisluhnili delovnim
ljudem in skupaj z njimi
odpravljali pomanjkljivosti
in slabosti v podjetjih ali v
občini nasploh.
V	razpravi so prav pose-
bej naglasili potrebo po na-
daljnjem razvijanju politične-
ga sistema v komuni. Prav
tako so predlagali naj bi ko-
munisti v delovnih organiza-
cijah pospeševali neposred-
nost samoupravljanja in
opozarjali na reševanje od-
prtih vprašanj, čeprav sko-
raj vsa hrastniška podjet-
ja letos bolje gospodarijo, so
posamezni kolektivi prizade-
ti zavoljo nekaterih nereše-
nih sistemskih vprašanj. Za-
savski premogovniki so na
robu rentabilnega gospodar-
jenja, kljub temu, da kolek-
tiv prizadevno izpolnjuje le-
tošnji delovni načrt. Rudarji
sicer pozdravljajo nedavne
predloge Zveznega izvršnega
sveta za ureditev perečih
problemov v premogovništvu,
sodijo pa, da bi morali storiti
še nekatere druge ukrepe za
enakomernejšo porazdelitev
bremen izvajanja gospodar-
ske in družbene reforme.
Na seji občinske konferen
ce ZKS so sicer sprejeli ak-
cijski program nadaljnjega
dela hrastniških komunistov.
V njem so vsebovana pred-
vsem napotila smernic in
drugih dokumentov ZKS. Pre-
dlagajo, da bi na osnovi
razprave uvrstili v program
še bolj konkretne zadeve. Zla-
sti pa so se zavzeli za izdela-
vo akcijskih programov akti-
vov ZK v delovnih organiza-
cijah, v katerih naj bi zajeli
najbolj bistvene probleme in
zadeve.	— a
Uspelo tekmovanje
v rudarskih
spretnostih
Za letošnji dan rudarjev je
bilo v Zasavju več zanimivih
športnih in drirjih srečanj
ter tekmovanj. Zasavski ru-
darji so se pomerili v keg-
ljanju, šahu, streljanju z zrač-
no puško, nogometu, odboj-
ki, košarki in drugih discipli-
nah. V Hrastniku pa je bilo
zanimivo tekmovanje rudar-
skih ekip iz Hrastnika, Trbo-
velj in Zagorja v hitrem po-
stavljanju jeklenega jamske-
ga oporja in transporterjev.
Hkrati so pokazale svoje zna-
nje tudi reševalne ekipe. Pri-
reditev je privabila številne
gledalce, zlasti mladino.
»Desetnica Alenčica
Učenci osnovne šole Ivana
Cankarja iz zgornjih Trbo-
velj, ki so vključeni v mladin-
sko gledališče pri delavsko
prosvetnem društvu Svoboda
II Trbovlje so se pred dne-
vi predstavili občinstvu z
mladinsko igro »Desetnica
Alenčica«; dele je zrežirala
Nanda Guček.
NA LETNI DOPUST TUDI V PLANINE
Vabilo proizvajalcem
Planinski postojanki na Ka-
lu in Gorah sta zdaj tako ure-
jeni in opremljeni, da omogo-
čata hrastniškim delav-
cem vsestranske možnosti od-
diha in zabave. Zato so na
minulih občnih zborih pla-
ninskih društev predlagali,
naj bi proizvajalci v večji me
ri koristili prostore obeh po-
stojank, predvsem tudi za let-
ne oddihe, organizacijo sindi-
kalnih izletov in sploh za re-
kreacijo.
Poročali smo že o prvih
pripravah počitniške skupno-
sti pri sindikalnem svetu za
letošnje letovanje delov-
nih ljudi v Vrsarju. Zdaj so
nekatere sindikalne organiza-
cije hrastniških delovnih ko
lektivov začele tudi akcijo za
to, da bi njihovi člani ne po-
zabili na lepe možnosti od-
diha na obeh planinskih po-
stojankah: na Kalu in v Go-
rah. Tovarniški odbor sindi-
kalne organizacije v Steklar-
ni je sklenil še posebej pri-
poročiti svojim članom, naj
letujejo v Gorah. Razen tega
bo ta organizacija uvrstila v
svoj program tudi nekaj mno-
žičnih izletov v to, daleč na-
okrog znano planino.
Za večji obisk planinskih
postojank so se zavzeli tudi
na nedavnih občnih zborih
obeh planinskih društev, če-
prav so že lani številni ru-
darji, steklarji in drugi pre-
živeli nekaj prijetnih dni bo-
disi na Kalu ali v Gorah so
vodstva društev prepričana,
da bi bilo mogoče s primer-
no propagando znatno oživiti
zanimanje za oddih v plani-
nah. Narava dela v skoraj
vseh hrastniških delovnih or-
ganizacijah še posebej nare-
kuje pospešeno skrb za re-
kreacijo, zato imajo sindika-
ti veliko vlogo pri organizi-
ranju raznih oblik oddiha.
Opremljenost obeh planin-
skih postojank je zdaj to-
likšna, da zadovoljuje tudi
naj izbirčne j šega gosta. Na
Gorah so celo uredili central-
no ogrevanje, s čimer so po-
. večali možnosti zimskega od-
diha. Na Kalu so zunaj po-
stojanke uredili klop in mi-
ze, pripravljajo pa še nekaj
igrišč. Pri tem so v Hrastni-
ku opozorili na oddih pomla-
di in jeseni. Tistim delavcem,
ki je ljubši mir, se bodo za-
to pomladi ali jeseni v pla-
nah nadvse prijetno počutili.
Konec koncev so tudi cene
dokaj primerne, saj imajo
delavci večji ali manjši po-
pust. Upravno osebje v obeh
planinskih postojankah si je
doslej zmeraj prizadeva-
lo ustreči željam gostov. Vsi
tisti, ki so doslej preživeli
del svojega dopusta v plani-
nah nad Hrastnikom, so od-
hajali s prijetno zavestjo, da
oddih v gorah ni nič manj
prijeten, kot ob morju.
V zvezi s tem kaže omeni-
ti še predlog komisije za re-
kreacijo pri sindikalnem sve-
tu. Omenjena komisija je ali
bo predlagala, da bi hrast-
niški delovni ljudje letošnji
praznik dela 1. maj v čim več-
jem številu preživelih v plani-
nah. V ta namen bo komisi-
ja pripravila ustrezen pro-
gram, ki bo zagotovo priva-
bil veliko število ljudi. Zato
kaže tudi to odločitev všteti
v vsa tista prizadevanja, ki
težijo za tem, da bi čim bolj
približali planine delovnim
ljudem% in da bi le-td izko-
ristili vsako priliko za izlet
v naravo.
-an-
V HRASTNIKU SO SE POSLOVILI OD ŽRTEV
HUDE PROMETNE NESREČE
Skoraj 3000 občanov na pogrebu
Hrastniški občani so še
zdaj pod vtisom nad vse hu-
de in tragične nesreče na že-
lezniškem prelazu v Suhado-
lu med postajama Hrastnik
in Zidani most dne 29. juni-
ja nekaj čez 22 uro zvečer.
V tej nesreči so izgubili živ-
ljenja vsi potniki v osebnem
vozilu, ki ga je upravljal 21-
letni Jakob Klemen iz Hrast-
nika, in sicer razen njega še:
Ivan Sovre in Kristina Jer-
šin iz Hrastnika, Adam Če-
tin z Dola pri Hrastniku in
Avgust Hafner iz Trbovelj.
Na zadnjo pot na dolsko
pokopališče je žrtve te hude
nesreče pospremilo skoraj
3000 občanov, delovnih ljud1
te komune in mladine. Tri*
je ponesrečenci so bili iz To-
varne kemičnih izdelkov. O"
grobovih ponesrečencev so
spregovorili žalne besede zad'
njega slovesa predstavniki
činske organizacije Socialisti0'
ne zveze delovnih ljudi, ^o*
vame kemičnih izdelkov, up*
rave občinske skupščine in Av"
to-moto društva iz Hrastnika-
Njihove grobove pa so zas«'
li s številnimi venci. Sodel0'
vali so tudi pevski zbori
godbe na pihala.
pp^npppppiM
hraJstnik;
|16 »»»tednih
11. julija 1968
na izlakah 5. slikarska kolonija
Letos manj udeležencev
.j MeaijsKin topncan na iziaKan pri Zagorju so se
red Kratkim spet zbrali slovenski in drugi likovniki na
? slikarski koloniji Izlake-Zagorje Čeprav je svet slikar-
je kolonije povabil dvanajst likovnikov, se vsi zaradi
L, aii drugih opravičljivih razlogov, niso mogli odzvati
^vabilu. Kljub temu pa bo letos delalo v koloniji devet
Udeležencev Prišli so: Slobodan Pejevič iz Beograda, Mi-
^slav Rada iz Prage iz CSSR, Milan Butina iz Ljubljane,
Tisnikar iz Slovenj Gradca, Ida Brišnik-Remic in
,Iarijan Remic iz Maribora, Janez Knez m Polde Hočevar
Trbovelj in Franci Kopitar iz Zagorja. Slikarji bodo
v koloniji delali deset dni, in kot zmeraj doslej izbirali
^tive za svoja platna v okolici Izlak in v Zagorju.
Letos praznuje slikarska kolonija Izlake-Zagorje maj-
ben jubilej — peto leto obstoja. V tem času se je na
jzlakah zvrstilo nad 45 udeležencev - likovnih umetnikov
jz Slovenije, SR Srbije, SR Hrvatske in SR Makedonije,
^ed drugim je doslej sodelovala tudi slikarka iz Rima,
letos pa ho prvič sodeloval slikar iz Prage. Nobenega dvo-
nl3 ni, da je tolikšno število domačih in drugih slikarjev
vtisnilo svoj pečat tej najmlajši kulturni ustanovi zagor-
^e občine. Njihova zasluga je, da so to pomembno umet-
jjost približali delovnim ljudem in občanom Zagorja. Vsa-
koletne razstave v zagorskem delavskem domu so aejan-
postale ena izmed pomembnih kulturnih manifestacij
jji dogodkov, obisk le-teh pa dokazuje, da .ljudje cenijo
aeio slikarjev.
prav če bomo ob tem jubileju znova zapisali že nekaj-
krat izrečeno misel, in sicer organizatorjev sedanje slikar-
ske kolonije. Ta kulturna ustanova bo nedvomno pridobila
na svojem pomenu, če bodo našli v Zagorju stalen pro-
stor, nekakšno galerijo, kjer bi našle svoje mesto likovne
stvaritve, ki jih skladno s statutom pustijo slikarji v Za-
gorju.
- n -
počastitev  dneva slovenskih rudarjev
v zasavskih revir jih
Z INTEGRACIJO NOVe NALOGE
Stane Dobcnik je v svojem
govoru med drugim dejal: Le
tošnji dan slovenskih rudar
jev je za nas zasavske rudar-
je še posebno pomemben, kaj-
ti z integracijo zasavskih pre-
mogovnikov smo si zastavili
nove naloge, z enim samim
ciljem-izboljšati poslovne us-
pehe, s tem pa tudi povečati
družbeno in osebno blaginjo
v naših revirjih. Združen ko-
lektiv vlaga velike napore, da
bi s skupnimi močmi dosegel
planirane rezultate. Nič ne-
navadnega ni pri tem, če tu
in tam naletimo na razne
težave. Prizadevamo se, da bi
jih odpravili učinkovito in
složno. Pri teh naših prizade-
vanjih nam bo vsakršna šir-
ša družbena podpora še po-
sebej dobrodošla in sodimo,
da smo upravičeni nanjo. Za-
to tudi vsestransko podpi-
ramo stališča obeh govorov
predsednika Tita in smerni-
ce skupne seje predsestva in
IK CK ZKJ in smo jih pri-
pravljeni z našim konkret-
nim akcijskim programom
tudi realizirati. Mislimo, da
so smernice dragocen doku-
ment, ki nam bodo pomaga-
le realizirati naše cilje!«
Zatem so podelili 29 rudar
jem in delavkam, ki delajo v
podjetju že več kot 35 ozi-
roma 30 let zapestne ure. CDS
je nagradil ljudi tudi za
tehnične izboljšave pri delu
m za racionalizacijo. 431 ru-
darjev, ki v zadnjih desetih
letih niso doživeli nobne ne-
sreče pri delu in v tem ob-
dobju niso bili delj časa bol-
ni je bilo prav tako nagraje-
nih. Končno so nagradili še
tri dijake zasavskih osemletk
za njihove spise na temo:
Kaj pomenijo zasavski pre-
mogovniki za zasavsko pre-
bivalstvo!
Na prireditvi so nastopili
tudi pevski zbori »Svobode«
Hrastnik, trboveljske »Zarje«
in »Loški glas« Svobode Ki-
sovec-Loke pri Zagorju. Izva-
jali so delavske in rudarske
pesmi, medteim ko sta reci-
tatorja povezovala proslavo s
teksti iz Knjige L. Mrzeia:
»Bog v Trbovljah!« Razen
tega so brali še nekatere pe-
smi domačih m drugih av-
torjev. Za zaključek so na-
stopili vsi trije rudarski pev-
ski zbori. Izvajali so »Ru-
darsko zastavo«, pesem, ki
jo je nalašč za to priložnost
napisal trboveljski glasbeni
iii vokalni pedagog Jože
Skrinjar. Centralna priredi-
tev v zagorskem delavskem
domu je bila dejansko mo-
gočna manifestacija združene-
ga kolektiva zasavskih
premogovnikov, ki je pokaza-
la, da bodo rudarji tudi do-
slej prizadevno delovali v
svojih amaterskih društvih
in sekcijah. S proslave je od-
nesla tričlanska delegacija
vence na skupno grobnico
pred leti tragično ponesreče-
nih zagorskih rudarjev na
pokopališče v Zagorju ob
Savi.
Tako, kot Zagorje, so tudi
v Trbovljah in Hrastniku ra-
zobesili državne in slovenske
zastave, na poslopjih rudniš-
kih uprav in objektov pa so
razobesili rudarsko orno
zelene zastave.
Tudi letos precej
dijakov na praksi
Zagorske delovne organiza-
cije so sklenile sprejeti pre-
cej dijakov in študentov na
počitniško prakso. Predvsem
so kolektivi sprejeli svoje
štipendiste, pa tudi ostale
prosilce, študentje in dijaki
so ali bodo delali v podjetjih
bodisi v administraciji in ne-
posredni proizvodnji 14 dni
ali en mesec. Za svoje delo
bodo prejeli primerne nagra-
de. Ponekod so jim sklenili
priznati vse pravice iz začas-
nega delovnega razmerja.
NA KRATKO
Fluorografska akcija
zaključena
V dneh od 28. junija do 8.
julija so imeli v Zagorju ob
Savi fluorografiranje odrasle-
ga prebivalstva. V celoti so
ekipe Instituta za pljučne bo-
lezni in tuberkulozo z Golni-
ka pregledale nekaj več kot
9000 občanov. V glavnem je
akcija potekala zadovoljivo.
Le prvi dan se je zataknilo
na Selu pri Zagorju. Tam je
prišlo popoldan k pregledu
veliko število domačinov in
okoličanov, vendar je ekipa
prenehala z delom ob 16. uri.
To je povzročilo upravičeno
godrnanje vseh tistih ljudi,
ki so prišli peš iz nekoliko
bolj oddaljenih vasi. Denar za
sedanjo fluorografsko akcijo
je zagotovila občinska skup-
ščina, nekaj pa je prispeval
tudi komunalni^ zavod za so-
cialno zavarovanje iz Ljublja-
ne.
Zasedanje DS rudnika
Pred kratkim se je sešel de-
lavski svet rudnika na razšir-
jeno zasedanje. Govorili so o
aktualnih vprašanjih letošnje-
ga gospodarjenja. Na seji je
sodeloval tudi generalni di-
rektor zasavskih premogov-
nikov, inž. Albert Ivančič, ki
je udeležencem obrazložil do-
sedanje gospodarjenje in ne-
katere druge probleme. Govor
je bil tudi o nagrajevanju in
predlogih novega pravilnika
o osebnih dohodkih.
Praznovanje dneva
borcev v Zagorju
Letos so nekdanji udele-
ženci NOV te občine počas-
tili svoj praznik na Prvinah
pod Cemšeniško planino. Ob-
činska zveza združenj borcev
NOV Zagorje je ob sodelo-
vanju s krajevno organizaci-
jo ZZB NOV Izlake pripravi-
la svojim članom prijeten po-
čitek in pomenek prav na me-
stu, kjer bodo v kratkem za-
čeli graditi dom zagorskih
borcev. Srečanje je minilo v
izredno prisrčnem in sprošče-
nem vzdušju ter obujanju spo-
minov na težka leta ljudske
revolucije. Sicer pa so Zagor-
jani dela prost dan izkoristili
tudi za izlete, kopanje in po-
čitek.
Rekordno število
kopalcev na Izlakah
Na drugo poletno nedeljo
so imeli v Medijskih toplicah
na Izlakah rekordno števi-
lo ljubiteljev kopanja. Do enaj-
ste ure dopoldan so prodali
za nad 100.000 kopališčnih
vstopnic, po tem času pa je
prišlo v ta kraj še najmanj
tristo ljudi. Računajo, da je
obiskalo Izlake na ta dan
nad 1500 ljudi. 1. julija so Me-
dijske toplice na Izlakah me-
njale gospodarja. Objekte in
naprave je prevzela gostin-
sko-kuharska šola iz Zagorja,
s čimer so se glašali tudi od-
borniki na minuli seji občin-
ske skupščine.
Razgovor o sistemu
pokojninskega
zavarovanja
Podobno kot v sosednjih
občinah, so tudi v Zagorju
pred dnevi pripravili prvi raz-
govor o predlogu sprememb
in dopolnitev sistema pokoj-
ninskega zavarovanja. Sesta-
nek je pripravil svet za zdrav-
stvo in zdravstveno varstvo
občinske .skupščine. Na njem
so udeleženci pozorno preu-
čevali predlagane spremembe
in dali številne predloge za
smotrnejšo ureditev tega važ-
nega zavarovanja. O posveto-
vanju bomo podrobneje po-
ročali v naslednji številki na-
šega časnika
Janez \ i potni k
v Zagorju
Pred kratkim se je mu-
dil v Zagorju poslanec Re-
publiškega zbora Skupšči-
ne SR Slovenije te občine,
Janez Vipotnik. Predstav-
niki občinske skupščine in
občinskih vodstev družbe-
nopolitičnih organizacij so
tovariša Janeza Vipotnika
seznanili z nekaterimi ak-
tualnimi vprašanji v zvezi
z letošnjim gospodarje-
njem zagorskih delovnih
organizacij ter nekaterimi
problemi družbenih služb.
Govorili so tudi o prihod-
njih stikih Janeza Vipotni-
ka z njegovimi volivci v
Zagorju.
delovni dogovor zagorskih komunistov
Sprejet akcijski program
Kot je Dilo pričakovati, so
a seji občinske konference
ZKS dokaj podrobno obrav-
navah ietošnje gospodarjenje
l v komuni in s tem v zvezi ne-
iatere ukrepe, ki jih kaže sto-
riti za uspešnejšo gospodar-
sko dinamiko in poslovanje
delovnih kolektivov. Nazado-
vanje gospodarstva v podjet-
;j »Varnost«, Lesnoindustrij-
skem podjetju, in deloma v
Tovarni elektroporcelana in
as rudniku utegne ogroziti
Mrrhalen družbeno-ekonom
ski razvoj te zasavske občine.
Tiroki za neizpolnjevanje ie
Sinjih proizvodnih in poslov-
3;h načrtov teh in nekaterih
drugih podjetij so objektivni
-i subjektivni. Nedvomno pri-
čakujejo ti kolektivi tudi ne-
iatere" sistemske rešitve, ki
p: jim olajšale gospodarjenje.
Z druge strani pa so v razpra-
['• ugotovili, da je v zagor-
!»em gospodarstvu zaposlenih
Hmo 34 ljudi z visoko šolsko
aobrazbo in da kvalifikacij-
is'-a struktura zaposlenih ni
■^ugodnejša. Komunisti se
»do morali bolj zavzeti za
•streznejšo kadrovsko politi-
ji0 v svojih podjetjih. Razen
j ;??a kaže odločneje uveljavlja-
I že sprejeta stališča revirske
!°nference ZKS o hitrejšem
^ezovanju nekaterih Zasav-
ja podjetij, ker bi to orno-
optimalnejši razvoj go-
zdarjenja. V zvezi s tem so
seji opozorili, da doslej
f°ena delovna organizacija
•••foa dolgoročnejšega razvoj-
na programa, zato bi mora-
li ZK v podjetjih spre-
miti tudi o tem in se v sa-
®°upravnih organih zavzeti
'zdelavo ustreznih progra-
mov
Akcijski program zagorskih
^Unistov za prihodnje ob-
dobje izhaja iz osnovne ugo-
tovitve, da sta nedavna govo-
ra tovariša Tita in smernice
skupne seje predsestva in IK
CK ZKJ, kot tudi stališča, iz-
ražena v komunikeju IK CK
ZKS temeljne usmeritve za
konkretno aktivnost vsega
članstva ZK v občini. Kon-
kretizacija tega programa, do-
polnjenega z ustreznimi pla-
ni aktivov ZK v podjetjih bo
zanesljivo zahtevala odločnej-
šo idejnopolitično akcijo ko-
munistov, ne glede, kje se
družbeno udejstvujejo. Zato
so sklenili seznaniti s progra-
mom vse članstvo in ga po-
zvati, naj se tvorno vključi
v njegovo izvajanje. To bo tu-
di največji prispevek k nadalj-
nemu vsebinskemu izvajanju
preosnove ZK. Ugotovitev in
spoznanje ,da je reorganizacija
ZK v tej občini že omogočila
večjo akcijsko sposobnost
članstva ZK in učinkovitejšo
delo pa se ne nanaša na manj-
ši del članstva, ki še zmeraj
stoji ob strani. Popolna mo-
bilizacija vseh komunistov za
aktivno delo bo zatorej še
v naprej bistvena naloga tako
vodstev ZK, kot tudi posamez-
nikov.
Na seji so se zavzeli tudi
za hitrejše spreminjanje stru-
kture ZK v korist neposrednih
proizvajalcev in mladih lju-
di. Nekaj rezultatov v tej
smeri kaže, da je moč v krat-
kem času vključiti v članstvo
ZK še več občanov. Vendar
to ne bi smela biti samo dol-
žnost mladinske organizacije
ZK in morda še največje
krajevne organizacije ZK
Zagorje-Center, marveč ses-
tavni del aktivnosti vseh ko-
munistov pa tudi vodstev dru-
žbenopolitičnih organizacij,
vključno organov samouprav-
ljanja.
Na seji so izvolili pet dele-
gatov, ki bodo predstavljali ZK
zagorske občine na VI. kon-
gresu. Za novega člana revir-
ske konference ZKS so izvoli-
li dipl. inž. Metoda Malo-
vrha.
M. VIDIC
živahna razprava na 14. seji občinske skupščine
Voda dražja — kruh ne
Odborniki so se morali »pretolei« skozi 16 točk dnev-
nega reda. Najdlje so se pomudili ob predlogu komunal-
nega podjetja za podražitev vode in nekaterih drugih ko-
munalnih uslug. Govorili so tudi o programu temeljne
izobraževalne skupnosti, izglasovali dotacijo za adaptacijo
ljubljanskega učiteljišča, sklenili najeti kredit za popravi-
lo stanovanj kmetov-borcev, potrdili osnutek statuta novo-
ustanovljene krajevne skupnosti Šentgotard in zavrnili
predlog za podražitev kruha.
Sicer pa se je podražitvi
kruha zoperstavil že svet za
gospodarstvo občinske skup-
ščine, ko je predhodno obrav-
naval to vprašanje. Pekarski
obrat je namreč lani pokril
vse svoje poslovne stroške
in ustvaril nekaj nad 14.000
din dohodka. Zato so odbor-
niki menili, da praktično ni
nobene osnove za podražitev
ne črnemu ne belemu kru-
hu.
Odborniki so izčrpno govo-
rili tudi o predlogu komunal-
nega podjetja za podražitev
vode in nekaterih drugih us-
lug. O tem so dejansko govo-
rili že drugič, prvič so nam-
reč odborniki menili, da pred-
log ni zadostno utemeljen.
Tokrat so imeli na voljo ne-
koliko več podatkov, kljub
temu pa so ugotovili, da ne
razpolagajo s celovitim pro-
gramom obnove in rekons-
trukcije zagorskega vodovod-
nega omrežja. Zato so pred-
lagali, naj bi tak program
čimprej izdelali. Od 1. julija
letos bodo zagorski potrošni-
ki plačevali vodo, odvoz sme-
ti in kanalizacijski prispevek
nekoliko dražje kot doslej.
Tako velja kubični meter vo-
de za osebno potrošnjo na po-
dlagi vodomerov odslej 0,50
din, pavšalisti pa bodo plače-
vali kub. meter po 1,80 din.
Industrija in drugi koristniki
pa 1,50 din za kub. meter. Ta-
ko zbrana sredstva bodo v
komunalnem podjetju porabi-
li za delno rekonstrukcijo ne-
katerih vodovodnih omrežij,
s čimer naj bi zagotovili za-
dostne količine pitne vode
vsem potrošnikom. V razpra-
vi so sicer ugotavljali, da to
ni dokončna rešitev, ker bo-
do pač morali kasneje, ko bo
izdelan celovit program, še
enkrat govoriti o teh vpraša-
njih. Za zdaj so torej obvelja-
le zgornje cene. Pri tem kaže
povedati, da bodo zagorski po-
trošniki kljub podražitvi še
vseeno plačevali za vodo manj
kot v sosednjih občinah.
V razpravi o poročilu up-
ravnega odbora sklada za
pomoč društvom so ugoto-
vili počasno stekanje denarja
iz delovnih organizacij. Pred-
lagali so, naj bi podjetja, ki
letos še niso ničesar vplača-
la za te namene, to čimprej
storila.
Planinska koča na čemšeniški planini je privlačna
turistična točka. Oskrbuje jo Planinsko društvo Za-
gorje. Od 1. julija do 1. septembra je odprta vsak
dan, drugače pa le ob nedeljah. Do vrha ni dostopna
z motornimi vozili, zato jo predvsem starejši planin-
ci radi obiskujejo. Malo hoje je bolj zdravo in se-
veda bolj planinsko.	(Foto: Janez Turk)
SAMOPOSTREŽNA Z OBRATOM DRUŽBENE PREHRANE
n'®41 dnevi je zagorsko gradbe-
sv.r^jetje začelo zidati nove po-
lokale za potrebe trgov-
iJ® podjetja »Potrošnja«, V
mesta bo ob sedanjih no-
tja Lr8°vstoih lokalov dograjena ve-
lojjj samopostrežna trgovina z buffe-
j. manjšo kuhinjo, v kateri bo-
Previjali tople obroke za oko-
-lelovne kolektive. Z novi-
tti) Postori bodo pridobili okrog
fc metrov novih prodajnih
celotna investicija pa bo
i!,... :c,eno znašala nekaj nad 1
600 000 dln v trgovskem
s^jetJU računajo, da bo nova
dograjena najka-
■v . "o letošnjega 29 novembra
'«znikn -eipublike
Z dograditvijo teh poslovnih lo-
kalov bo pravzaprav zaključena
prva etapa bodočega potrošniške-
ga centra v središču Zagorja, ki
jo predvideva urbanistični načrt
ožjega dela mesta. Kot je znano,
so odslej v tem delu dogradili
nove, sodobne prostore Mladin-
ske knjige, veleblagovnico oziro-
ma modno hišo in novo delika-
teso s prodajo mesa. Pomen se-
danje gradnje nove samopostrežne
trgovine je nedvomno v zadovo-
ljevanju potreb precejšnega števila
prebivalstva, živečega na tem ob-
močju. V minulih petih letih se
je v novozgrajene stanovanjske
bloke in stolpnico vselilo več kot
tri sto delavskih in drugih dru-
žin, ki lep čas niso imele urejene
vsakdanje preskrbe.
Bazen tega bodo torej Zagor-
jani dobili prvi, čeprav manjši
obrat družbene prehrane. Seda-
nji pogoji na tem območju so
vse prej kot zadovoljivi. Delavke
obrata »Lisca« dobivajo dopol-
danske tople malice iz hotela
»Kum«. Za nekatere drage kolek-
tive pa doslej sploh ni bila u-
rejena družbena prehrana, zlasti
tople malice. Nov obrat trgov-
skega podjetja »Potrošnja« bo
potem atkem izpolnil sedanjo
praznino. Ne gre pozabiti, da bo
ob uvajanju spremenjenega delov-
nega časa obrat še pridobil na
svojem pomenu.
-n-
^ julija 1968
^rM&JJjJll
Milj i iii i%{ijf
NA KRATKO
rosianec mea pro-
svetnimi delavci
Poslanec republiškega zbo-
ra Skupščine Slovenije, Kari
Forte — Marko, se je ob za-
ključku šolskega leta 1967/68
pogovarjal s prosvetnimi de-
lavci z osnovne šole Ivana
Cankarja iz zgornjih Trbo-
velj o materialnem položaju
vzgoje in izobraževanja ter o
predvidenih ukrepih za iz-
boljšanje tega položaja, govo-
ra pa je bilo še o nekaterih
perečih vprašanjih s področ-
ja gospodarstva.
Trboveljski otroci
na letovanju
ob Jadranu
V soboto, 29. junija, je od-
potovala na 14-dnevne počit-
nice na jadransko morje pr-
va skupina 45 otrok iz sredi-
šča zasavskih revirjev, iz Tr-
bovelj, v kateri je tudi 7 pred-
šolskih otrok. Počitnice bo-
do preživeli v Kraljeviči.
Druga skupina otrok iz
Trbovelj, kot računajo jih bo
okrog 120, pa bo odšla na po-
čitnice sredi avgifcta, in si-
cer v šiljevico pri Kraljevi-
či, pridružilo pa se jim bo
še 10 otrok iz pobratenega
mesta iz severne Franci-
je, Sallauminesa.
Nezadovoljni z orga-
nizacijo osnovne
zdravstvene službe
Zavarovanci iz vseh treh
revirskih občin so čedalje
bolj nezadovoljni z organiza-
cijo osnovne zdravstvene
službe. Tudi po reorganizaci-
ji osnovne zdravstvene služ-
be, to je po ustanovitvi enot-
nega zdravstvenega doma za
revirje s sedežem v Trbov-
ljah, ni opaziti teženj po iz-
boljšanju.
Zato bo komisija za druž-
beno politične odnose na po-
dročju socialnega varstva, za-
varovanja in zdravstva pri
revirski konferenci ZKS pri-
pravila podrobnejšo analizo
o stanju v zdravstvu ter jo
predložila v obravnavo na se-
stanku, na katerem naj bi se
sešii predstavniki občinskih
skupščin in svetov za zdrav-
stvo iz Trbovelj, Hrastnika
in Zagorja ob Savi ter čla-
ni začasnega sveta zdravstve-
nega doma Zasavje.
Seja osrednjega
delavskega sveta
zasavskih premo-
govnikov
Na zadnji seji, bila je 27.
junija, je osrednji delavski
svet Zasavskih premogovni-
kov najprej pregledal izvaja-
nje sklepov, sprejetih na dru-
gi seji, nato pa so člani raz-
pravljali in sklepali o finanč-
nem obračunu in delitvi do-
hodka za prvih pet mesecev
letos za vse dejavnosti delov-
ne organizacije, o pravilniku
o nagrajevanju delavcev, ki se
pri delu ne poškodujejo ter
o pravilniku o tehničnih ukre-
pih in varnosti pri delu na
elektro napravah.
Prva samopostrežna
trgovina »Prehrane«
v Trbovljah
Ljubljanska veletrgovina
Prehrana ima v Zasavju že
štiri samopostrežne trgovi-
ne, in sicer dve v Zagorju ob
Savi, po eno pa v Hrastniku
in v Litiji. Ta mesec pa bo-
do začeli z gradnjo prve sa-
mopostrežne trgovine tudi v
Trbovljah. Gradili jo bodo v
naselju Kešetovo, kjer je
okrog 2.500 prebivalcev
Samopostrežna trgovina
ljubljanske Prehrane v nase-
lju Kešetovo v Trbovljah bo
imela okrog 700 m2 celotne
površine, prodajne površine
pa bodo obsegale nad 300
kvadratnih metrov. Nova sa-
mopostrežna trgovina veletr-
govine Prehrana Ljubljana v
Trbovljah bo veljala okrog
2 milijona novih din, dogra-
jena pa naj bi bila, kot pred-
videvajo, do letošnjega praz-
nika republike — 29. novem-
bra
Trbovlje 1968
RAZGOVOR O PREDLAGANIH UKREPIH ZA REŠITEV
TEŽAVNEGA POLOŽAJA PREMOGOVNIKOV
\ revirjih podpirajo ukrepe ZIS
Zadnji ukrepi, ki jih je pred-
lagal zvezni izvršni svet za
rešitev težavnega ekonomske-
ga položaja premogovnikov
bodo pripomogli k izboljša-
nju stanja v našem premo-
govništvu, zlasti še pa bodo
zavrli prehitro preusmerja-
nje industrije in gospodinj-
stev od premoga na druga
goriva, zlasti še na mazut.
Zato rudarji iz zasavskih re-
virjev podpirajo stališča zvez-
nega izvršnega sveta.
To je bila ena od bistvenih
ugotovitev predstavnikov Za-
savskih premogovnikov z re-
publiškimi in zveznimi po-
slanci ter s predstavniki zvez-
nega in republiškega izvršne-
ga sveta. Razgovora so se ude-
ležili zvezni poslanci živa Bel-
tramova, Milan Kožuh in Ti-
ne Remškar, republiški po-
slanci Kari Forte, inž. Miran
Mejak, namestnik zveznega se-
kretarja za zunanjo trgovi-
no Boris šnuderl, član repub-
liškega izvršnega sveta inž.
Ivo Zupan in drugi.
Premogovništvo je ena iz-
med tistih panog, ki ustvar-
jajo nizko akumulacijo, zato
se poraja vprašanje, kako naj
rudniki premoga rešujejo vse
bolj zahtevne naloge v zve-
zi s hitrejšo modernizacijo
proizvodnje, saj je proizvod-
ni proces zastarel, istočasno
pa morajo biti na tržišču
konkurenčni drugim energet-
skim virom. Na sestanku v
Trbovljah, ki je bil v petek,
5. julija, je bilo poudarjeno,
da je treba zagotoviti dosled-
no izvajanje sanacijskega
programa Zasavskih premo-
ovnikov, in to skladno s pred-
videnimi roki, saj je od te-
ga odvisno izboljšanje polo-
žaja delovne organizacije.
Modernizacija je torej, zra-
ven trdnejšega programa raz-
voja oz. usmeritve Slovenije
in Jugoslavije, eden od bi-
stvenih pogojev za trajnejše
izboljšanje položaja našega
premogovništva. Istočasno pa
bi morali rešiti tudi vpraša-
nje, na kak način zagotovi-
ti potreben denar za odpira-
nje novih delovnih mest in
za prekvalifikacijo rudarjev,
ki bodo odveč zaradi moder-
nizacije proizvodnih procesov.
Ob tem pa se poraja tudi
vprašanje: na katera področ-
ja prekvalificirati odvišno de-
lovno silo iz premogovnikov,
tudi če bi bila na voljo sred-
stva.
V naši republiki pa bi
bilo treba ustrezno urediti še
organizacijo elektrogospodar-
stva, saj neurejeni odnosi sa-
mo poslabšujejo že itak teža-
ven položaj premogovnikov
v Sloveniji.
Predstavniki Zasavskih pre-
mogovnikov so v razpravi z
zveznimi in republiškimi po-
slanci ter s predstavniki zvez-
nih in republiških organov
poudarili, da rudarji iz Trbo
velj, Hrastnika in Zagorja ob
Savi niso za to, da bi mora-
li pri nas za vsako ceno pod-
pirati nadaljnji razvoj, pač pa
menijo, da je treba ustvari-
ti sprejemljivo razmerje pri
porabi posameznih energet-
skih virov, upoštevaje pri
tem načelo dobre nacional-
ne politike.
Republiški in zvezni poslan-
ci, izvoljeni v Trbovljah, prav
tako pa tudi predstavniki zvez-
nih in republiških organov,
so se podrobneje seznanili s
položajem največje delovne
organizacije v zasavskih ru-
darskih revirjih, Zasavskih
premogovnikov, izvedeli pa so
tudi za stališča in mnenje za-
savskih rudarjev do zadnjih
ukrepov zveznega izvršnega
sveta o izboljšanju ekonom-
skega položaja naših premo-
govnikov. Zlasti še poslan-
cem zvezne skupščine bo to
prišlo prav že v prihodnjih
dneh, ko bo tudi zvezna skup-
ščina razpravljala o težavnem
položaju v našem premogov-
ništvu.
-nk-
TRETJA SEJA OBČINSKE KONFERENCE
Potrebna je konkretna akcija
Nova pot za preobrazbo našega gospodarstva
in družbe, in to na načelih samoupravljanja
Problemi v zvezi s stanjem in nadaljnim razvojen
spodarstva terjajo konkretne posege in akcijo. sjto°-
akcije bomo tudi ugotovili, ali smo komunisti sposob^
uveljaviti svojo nalogo, to je, da bi se po oceni stanja111
gospodarstvu zavzeli za razrešitev problemov brez Več\
pretresov v delovnih organizacijah.
To je bila pravzaprav osnovna ugotovitev na t.ret-
seji občinske konference ZKS, na kateri so obravnava]'
nekatera idejno-politična gibanja v gospodarstvu ter %
no politično aktivnost komunistov v občini po reorgan
zaciji ZK ter pretresali predlog akcijskega programa
činske konference ZKS.
Načela gospodarske in druž-
bene reforme so odprla no-
vo pot za preobrazbo naše-
ga gospodarstva in družbe, in
to na načelih samoupravlja-
nja. Ker pa sproti nismo raz-
reševali vseh problemov in na-
log, na vseh področjih, so se
problemi nakopičili. Tako so
težave zaradi nekaterih ne-
obdelanih sistemskih rešitev,
tako glede delitvenega razmer-
ja med družbo in delovnimi
organizacijami, pomanjka-
nja sredstev za razširjeno re-
produkcijo ter neustreznega
deviznega režima, pa tudi za-
radi premajhne zainteresira-
nosti samoupravnih organov
in posameznih služb v delov-
nih organizacijah, zlasti še za
radi nepreučenih proizvodnih
programov in tehnologije, po-
manjkanja delovne discipline,
zalog in nesmotrnega nalaga
nja sredstev. Problemov pa
je seveda še precej več, od
zadolženosti gospodarstva, ne-
uspelega kliringa, s katerim
niso bila odkrita žarišča med-
sebojnega zadolževanja, do
poslovno tehničnega sodelova-
nja in povezovanja, ki ne bi
smelo poznati teritorialnih
meja in premajhne stabilno-
sti, kar zadeva sistem delit-
ve med družbo in delovnimi
organizacijami, s čimer je
onemogočeno realnejše pro-
gramiranje, družben o-politič-
ne skupnosti pa niti ne mo-
rejo izdelati programe zado-
voljevanja skupnih potreb
občanov.
Občinska konferenca ZKS
Trbovlje je sprejala na zad
nji seji tudi akcijski program,
ki je pravzaprav poziv ko-
munistom naj se enotno za-
vzemajo za razrešitev proble-
mov, ki zavirajo hitrejši raz-
voj naše družbe. V dokaj ob
širnem akcijskem programu
so zlasti poudarjene naloge
komunistov v zvezi z nada
ljnim razvojem gospodarstva,
integracijskimi procesi, delit-
vijo dohodka, zaposlovanjem,
nadaljno krepitvijo in razvo-
jem samoupravljanja, kaar0v
sko politiko, socialno po^'
ko, samoupravo občanov, ^
navijanjem ZK ter usposab.
ljanjem članov ZK za
najbolj uspešno idejno p0[j.
tično delo.
Med drugimi so se seje
konference udeležili tudi
Marijan Orožen, član ck
ZKJ in sekretar komiteja re-
virske konference ZK ter Jia.
na CK ZK Slovenije Tine
Remškar in Jože Laznik
»Ena od osnovnih nalog »
prihodnje je naglasil Tine
Remškar pa bo izoblikovati
koncept našega nadaljnjega
razvoja ter zagotoviti na-
daljno poživitev gospodar-
stva ter rasti proizvodnje,
čez noč našega gospodarstva
ni mogoče prestruktuirati,
predvsem tudi zaradi kadrov-
skih in materialnih proble-
mov, ob sprejemanju odloči-
tev pa bi morali vselej ugo-
toviti, ali so v skladu z re-
formnimi načeli, ali ne.«
Člani občinske konferen-
ce ZKS Troblvlje so izvolili
tudi 9 delegatov za bližnji
kongres slovenskih komuni-
stov; izvoljeni so bili' Mari-
jan Orožen, Ivo Voze', inž.
Miro Mlakar, Janez Oce
pek, Slava Pirnar. Janez Ho-
čevar, Ivana Ferlič lunež
Narad, Franc štojs.
nU-
Dvojno slavje
V središču zasavskih rudarskih revirjev, v Tr-
bovljah, so tudi letos nadvse svečano proslavili
praznik slovenskih rudarjev — 3. junij in dan
borca — 4. julij.
Letošnje slavje je bilo še toliko pomembnejše, saj
je potekalo v času, ko si vse zavestne sile prizadevajo,
da bi hitreje in dosledneje uveljavljali načela gospo-
darske in družbene reforme ter da bi odpravili vse ti-
ste slabosti, ki zavirajo hitrejši razvoj naše sociali-
stične družbe. In prav rudarji in borci iz Trbovelj so
bili med prvimi, ki so izrekli odločno podporo tem
prizadevanjem in ki so se tudi prvi vključili v kon-
kretno razreševanje nalog.
Svoj stanovski praznik so rudarji iz Trbovelj, po-
dobno kot tudi rudarji iz Hrastnika in Zagorja ob
Savi, proslavili s številnimi prireditvami in že tradi-
cionalnimi tekmovanji. Praznično razpoloženje pa je
3. julija zjutraj naznanila trboveljska delavska godba
z budnicami po naseljih.
3. julija zvečer pa so zagoreli po okoliških vrhovih
kresovi, na čast prazniku rudarjev in dnevu borcev.
Naslednji dan pa so Trboveljčani v velikem številu od-
šli na že tradicionalne izlete do bližnjih planinskih in
turističnih postojank ter krajev, znanih iz NOB. Osred-
nja prireditev ob letošnjem dnevu borca pa je bila na
Vrheh, kjer so se srečali borci in ostali udeleženci iz
revirjev in savinjske doline.
— N—
Asfalt do oktobra
Pričakovati je mogoče,
da bodo del tegob vozni-
kov motornih vozil iz Tr-
bovelj odpravili že letos,
že ta mesec je mogoče
računati z začetkom del
pri urejanju oziroma mo-
dernizaciji cestnega odse-
ka Dimnik—Tratnik; obča-
ni iz Trbovelj so namreč
na več zadnjih zborih vo-
livcev dali pri komunalnih
delih prednost prav uredi-
tvi osrednje cestne pove-
zave skozi Trbovlje. Za
ureditev ceste od Dimni-
ka do Tratnika bodo po-
trebovali okrog 850.000 no-
vih din; ta denar bodo
zbrali s prispevki delovnih
organizacij, deloma pa tu-
di iz sredstev prispevka za
uporabo mestnega zemlji-
šča. V kolikor pa bi zago-
tovili še dodatnih 400.000
novih din, pa bi lahko ure-
dili celoten odsek od Dim-
nika do Tratnika in na-
prej do trga Franca Faki-
na. Ureditev odseka od
Dimnika do Komunale pa
bi veljala skupaj nad mi-
lijon 500.000 novih din, ven-
dar pa ni mogoče realno
pričakovati, da bi letos
zbrali toliko denarja, da bi
lahko uredili celotni cest-
ni odsek.
Dela na cestah od Dim-
nika do Komunale bodo
potekala v več fazah. Na
odseku Dimnik—Tratnik
bodo urejali cestišče v ši-
rini 6 metrov, ki ga bo
mogoče pozneje razširiti
na 7,5 metrov. Uredili bo-
do tudi hodnik za pešce
ni eni strani, na drugi stra-
ni pa bo zaščitni pas, za
potrebe telegrafa in telefo-
na, cevi za kanalizacijo, pa
tudi vocfovod.
V Trbovljah računajo,
da bodo odsek ceste od
Dimnika do Tratnika ure-
dili in modernizirali, če bo
šlo seveda vse po sreči,
do konca septembra letos,
v kolikor pa bodo seveda
na voljo še sredstva za
modernizacijo od Tratnika
do trga Franca Fakina, pa
se bodo dela malce zakas-
nila. Ce letos Trboveljča-
nom ne bo uspelo zagoto-
viti dodatnih 400.000 novih
din, kolikor jih potrebuje-
jo za ureditev odseka
Tratnik—trg Franca Faki-
na, bodo opravili to delo
zagotovo v prihodnjem le-
tu.	(š)
DEJAVNOST KOMI-
TEJA REVIRSKE
KONFERENCE ZKS:
0 uveljavljanju
smernic
Komite revirske konfe
renče Zveze komunistov je
na zadnji seji razpravljalo
konkretnem uveljavljanju
smernic o najvažnejših na
logah Zveze komunistov
pii razvijanju družbeno
ekonomskih in političnih
odnosov, ki sta jih sprejela
predsedstvo in izvršni ko-
mite CK ZK Jugoslavije.
V vseh organizacijah in
aktivih ZK na področju
revirskih občin Trbovlje-
Hrastnik in Zagorje o®
Savi so že pristopili k i?
delavi konkretnih akcij'
skih programov, v kateri"
bi bili zaobjeti vsi tisti
problemi oz. vprašanja, p
bi jih kazalo v prihodnj®
hitreje in učinkoviteje raz-
reševati. Aktivi in orga^1'
zacije ZK v delovnih orgjj
nizacijah bodo pripravi"
akcijske programe že »
kratkem, na zadnjih seja"
občinskih konferenc ZK T
Hrastniku, Trbovljah £
Zagorju ob Savi pa so v
programe že sprejeli
Komite revirske konf®J
renče ZKS je na zanji ?e"
poslušal tudi informacij0^
reševanju problematike
premogovništvu, v tej ^
zi pa je podprl prizadel®'
nja zveznih organov, da J>'
kolikor je v danem
žaju mogoče, kar najhitr
je odpravili probleme
—nfc^
18 »»»'tednih
trbavlje
11. julija 1968
NOVA TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE BO ZAČELA ORR A TO V ATI
že v začetku oktobra
pred tremi leti so začeii v Trbovljah graditi novo ter-
moelektrarno Trbovlje II, m sicer moči 125 magawatov,
v kateri bodo na leto proizvedli okrog 700 milijonov kWh
ejektrične energije, za to pa bodo porabili, kot računajo,
okrog 650.000 ton premoga Za gradnjo nove termoelek-
trarne so se v Trbovljah odločili predvsem zategadelj,
j^er obratuje stara termoelektrarna na meji rentabilnosti,
^er še vedno primanjkuje električne energije, zaradi bli-
žine ljubljanskega industrijskega bazena in ne nazadnje
tudi zaradi zadostnih količin premoga v zasavskih rudni-
kih, ki jih je najbolj ekonomično predelati v druge oblike
energije na kraju izkopa.
pelo pri gradnji nove ter-
moelektrarne Trbovlje II je
dokaj zahtevno; izkopati
jg bilo treba blizu 160.00 m3
Jemlje, v objekte so vgradili
23000 m3 betona in 1.600
jon betonskega železa, naj-
več pa Je bil° na gradbišču
^poslenih 700 delavcev.
Načrte za objekt je izdelal
inženirski biro Ljubljana;
»lavni izvajalec gradbenih del
je bil celjski Ingrad, glavna
montažna dela pa je oprav-
ljala Hidromontaža iz Maribo-
ra V novo temoelektrarno
Trbovlje II so namestili ok-
rog 700 ton opreme; večji
del opreme je dobavila tvrd-
153 CEKOP iz Varšave, osta-
lo opremo pa tovarne iz Ita-
lije, Zahodne Nemčije, Av-
strije in Jugoslavije. Kon-
strukcijo pa so izdelali v ma-
riborski Metalni.
Z deli so pri gradnji nove
termoelektrarne Trbovlje II
v manjšem zaostanku; kasni-
jo predvsem montažna dela.
Z mariborsko Hidromontažo
so ob koncu lanskega leta
sklenili podogbo, da bodo op-
ravili montažna dela do kon-
sklenili pogodbo, da bodo op-
ravljena šele v tem mesecu.
Vzroke za to je iskati pred-
vsem v pomanjkanju kvalifici-
rane delovne sile, zahtevnih
rokih, kasnitvi dobav opreme
in kasnitvi določenih projek-
tantskih rešitev, svoje pa je
prispevala tudi zgodnja zima.
Še v tem mesecu pa bo mo-
goče, kot pričakujejo, dati
pod napetost transformator
in nekatere druge naprave, ki
jih bodo tako začeli že preiz-
kušati. V kratkem bodo začeli
tudi že s kemičnim čiščenjem
kotla, v drugi polovici avgu-
sta pa bodo zavrteli še turbo-
generator. v septembru bo-
do opravili še vsa potrebna
sinhronizacijska dela in zače-
li novo termoelektrarno pos-
topoma obremenjevati, s pol-
no močjo pa bodo priključili
novo termoelektrarno Trbov-
lje II na omrežje v začetku
oktobra.
V novi termoelektrarni Tr-
bovlje II bo po dograditvi za-
posleno okrog 100 oseb, pot-
rebni kader pa so že usposo-
bili za delo; nekateri med
temi so bili na praksi tudi
na Poljskem-	—-K—
Nova Iskrina tovarna polprevodnikov v Trbovljah.
(Foto: Milan Vidic)
Že pogodbe za ozimnico
Oskrba z zgodnjim sadjem
in zelenjavo je letos dokaj
dobra; dobavitelj je v glav-
nem kmetijska zadruga Luci-
ja iz Portoroža, paradižnik pa
vozijo v Trbovlje iz Makedo-
nije.
Letošnje povečanje prometa
gre nedvomno, tudi na račun
nekaterih novosti pri prodaji.
Tako so namestili po mestu
tri nove stojnice za prodajo
sadja. Na ta način želijo
omogočiti posebej še potni-
kom nakup sadja, seveda pa
nakup sadja tudi tistim, ki
jih zanese pot v kopališče. Po-
stavili pa so še dva avtomata
za sladoled. S temi novostmi,
b jih je uveljavilo trgovsko
Podjetje »Vitaminka« so Tr
boveljčani nadvse zadovoljni,
saj so nedvomno dokaz za to,
da želi tudi »Vitaminka« kar
najbolj zadovoljiti kupce.
Sicer pa smo ob obisku v
trgovskem podjetju »Vitamin-
ka« v Trbovljah izvedeli še,
da so že zdaj začeli skrbeti
za ozimnico za Trboveljčane.
Doslej so že sklenili pogodbe
za dobavo krompirja za ozi-
mnico in industrijsko grozdje.
Tudi letos bo potrošnikom iz
Trbovelj na voljo krompir
vrste cvetnik, ki ga gospodi-
nje najraje kupujejo. Na vo-
ljo ga bo 400 ton, ki ga bosta
dobavila kmetijski kombinat
Žalec in kmetijska zadruga
Mozirje. Novost bo letošnjo
jesen, da bodo Krompir pro-
dajali v vrečah po 25 kilo-
gramov; krompir bo očiščen
in sortiran. Potrošnikom iz
Trbovelj pa bo na voljo v
prodajalnah »Vitaminke« tu-
di 150 ton industrijskega gro-
zdja.	— š —
ŽRTVE
PROMETA
Kolesar je padel
Kolesar TOMO HABJANIC
Se je peljal po peš poti ob že-
lezniški progi Velenje — šoš-
®pj- Na leseni brvi je s kr-
ilom kolesa zadel v ograjo
"tastu. Padel je na cevi za od-
Nako pepela TE Šoštanj in
°bil lažje odrgnine po gla-
J ter pretres možganov.
.^Peljali so ga v celjsko bol-
nico.
V obcestni jarek
.^opedist MIHA VOVK se
j® Peljal iz Celja proti Vele-
po cesti II. reda. V Bev-
0	ga je na nepreglednem
tVlIiku zaradi neprimerne hi-
s°sti zaneslo, da je zapeljal
^ceste v jarek. Pri padcu si
1	zlomil desno nogo v stopa-
nj. v celjski bolnišnici so mu
vzelj kri za preiskavo.
Trčenje osebnih
avtomobilov
Po Celjski cesti v Velenju
je vozil z osebnim avtomo-
bilom FRANC KLANČNIK,
ko je nenadoma pripeljal z
desne strani iz Arje vasi z
osebnim avtomobilom FRANC
GOLOB. Da bi preprečil trče-
nje je Klančnik zavil v levo
in zavrl, voznik Golob pa je
zavil desno in zadel s svojim
vozilom v levo prednjo stran
Klančnikovega avtomobila.
Pri trčenju sta bila poškodo-
vana sopotnik v Klančniko-
vem avtomobilu ANTON
PREDNIK in sopotnik v Go-
lobovem avtomobilu JOŽE
NEMEC, škodo na vozilih
so ocenili na 5.500 dinarjev.
Zaspal za krmilom
Voznik osebnega avtomobi-
la RAŠID HAFIZOVIČ je vo-
zil iz Ljubljane proti Celju.
Na Vranskem je na ravnem
delu ceste, kot je izjavil, za-
spal za krmilom. Vozilo se je
zaletelo v kup gramoza in se
večkrat prevrnilo preko stre-
he na stransko cesto in obsta-
lo na levem boku. Voznik in
sopotnica ESMA SAMAR-
DŽIč sta dobila hude telesne
poškodbe. Vozilo je bilo sko-
raj povsem uničeno, škodo so
ocenili na 10.000 dinarjev.
Tesno prehitevanje
GIZELA JAGRIC je z oseb-
nim avtomobilom vozila pro-
ti Vranskemu. V Medlogu
pri Celju je pripeljal za njo
z osebnim avtomobilom in
enoosno prikolico HELMUT
RAAB ter jo tako tesno pre-
hiteval, da je prikolica zade-
la v osebni avtomobil vozni-
ce Jagričeve. Udarec je bil
tako močan, da je avtomobil
zaneslo s ceste v dva metra
globok jarek. Pri nesreči sta
bila voznica in JOŽE JAGRIČ
lažje poškodovana, škodo na
avtomobilu pa so ocenili na
6.000 dinarjev, medtem, ko je
bila škoda na prikolici nez-
natna.
Prijetno počutje in
eleganco vam daje
samo konfekcija
.ELEGANT« Celje
EDINSTVENA INFORMATIVNA ZBIRKA
ZALOŽBE MLADINSKA KNJIGA
Nastala je iz prepričanja, da nam je poznavanje in razumevanje naše preteklosti, okolja,
ki nas obdaja ter velikih dognanj na področju znanosti Lahko pomaga, da dajemo naše
današnje mesto in vlogo v svetu.
9 knjig zbirke
SVET IN ČAS
JE RAZVRŠČENIH V TRI SERIJE:
O NARAVI
-	RASTLINE - ZEMLJA - GORE
Knjige spoznavajo bralca s čudi prirode, ki so nam včasih tako razumljiva, večkrat pa
skoraj neznan svet pojavov in čudes, ki nam jih serija knjig O NARAVI ob čudovitih
slikah razlaga na vsakomur razumljiv način.
O ZNANOSTI
-	ZDRAVNIK- SVETLOBA IN VID - ČLOVEK IN VESOLJE
Posrečen izbor knjig te serije nam omogoča, da se spoznamo s temi, v današnjem tempu
življenja še kako pomembnimi vejami znanosti. Knjige so nazorna razlaga najnovejših
dognanj in zanimivosti s teh, za modernega človeka tako aktualnih področij. Tekst dopol-
mijejo mojstrske barvne in čmobele slike.
O KULTURAH
-	BIZANC - AMERIKA - EGIPT
Ce želimo spoznati sami sebe, se moramo vračati k starim časom, ljudem in idejam,
katerim dolgujemo svoje sedanje poglede na umetnost, lepoto, vojno in še mnoge druge
stvari. V. knjigah se bodo bralci seznanili z bizantinskim imperijem, skrivnostno ameriško
civilizacijo in s civilizacijo starega Egipta. Knjige so opremljene z odličnim barvnm repro-
dukcijami monumentalnih spomenikov teh dežel
Letos bo iz vsake serije knjig zbirke SVET IN ČAS izšla
po ena knjiga,
prihodnje ie^o bo izšel napovedan program v celoti, potem pa ga bo založba dopolnjevala
še z novejšimi knjigami teh in drugih serij.
Knjige zbirke SVET IN CAS, ki jih je založba MLADINSKA KNJIGA povzela po veliki
mednarodni založbi »TIME-LIFE INTERNATIONAL«, bodo razveselile slehernega ljubitelja
dobre, zanimive knjige, radi pa jih bodo prebirali bralci vseh starosti
-	knjige so izredno poceni
-	uporabne kot priročniki
-	so trdo vezane, trpežne in lepo opremljene
-	polne čudovitih, celostranskih barvnih fotografij ter
-	v okras vsaki knjižni polici
Naročila sprejema založba za kompletno zbirko devetih knjig v treh serijah ali pa samo
za posamezne serije po tri knjige.
Prednaročniška cena za komplet 9 knjig SVET IN CAS je 540.—Ndin, t. j. 60.— N din
za posamezno knjigo. Znesek lahko odplačajo naročniki v 18 rednih mesečnih obrokih
po 30,— Ndin.
če se ne bi odločili za kompletno zbirko, lahko naročite tudi posamezne serije teh knjig.
Cena posamezni seriji je 180,— Ndin, ta znesek pa lahko odplačate v šestih mesečnih ob-
rokih po 30.— Ndin.
Naročniki bodo knjige zbirke SVET IN ČAS prejeli po anatno nižji ceni kot bo cena zbir-
ke v prosti prodaji.
Knjige lahko naročite v vsaki knjigarni, pri zastopnikih in poverjenikih založ-
be ali pa neposredno pri oddelku za direktno prodajo založbe, Ljubljana, Ti-
tova 3, s priloženo naročilnico.
11 ■ julija 1968
' ' kronika - trlntrljv
tednih ♦♦♦ l?)|
»STANOVANJSKO GOSPODARSTVO« ŽALEC —
Sklad za urejanje mestnih zemljišč — razpisuje na
podlagi razpisa v »Celjskem tedniku« z dne 16. ma-
ja 1968 pod natečajnimi pogoji NEPOSREDNO OD-
PRODAJO zemljiških parcel v soseskah »Vrt« Pe-
trovče, Žalec V in za Staro tovarno na Polzeli.
Pogoji in seznami parcel so razvidni in na ogled v
pisarni tajništva podjetja, Žalec, Ulica Nade Ci-
lenšek 5.
Ta odprodaja velja do dne 30 . 9. 1968.
PRODAM
FIAT (i'J0 prodam ugodno. Janko
Lah, Začret "26 C, Škofja vas.
DOBRO ohranjeno spalnico orehov
furnir, prodam za 1300 ND.
Naslov v upravi lista
KRAVO, 8 mesecev brejo, pro-
dam. Terezija Smodej, Brezpva
25, Šmartno v R d.
MOTORNO kolo znamke PUCH 250
ccm prodam Vlado Huš, Pre-
bold 107
HIŠO z dvema vrtoma na pro-
metni točki, primerno za vsako
obrt Zg Trnovlje 57,
MOTORNO kolo NSU MAX 175
ccm, prevoženih 12.000 km pro-
dam Kranjc, Celje, Smrekarje-
va 10.
NOVO enodružinsko hišo prodam
Vprašati pri Apoloniji Savinc,
Cuprijska 7
NOVO enodružinsko hišo —. sa-
dovnjak - 10 arov zemlje, pro-
dam Cena ugodna, čater, Zalog
18, p Šempeter v Savinjski do
lini.
VVV s kasonom. v dobrem stanju
prodam Ogled pri mehaniku
Dobriiku na Mariborski cesti.
DOBRO ' ohranjen športni otroški
voziček prodam Ogled v sobo-
to in nedeljo Gajšek. Celje,
Dečkova c 19/a.
TELEVIZOR - ekran 59, znamke
RR Niš v brezhibnem stanju in
ločeno sobno peč prodam ugod-
no Marija Lednik, Celestinova
12. Celje.
KONJA (štiri leta) in kobilo (5
let) sposobno za vsa vprežna
vc»zila prodam Naslov v upravi
lista.
KONJA (8" let) proda: Berglez, Št.
Janž 4 nad štorami.
NSU PRIMO v voznem stanju ze-
lo dobro ohranjeno prodam za
1700 ND Zupanek, Socka 37 —
Strmec pri Vojniku.
KUHINJSKO opremo, kredenco in
ostalo - novo. prodam poceni
— Celje šarnovičeva I.
SREDNJE >t posestvo z go-
spodarska.. „, ?novanjskim po-
slopjem, z ;lc:Kt-iko in vodo,
prodam zaradi bolezni Stanko
Pišek, Mala Reka 20, Prebold
LEP sadovnjak, vrt, brajda (50
arov), hlev, zidanica s stanova-
njem, 30 minut od železniške
postaje, 10 minut od glavne
ceste, naprodaj za 12.000 ND —
in motorno kolo MAX nov. Na-
slov v upravi lista.
CCA 4 kubične metre stavbnega
lesa prodam ugodno. Na razpo-
lago je tudi precej zemlje za e-
ventuelne napise. Vprašajte pri
dr. Stanetu Petroviču, bolnišni-
ca Celje.
LEPEGA psa prodam. Celje, Jan-
ševa 1C.
MOPED lepo ohranjen prodam za
700 ND. Grobelnik. Plečnikova
29.
ŽITNI mlin premera 48 cm pro-
dam ugodno. Naslov v upravi
lista.
UGODNO prodam pletilm stroj na
dve plošči dolžine 905 mm za
debelo' volno »GIROTEZ-HAND-
STRUCKAPPARAT«. Naslov v u-
pravi lista.
MLADO — lahko kravo — mleka-
rico »šeko« prodam. Janez Šorn,
Bukovžlak 9. Teharje.
šE nerabljeno otroško posteljo in
pralni stroj »PEREX« prodam.
Celje, Dečkova c. 56.
DOBRO ohranjeno mlatilnico z
reto, tresali in slamoreznico pro-
dam Nova vas 20 Šentjur pri
Celju.
PARCELO na Klancu pri Dobrni,
s sadnim drevjem, v izmeri 20
arov in mlado kozo z mladi-
čem prodam. Naslov v upravi
lista
STAR šivalni stroj — uporaben,
prodam za 50,000 SD. Franc
Zaje, Celje, Ostrožno 17.
ŠIVALNI stroj SINGER, ročno
stiskalnico prodam. Plečnikova
23.
5 KOM. vrat v izmeri 81 krat 198
cm ugodno prodam Naslov v u-
pravi lista.
STAVBO z družinsko sobo v Za-
dreški dolini, 5 minut od avto-
busne postaje prodam. Možna
preureditev v stanovanje Naslov
v upravi lista
KRAVO s teletom in 2 telici pro-
dam. Vojnik (Konjsko) 221.
VEč parcel, garažo za tovornjak
(možna preureditev v stanova-
nje). 1 ha sadovnjaka, primer-
no za vikend, z 1 ha gozda v
neposredni bližini avtobusne po-
staje Košnica prodam Cena po
dogovoru. Povsod dostop z av-
tomobilom Naslov v upravi li-
sta.
ZIDAN štedilnik vel 133 krat 66
— levi in dve postelji, prodam.
Migojnice 8, Griže.
ZELO dobro ohranjen VW 1962
ugodno prodam. Cvetko Vernik.
Celje, Slovensko ljudsko gleda-
lišče.
DNEVNO sobo: kavč, omaro, fo-
telje, poceni prodam. Naslov v
upravi lista.
POHIŠTVO prodam. Naslov v u-
pravi lista.
KUPIM
STAREJŠO ali novo nedograjeno
hišo v bližnji okoliai Celja ku-
pim. Naslov v upravi lista.
STANOVANJE
MLAJŠI upokojenki s znanjem ku-
he nudim sobo s hrano ter na-
grado. Oblakova 3.
DVE opremljeni sobi oddam. Na-
slov v upravi lista.
OPREMIJENO sobo s posebnim
vhodom oddam v najem Popo
vičeva 43
VIŠJA medicinska sestra išče lepo
neopremljeno ali opremljeno so-
bo v Celju, po možnosti s cen-
tralnim ogrevanjem Vseljivo ta-
koj ali v septembru. Naslov v
upravi lista.
SKROMNO družinsko stanovanje
v bližini Šempetra, Žalca, Pet-
rovč m Celja iščemo Plačamo
tudi za nekaj časa vnaprej. Na-
slov v upravi lista.
MLADA zkonea nujno iščeta praz-
no ali opremljeno stanovanje v
Celju ali okolici Zglasite se v
trgovini »Železninar«.
OPREMIJENO ali neopremljeno
sobo nujno potrebujem. Pisme-
ne ponudbe na upravo lista pod
»Krojačica«.
NEOPREMLJENO sobo oddam
Naslov v upravi lista.
MLADA zakonca iščeta sobo in
kuhinjo ali vsaj večjo sobo, po
možnosti s posebnim vhodom in
vodovodom, oddaljeno od centra
do 3 km. Naslov v upravi lista.
SOSTANOVALCA sprejmem takoj
Mariborska c. 61/5
OPREMLJENO sobo oddam dvema
fantoma in prazno sobo z ga-
ražo, Dobojska ul 25 (Sp. Hu-
dinja).
MLAJŠA zakonca nujno iščeta pra-
zno sobo proti nagradi od 100
do 200 tisoč SD Naslov v upra-
vi lista.
DVOSOBNO komfortno stanovanje
na Rijeki zamenjam za Celje.
Franc Zaje, Ostrožno 17, Celje.
PODNAJEMNIKA sprejmem. Mari-
borska cesta 176.
DVOSOBNO stanovanje na Oto-
ku zamenjam za trosobno po
možnosti tudi na Otoku. Naslov
v upravi iista
MIRNEMU fantu oddam sobo. Na-
slov v upravi lista
OPREMLJENO sobo oddam dve-
ma samskima osebama Kidri-
čeva 20 (blizu Samopostrežne
restavracije)
ZAPOSLITEV
VAJENCA sprejmem! Kari Jug, sli-
kar — pleskar in polaganje zid-
nih tapet. Žalec, Cesta Žalske-
ga tabora 7.
GOSPODINJSKO pomočnico -
pridno in zanesljivo sprejme:
Rudi Perger, medičar in svečar,
Slovenjgradec, Glavni trg 34.
RAZNO
STAREJŠA mirna zakonca brez o-
trok kupita ali vzameta v na-
jem eno ali dvosobno komfort-
no stanovanje ali enodružinsko
hišico v centru mesta ali naj-
bližji okolici. Naslov v upravi
lista.
čE SE nimate zasteklena okna
na svoji ftiAi potem »t /,^=asi
te v Stekiarsivu v Ipavctvi uli-
ci št 3 (bivši pogrebni zavod)
osebno, po pošli ali na telefon
29-07. Cene konkurenčne po-
strežba solidna! ALBERT LE
SKOŠEK, splošno steklarstvo
Ipavčeva 3 v Celju pričakuje
vaš obisk Delovni ča« non —
stop, od b dol4 in od 16 do
18 ure.
POSOJILO 1.000.000 din potrebu-
jem nujno! Nudim lepe obresti
v garancijo dam avtomobil —
poltovorni. Naslov v upravi li-
sta.
SPOMLADANSKI cvetlični med do-
bite pri čebelarju v Medlogu 4
(pri vodovodu)
V LAŠKEM sem našel žensko uro
Dobite jo pri najditelju Naslov
v upravi lista
UPOKOJENEC srednjih let išče
preprosto gospodinjo od 45 do
50 let starosti Naslov v upravi
lista.
IVAN POPLAR. Razbor 12, p. Lo
ka pri Zidanem mostu prekiicu-
jem vse izrečene besede proti
Anici Štaut, Breg, p Loka pri
Zidanem mostu kot neresnične
KMEČKI fant z nepremičnino išče
sebi primerno tovarišico z ne
kaj.lastnega imetja Pismene po-
nudbe pod »Zvestoba«
SLOVENEC 27 let z bivališčem v
Franciji želi poznati dekle ali
ženo, ki ima veselje do gostin-
stva Starost — do 30 let. Pis-
mene ponudbe s sliko pošljite
na naslov: Francis Kraus. Fa-
ver Hotel SONACOTRA - 18
BOURGES — CHER — FRAN-
CE.
Oh bridki izgubi moje
ljubljene mame
MARIJE
KOS
se iskreno zahvaljujem
vsem sorodnikom, prijate-
ljem, kolektivu Sekcije za
vzdrževanje proge Celje in
sostanovalcem, ki so jo
spremili na njeni zadnji
poti in darovali vence.
ŽALUJOČA HČERKA
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta
FRANCA PODLINŠKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom
in znancem, Trg. podjetju »BAZEN« VELENJE, Trg.
podjetju BAZEN VELENJE, predstavništvo v Celju
in njihovim prevoznikom za poklonjene vence in
cvetje.
Zahvaljujemo se čč. duhovščini posebno g. župniku
iz Bočne za ganljive besede in vsem ostalim, ki so
ga spremili na zadnji poti. Prav tako organizaciji
RK Trbovlje in kolektivu EMO Celje za pomoč.
Žalujoča družina Podlinšek
RAZPIS
Upravni odbor sklada za štipendiranja
mladih talentov v občini Žalec
razpisuje
4 ŠTIPENDIJE
za šolanje na visokih, višjih in srednjih šolah 2a
šolsko leto 1968-69 za študente oziroma dijake
stalnim prebivališčem na območju občine Žalec
ki so dosegli sledeč učni oziroma študijski uspejj.'
a)	na srednji šoli — odličen uspeh v zadnjem §0]
skem letu
b)	na visoki ali višji šoli, fakulteti ali akademiji ^
najmanj povprečno oceno 4, pri čemer se upa
števajo v zadnjem letniku opravljeni izpiti. ;
Pismeni prošnji, iz katere morajo biti razvidne tudi
socialne razmere prosilca, je potrebno priložiti;
a)	zadnje šolsko spričevalo oziroma potrdilo o vpi.
su v šolo ter potrdilo o opravljenih izpitih v
zadnjem letniku z ocenami;
b)	potrdilo o premoženjskem stanju oz. potrdilo o
višini osebnega dohodka ali drugih rednih dohod
kov staršev oz. prosilca samega.
Prošnje se pošljejo upravnemu odboru sklada za
štipendiranje mladih talentov v občim Žalec m
morajo biti kolkovane s kolekom za 0,50 din.
Razpis velja 15 dni po objavi, kandidati pa bodo
o izidu razpisa obveščeni najpozneje do 15. avgu-
sta 1968.
OBRTNI CENTER »ZARJA« ŽALEC
razpisuje naslednje prosto delovno mesto
1 mesto vodje enote Krojaštvo
Pogoj:
1.	tekstilni tehnik — konfekcijske smeri,
2.	visokokvalificiran krojač z daljšo prakso na po-
dobnem delovnem mestu.
Prijave sprejema upravni odbor podjetja 15 dni po
objavi v časopisu.
KOMISIJA ZA RAZPIS	p
DELOVNIH MEST PRI
KOMUNALNEM ZAVODU
ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE ;
CELJE, Gregorčičeva 5 a
SE
v skladu z 11. členom pravilnika o delovnih raz ^
merjih delavcev KZSZ Celje	*
RAZGLAŠA
naslednja prosta delovna mesta:
1.	SAMOSTOJNEGA STROKOVNEGA SODELAVCA P
—	ZDRAVNIKA,
2.	SAMOSTOJNEGA STROKOVNEGA SODELAVCA J
—	FARMACEVTA,
3.	KUHARICE.	j P
Pogoji delovnega mesta:
Pod tč. 1.: medicinska fakulteta in 4 leta ustrezne
prakse v stroki,
Pod tč. 2.: farmacevtska fakulteta in 4 leta ustrezne t
prakse v stroki.
Pod tč. 3.: kuharski tečaj.
Prijave sprejema komisija do vključno 20. 7. 1968. i
Kandidati morajo prijavi priložiti kratek življenje-
pis ter dokazila o izpolnjevanju predpisanih pogojev. I
11. V zraku, visoko nad rastlinjem, sta še utegnila
ugotoviti vzrok nenavadni spremembi. V neposredni
bližini črne vojske je stala druga, svetlejše barve.
Vnemala se je silovita bitka, ki pa ju ni več zani-
mala. Gnalo ju je proč, čim dlje od tega pekla.
Dvignila sta se nad cvetove. Blage vonjave in
toplota visokega sonca jima je vlila novega poguma
v dušo, dasi je bilo njuno stanje več kot brezupno.
Sama, brez zatočišča, brez orožja na tujeni, sovra-
žnem svetu, svetu orjaških žuželk in nenavadnih
rastlin!
— Glej! — je nenadoma zakričal Peter in poka-
zal z roko na desno. Po zraku je plula pošast, gi-
gantska žuželka. Prava prikazen iz pravljic. Nič
manjša kot naše letalo. Dve trdi krili je dvigala
visoko navzgor. Pod temi so enakomerno brnela
druga prozorna in široka krila. Črn oklep je pokri-
val glavo, oprsje in zadek. Togo izprožene noge so
bile okrašene z neštetimi ostrimi ostrogami.
No, pošast vendarle ni bila tako bojevita kot
njeni vrstniki na zemlji. Mirno je plula dalje, ne
meneč se za naša vesoljca, ki sta jo opazovala iz
varne razdalje, skrita med cvetjem. Ni minilo dosti
časa, da sta ugotovila, da ta čudni svet v zrak1
nič manj naseljen kot na tleh! Prikazen, ki sta
pravkar opazovala, ni bila edina leteča zver "[f
planeta. Brnelo je z vseh strani neba, švigaj
plavalo je nad cvetovi stotine podobnih bitij- N *
tera so sedala v cvetje; očitno jim je teknil s,a p
nektar. Ko bi ne bila tako neznansko velik3^
kozmonavta presenetila njihova neverjetna P°
nost z našimi čebelami.
V vsej tej pisani druščini sta Jean in Peter 11 ^
ljevala svojo pot naproti novim doživetjem. 110
nevarnostim in morda — rešitvi!
2(1 ***?ednik
■

POLJE »OMEGA«
- ■ ■
11. julija 1968
EN DAN S TANKISTI JLA

ijovi tanki, oklepni transporterji, raketna oborožitev, avtomatsko protiletal-
sko orožje, precizno streljanje z raketami, topovi iz tankov in z artilerijo -
oje navdušilo vse prisotne. Vaje v pogojih termonuklearne vojne. Opazo-
(alcem vaj je zastajal dih, ko so tanki in oklepni transporterji s pešadijo
premagovali neprehoden, pogozden, gričevnat in skalnat teren.
Noč zanje ni temna
Komaj smo stopili na poli-
pn, smo zagledali pred se-
joj veliko vojaško Šotorsko
cesto, v katerem že blizu
sva meseca živi »vojno« živ
i.cn e nekaj tisoč vojakov in
starešin. Sploh se ne ločijo
k svojih olivno sivih jekle
cii orjakov — ne podnevi ne
ponoči. TaKo mora biti, pra-
nje tankisti( kajti nova bor-
teaa sredstva terjajo skoraj
Siirikrat več znanja kot prej
Eja. Sleherni tank, raketni
»ser in transporter pred-
ssvlja v nekem smislu gib
Iji.e menanične in elektron-
ke možgane, sestavljene iz
b dsoč različnih delov, s
pmočjo katerih se precizno
reljujejo cilji na zemlji
a v zraku opazuje in pove-
lje. Za tankiste noč ni več
Temna. S temi napravami vse
5 Mjo in vidijo kakor po
kevi.
Temni oblaki z dežjem so
feeli nad nekaj .tisoč vojaki,
so namesto v šotorih bili
T oklepnikih na svojih polo
š-i. Vsak na svojem mestu.
'Za vaje ni dežja,« so rekli
izkušeni vojaki.
% svitu »vojaškega« jutra
dež ponehal, oblaki so se
bežali. Na poligon je po-
dalo julijsko sonce. Repor-
in snemalci so ujeli pri-
den trenutek, da čim bolje
Jfikažejo javnosti vojaški
^ na poligonu oklopnih
•tot.
J opazovališča je bilo sli
glas polkovnika Branka
^sojeviča, ki je raportiral
^ralpolkovniku Djok; Jo-
^°viču. Tu so bili še drugi
"r-crali. višii aktivni in re-
zervni oficirji in predstavniki
številnih hrvatskih in sloven-
skih občin. Vsi so prišli opa-
zovat vajet borbeno priprav-
ljenost m spoznavat najmo-
dernejšo vojno tehniko, kot
jo imajo oklopne enote naše
armade.
Vse je pripravljeno. Čete so
že davno na položajih in ča-
kajo trenutka, da pojdejo v
napad.
Življenje v oklopniku
V temni in deževni noči
smo večkrat šli mimo tankov
in raketnih lanserjev. Nismo
jih opazili. Kajti tankisti Vi-
doja Žigiča in Novaka Luko
viča so se zakopali »do zob«
in dobro zamaskirali. Bili so
kratko malo nevidni.
»Nekajkrat ste šli mimo
nas, vendar nas niste opa
žili,« pravi komandir tanka,
vodnik Milorad Milivojevič.
»Kako pa ste nas opazili v
temni in deževni noči?« smo
vprašali
»Prav lahko. Saj imamo
elektronske oči. Nič živega se
ne more izmuzniti mimo nas.
V žarišču infra rdečega refle-
ktorja ste se pokazali nekaj-
krat,« pove vojak Branko
Sambol z Dolenjskega.
Spoznali smo tudi druge vo-
jake teh majhnih tankovskih
družin, ki preživijo v oklop-
niku vso noč. V enoti poroč
nika Mladena Perica je v ma
lem zbrana Slavonija, Bosan-
ska Posavina in Dolenjska —
vojaki Mile Miljanič iz Sla-
vonskega Broda, Vlado Lu-
stek iz okolice Črnomlja, To-
mo Tesič iz Odžaka Stevan
Krnjič iz Nove Gradiške ...
Ti fantje so se prvič srečali
pred šestimi mesec:, sedaj pa
so najboljši prijatelji. Skupaj
prenašajo napore teh nočnih
»dnevov«, si medsebojno de-
lijo veselje in zaupanje. V nji-
hovih rokah in v rokah dru-
gih njihovih tovarišev in sta-
rešin so borbena sredstva,
vredna več milijard starih
dinarjev.
»Saj je težko,« pravi šofer
tanka Mile Miljanič, »ko mo-
ram voziti tank po tem ka-
GENERALNI polkovnih Djoko Jovanič, komandant
zagrebške armadne oblasti čestita raketašem, koman-
dirjem in komandantu raketnih enot za uspešno stre-
ljanje.
men ju. Toda treba je( saj v
vojni ne bomo vozili po asfal-
tu«
Kupola se je zaprla
Prišli smo do druge tan-
kovske enote. Komaj vidimo
cevi tankov.
»Tale tank,« nam je rekel
komandir M. Bjelobrk, »ima
precizne elektronske naprave
za merjenje in opazovanje.
Sramota, če ne bi zadeli cilja
s prvo granato. To bi se zgo-
dilo le, če ne bi znali dobro
ravnati z napravami.
»Torej je to rentabilen
tank, tovariš komandir. Vsa-
ka granata — cilj,« je rekel v
šali Josip Žegaracj snemalec
ljubljansKe televizije.
čas se je približal. Posadka
v specialni opremi s šlemo-
foni na glavi je hitro izginila
v notranjost tainka. Kupola
se je zaprla,
čakamo na začetek vaje.
Čez nekaj sekund so zaro
hneli motorji tankov, zažvi-
žgale so artilerijske granate.
Gost dim in močne eksplozi-
je granat, ki so zadevale ci-
lje tisoč metrov pred nami,
so najavile začetek vaj.
Artilerijci tovariša polkov
nika I. Borjana se ne šalijo.
Vsaka granata pade, kamor
mora, ruši, dvigne oblak pra
hu in dima.
»Bravo, topničarji, bravo,«
jim čestitajo tankisti.
»Poglej, bunker ti je sfrčal
v zrak,« pravi svojemu strel-
cu Mile Miljanič, šofer tanka.
»O vraga! Saj bodo vse
uničili in bom ostal brez de-
la,« se jezi simpatični Slo-
venec Branko Sambol, stre-
lec pri tankovskem topu.
Visoko nad zemljo se dviga-
jo čmi oblaki prahu in dima.
Koščki eksplodiranih granat
letijo na vse strani. Vendar
ni nevarno. Vojaki in stare-
šine so zavarovani z oklopi
tankov in transporterjev. Tu-
di tanki streljajo. Nekaj kilo-
metrov dolga fronta je v pla-
menih. Mitralješka gnezda in
bunkerji na področju branil-
cev izginjajo kar po vrsti.
Vsaka izstreljena granata za-
dene cilj.
Tankovska posadka vodni-
kov Milivojeviča in Ramljaka
opazuje skozi odprtine tanka(
kako se iz porušenih bunker
jev vali gost, črn dim.
Na povelje starešine so na
nekaj kilometrov dolgi fron-
ti razvili bojno vrsto tanki in
motorizirana pešadija. Za
oklopne enote ni bilo ovir:
ob podpori artilerije, letal-
stva in motorizirane pešadije
so prodrle globoko v obram
bni prostor branilcev. Za nji-
mi so ostala raz rita tla in
tisoče zadetih ciljev.
Na raketnem položaju
Pot nas je pripeljala do ra
ketnih enot pod poveljstvom
povojnega oficirja majorja
Velimira Čelaba. Tudi tukaj
smo kot pri tankistih srečali
mlade m sposobne ljudi —
vojake in starešine. Ti v svo
jem vojaškem poklicu ne po-
znajo neuspehov. V rokah
imajo najsodobnejše orožje
za boj proti sovražnim oklop
nim enotam. Lanserji so na
posebnih vozilih. Tudi rake-
tarji so nam pokazali svojo
izurjenost. Deset sekund po
povelju je bila maloštevilna
posadka že pripravljena, da
pošlje smrtonosni izstrelek
na nasprotnikov oklopnik.
»Ena sama raketa,« pravi
komandant te specialne eno-
te, »stane toliko kot ,fičko'
na nasprotnikovi strani pa
povzroči sto do štiristokrat
več škode, kot je sama vred-
na.«
Zvedeli so še nekaj: koli-
kor bolj je cilj oddaljen ( v
mejah izstrelkovega dosega),
toliko bolj zanesljiv je zade-
tek. Takšni so zakoni balisti-
ke za to vrsto orožja.
Pred lansiranjem raketnih
izstrelkov obrazi seclmih ope-
raterjev niso kazali nobene
treme, čeprav so ti fanjte
jeklenih živcev dobro vedeli,
da vsak nezadetek z raketo
pomeni izgubo 2 milijonov
starih dinarjev. »Toliko kot
stane šolanje enega pravnika,
ekonomista, inženirja,« je pri-
pomnil neki časnikar
Operaterji že tretjič ah pa
četrtič opravljajo zrelostni
izpit iz streljanja z raketami.
In vselej so dobili ooliv?le m
priznanja. Upa;oi da jim tudi
tokrat ne oo spodletelo
In sedaj?
»Tanki! Daljina 2000 me-
trov!« smo zaslišali povelfe
majorja čelaba
»Cilj vidim. Lansiram « e
odgovoril operater M Maric
Tri ali štiri sekunde po po
vel ju je že zahrumela raketa
z malo dima in svetlobe S ve
tlobni t:r je s spretno roko
operaterja vodil usmerjeno
raketo naravnost v cilj. Moč
na eksplozija in odleteli kosi
tarče, ki je predstavljala
tank, so pričal-; o točnem /a
detku
še pet takih pokov in eks-
plozij. Videli smo dim in sve
tleči se tir, ki ga za seboj za-
črta raketa. In še pet tankov-
skih tarč se te razletelo na
kosce.
Zavladalo je splošn i vese
lje Raketarjem so čestitali
opazovalci vaje, med njimi
prvi generalpolkovnik Djoko
Jovanič, komandant zagreb-
škega armadnega področja
Vsi so bih zadovoljni: opa
zovalci m udeleženci vaie
In še nekaj: v imenu bral-
cev Dolenjskega lista Vestni
ka in Tednika smo tud: m:
pozdravili tankisre in iim če-
stital; za njihov praznik.
D BOJ A NIČ
tri raketne lansevje smo našli takole skupaj (leva slika), drugi so bili razporejeni po terenu, kjer je vsak njihov raketni projektil (slika desno) v nekaj
l Utldah raztreščil maketo tanka na drobne koščke — Slika v naslovu: tankovska kolona gre v napad. Posadka teh tankov je varna celo pred radioaktivnostjo,
„N''av gredo njihova vozila celo skozi ničelno točko atomske eksplozije. Goste na manevru so še posebej navdušili tanki, ki vozijo brez posadke, sami uspešno
•la.i« na cilj ali se tudi sami ustavijo, če je treba!
DOLENJSKI UST + TEDNIK ^VESTIVIK ■ vsak četrtek 60.000 izvodov!
21
četudi se današnji poročili nanašata na športne re-
zultate znane celjske atletinje pa moramo napisati
tudi to, da je Marjana Lubej uspešna tudi tedaj, če
gre za pomoč atletski sodniški organizaciji. Tokrat
je ocenjevala skoke v daljino na prvi mednarodni
otroški olimpiadi. (Foto: M. Božič)
MARJANA LUBEJ
TRIKRAT PRVA
Na letošnjem tekmovanju
za atletski pokal Jugoslavije,
ki je bilo v Osijeku, so ce-
ljski atleti dosegli nekaj od-
ličnih uvrstitev in rezultatov.
Na prvem mestu moramo
vsekakor omeniti izvrstno Ma-
rijano Lubej, ki je bila kar
trikrat prva, poleg tega je
v teku na 100 metrov izenači-
la državni rekord (11,6), na
ovirah pa izboljšala osebni
rekord, ki je drugi najboljši
rezultat, kar so jih dosegle
jugoslovanske atletinje v tej
disciplini (10,8).
Presenetil je tudi Simo Va-
žič s svojimi dobrimi uvrsti-
tvami v tekih na 1500 in 5000
metrov. Resnično škoda je,
da je ta atlet, ki se kljub
starosti še vedno uspešno
upira mlajšim tekmovalcem,
že v lanskem letu odpovedal
nastope v državni reprezen-
tanci. Vivod je bil v odsot-
nosti Todosijeviča in Mileka
drugi v skoku v višino, Ko-
cuvan pa tretji v teku na
400 metrov t osebnim rekor.
dom (48,5). Izkazali so se še
Svet (1500 m: 3:56,2), Spi-
lar, Červan in Kastelčeva,
medtem ko Žuntar zaradi po-
škodbe ni nastopil.
Nastop celjskih atletov lah-
ko ocenimo za zelo uspešne-
ga. Med ekipami so bile žen-
ske tretje, moški pa peti. Za-
radi uspešnega nastopa na
državnem prvenstvu sta zve-
zna kapetana Ilič in Vidak
povabila v reprezentanco za
bližnja meddržavna srečanja
Lubejevo, Važiča in Kocuva-
na.	tv
Največkrat Zrenjanin in Celje
OKRNJEN ŠPORTNI PROGRAM — TEKMOVANJE V
ODBOJKI, ATLETIKI, STRELJANJU IN PLAVANJU —
TABORNIKI, MATEMATIKI, ZGODOVINARJI SO SE
POMERILI V ZNANJU — DOBRI REZULTATI V ATLE-
TIKI — RAZGOVOR Z ATLETOM POPOVOM IN STREL-
KO GILVE.
Za letošnji športni del pro-
grama na XIV. mladinskih
igrah BiE moramo poudari-
ti, da so športne discipline
bile zmanjšane na minimum.
Tako so imeli tekmovalci še-
stih mest možnost, da so
nastopili v odbojki (samo
ženske ekipe), streljanju, at-
letiki in plavanju. V vseh
disciplinah je vsako ekipo
zastopal po en tekmovalec.
Letos tudi prvikrat niso pro-
glasili skupnega zmagovalca
celotnega športnega pro-
grama.
Novost na igrah pa je bila,
da so tekmovali v znanju in
taborniških veščinah mladi
matematiki, zgodovinarji (od-
govarjali so na vprašanja o
zgodovini SKOJ in ZKJ) in
taborniki. V vseh treh disci-
plinah so zmagali Celjani.
Pri reševanju matematičnih
nalog je bil najboljši Jože
Šrekl, v zgodovinskem quizu
pa Tatjana Trogar, ki je
pravilno odgovorila na
6 vprašanj. Med taborniki je
bil vrstni red naslednji: 1. Ce-
lje 171,6 točke, 2. Vinkovci
148,9 točke, 3. Titograd 136,3
točke itd.
Rezultati športnih di-
sciplin: odbojka: 1. Zrenja-
nin, 2. Celje, 3. Vinkovci.
Streljanje: 1. — 2. Ohrid in
Celje 888 krogov, 3. Tuzla
862 krogov. Med posamezni-
ki je pri moških zmagal Jo-
že Jeram (Ce) s 237 krogi, pri
ženskah pa Vera Nedelj kov
(Zr) s 239 krogi. Plavanje:
1. Vinkovci 92 točk, 2. Zre-
njanin 84 točk, 3. Celje 63
točk. Od Celjanov je v pla-
vanju zmagal samo- Znidar-
šič (100 m hrbtno: 1:16,9).
Atletika: 1. Zrenjanin, 2. Ce-
lje, 3. Vinkovci. Med posa-
mezniki sta najboljše rezul-
tate dosegla zrenjaninska at-
leta Popov (daljina: 670 cm)
Kirčanski (100 m: 12,7 in da-
ljina: 530 cm). Od Celjanov,
ki so nastopili z drugo eki-
po kvalitetnih atletov, ker
so bili najboljši na državnem
prvenstvu v Osijeku, so zma-
gali Prašiček (1500 m), Dolža-
nova (višina), Oračeva
(600 m) in Leskovšek (krogla).
Na prihodnjih igrah šport-
nega dela programa ne bi
smeli ponovno zmanjševa-
ti, kajti šport je tista oblika,
ki igre predstavlja na zunaj
in je tudi za gledalce naj-
bolj atraktiven in zanimiv.
Letošnji športni del je po-
kazal, da je preozek. Nujno
bi bilo potrebno ponovno
uvesti nastop rokometašev in
košarkarjev ali pa vsaj spre-
meniti propozicije športnega
dela tako, da bi se posa-
mezne panoge iz leta v leto
spreminjale.	t v
Naša slika kaže skupino tistih planinskih in turističnih delavcev, ki so se za-
vzeli za organizacijo planinskega tabora v Logarski dolini. Na posnetku je Dani
Jagrič. ki tolmači razvrstitev objektov na prireditvenem prostoru. (Foto: M.
Božič)
PLANINSKI KOTIČEK
POLNE ROKE DELA
Dne 3. in 4. avgusta bo v
Logarski dolini osrednja pro-
slava 75-letnice slovenskega
planinskega društva pa tudi
60 letnice slovenske koče na
Okrešlju. Priprave na to ve-
liko slavje slovenskega pla-
ninstva so v polnem teku.
To velja tako za številne teh-
nične ekipe, ki morajo ure-
diti slavnostni prostor, po-
staviti nanj večje število pa-
viljonov, napeljati vodo, elek-
triko in podobno. Pričakuje-
jo namreč, da se bo prosla-
ve udeležilo več tisoč ljudi
in da bodo med udeleženci
močna zlasti zastopstva pla-
ninskih društev iz vse drža-
ve. Te ekipe bodo taborile v
Logarski dolini nekaj dni.
Za slovenski planinski praz-
nik bo propagandna komisija
pri odboru za proslavo izda-
la publikacijo, v kateri bodo
navedene vse prireditve pa
tudi nastanek in pomemb-
nost slovenske planinske or-
ganizacije. Poleg tega bo Pla-
ninska zveza Slovenije izda-
la nov zemljevid Kamniških
ali Savinjskih alp ter osred-
nji plakat, ki bo opozarjal
na veliko slavje.
Na seji članov propagand-
ne komisije so se odločili
tudi za poštni žig in prav
tako za poseben planinski
žig z datumom proslave in
obletnice. In končno, kot je
povedal predsednik celjske-
ga planinskega društva, Du-
šan Gradišnik, bodo pripra-
vili tudi poseben žig za ko-
čo na Okrešlju.
Da bi opozorili na prosla-
vo, bodo prireditelji in nekate-
ra planinska društva posta-
vili na cestah, ki peljejo v
Logarsko dolino, mlaje in
transparente. Razen tega
bodo v Logarski dolini dela-
le najmanj tri informacijske
pisarne.
V teku so tudi vsa priza-
devanja za zabavni del, med-
tem ko bo gostinske uslu-
ge zagotovil kolektiv hotela
Celeia.	M. B.
KDO NAJ
FINANCIRA?
Na zadnji seji sveta 2a
telesno kulturo pri skup.
ščini občine Celje so raz.
pravi j ali tudi o prošnji
kri jo je poslal RK Ce'
lje, da se mu dodeli d0.
tacija za izvedbo kvalifj.
kacijskega tekmovanja %
prvo zvezno rokometn0
ligo. Svet je odobril 6000
novih dinarjev, vendar se
ni strinjal s tem, da mo-
ra vse stroške kvalifikacij
plačati organizator. Sta-
tut Rokometne zveze Ju-
goslavije namreč predvi-
deva, da mora organiza-
tor kvalifikacij plačati
vsem ekipam, sodnikom
in delegatom potne stro-
ške ter stroške bivanja.
Pri izvedbi pa finančno
ne sodeluje nobena repu-
bliška rokometna zveza,
(letos konkretno Sloveni-
ja, ker so kvalifikacije
pri nas), kljub temu da
imajo posebne denarne
fonde namenjene za kva-
litetni šport in kvalitetne
športne prireditve. Tak-
šen zastarel in okostenel
statut je vsekakor potreb-
no spremeniti, saj se
marsikdaj dogaja, da pri-
dejo na kvalifikacije tudi
čisti »izletniki«, od kate-
rih tudi športno občin-
stvo nima ničesar. Spoh
pa svet za telesno kultu-
ro in ostali faktorji v
Celju niso dolžni tako za-
stavljenih prireditev tudi
financirati.
Da se razumemo: svet
ni bil nikoli proti podpi-
ranju domačega kvalitet-
nega športa in je to tudi
v trenutni situaciji storil,
ne more pa «je strinjati
s tako politiko, kot jo za-
govarja RZ Jugoslavije.
V nadaljevanju so raz-
pravljali o pritožbah ne-
katerih športnih društev,
kri se niso strinjala z raz-
delitvijo sredste<v ob za-
četku leta. Po ponovni
presoji so športnemu dru-
štvu Opekar na Ljubečni
dodelili 2000 novih din,
ponovno pa so odbili
prošnjo AERO-kluba, ka-
terega situacijo bodo re-
šili na skupnem sestanku
predstavnikov Ljudske
tehnike, narodm« obram-
be in Občinske zveze za
telesno kultur«.
člani sveta s« niso stri-
njali tudi z ugovorom ak-
tiva ravnateljev, ki je
proti razdelitvi sredstev
od Lota za gradnjo šol-
skih igrišč. Poudarili so,
da je takšno gledanje oz-
ko. Aktivu bodo tudi ob-
širneje odgovorili.
tv
Celjski podmladkarji RK
Opremili so tri omarice prve P®"
moči, udeležili se krvodajalske »*'
cije, imeli so predavanja o zdrav-
ju. o TBC, o zlatenici.
Iz teh skromnih poročil vid»n,('
da je ideja Rdečega križa priso'"
na povsod.
OLIMPIJSKA NORMA
članica celjskega atletskega
kolektiva, Marjana Lubej, je
na nedavnem mednarodnem
srečanju mnogobojcev v ro-
munskem mestu Cluju, po-
stavila v peteroboju svoj naj-
boljši rezultat in dosegla z
njim tudi olimpijsko normo.
Tokrat je zbrala 4.639 točk,
medtem ko se je njen prejš-
nji najboljši rezultat glasil
4.625.
Lubejeva je v posameznih
disciplinah dosegla naslednje
rezultate: 80 metrov ovire —
10.9, met krogle — 10.28,
skok v višino 157, tek na
200 m — 24.2 in sikok v dalji-
no — 572 cm.
Četudi gre že v tem pri-
meru za vrhunski dosežek pa
rezultati v posameznih disci-
plinah povedo, da še to ni
zadnja meja. Zlasti bo Lube-
jeva lahko popravila rezultat
v metu krogle, zatem pri sko-
ku v daljino in tudi v tekih
bi se še dalo nekaj napraviti.
—mb
PRIJETNI
SREČANJI
Mile POPOV iz Zrenjanina
je znan atlet. Njegova speci-
alna disciplina je skok v da-
ljino, kjer je že dosegel iz-
vrsten rezultat: 716 cm. Na
celjskih igrah je zmagal v
isti disciplini in pustil vse
tekmovalce daleč za seboj.
Kako dolgo že tekmujete?
»že sedem let sem član AK
Proleter v Zrenjaninu.«
Drugi vaši boljši rezultati?
»V troskoku sem že dose-
gel 13,58 m in v teku na 100
metrov 11,1.«
Kako ste se začeli ukvarja-
ti z atletiko?
»V začetku je bilo resnično
težko. Noge so mi povsem
odpovedale in hoteli so mi
jih amputirati. Po vseh peri-
petijah se je stanje izboljšalo
do tiste stopnje, da sem se
lahko začel za rekreaci-
jo ukvarjati z atletiko.
Mnogo znoja je preteklo pre-
den sem postal eden boljših
atletov. Zdaj sem resnič-
no srečen ...«
Skromnost in vztrajnost
sta odliki, s katerima bo
Mile še veliko dosegel. Nje-
gove skoke v daljino pa je
resnično užitek gledati: hi-
ter zalet, eksploziven odriv
in lep let skozi zrak.
črni gladki lasje, velike
temne oči, temna polt in na-
gajiv, sproščen smeh. Takš-
no je dekle s Hvara — Ton-
ka GILVE, ki hodi v sred-
njo tehnično šolo v Vinkov-
cih. V Celju je nastopila v
streljanju, s katerim se
ukvarja samo amatersko.
Na razgovor ni rada pri-
stala in šele na intervencijo
Jožeta Krebsa, da se ji pač
ne bo nič zgodilo, je začela
odgovarjati na vprašanja.
Strah in nezaupanje je vse
bolj izginjalo in govorila je
s tistim temperamentom, ki
je tako značilen in enkraten
za ljudi, ki živijo nekje pod
mediteranskim soncem.
»V Celju se resnično prijet-
no počutim. Meni takšni iz-
leti pomenijo nekaj več, kot
samo izlet. Videti hočem me-
sto, spoznati njegovo zgodo-
vino in življenje ljudi v
njem.«
Tvoj hobi poleg streljanja?
»Kadar imam čas, zelo ra-
da rišem. Slikarstvo mi je
zelo pri srcu.«
Razlika med mladino ▼
Vinkovcih in Celju?
»So neke razlike, vendar
ne posebne. Najbolj me jezi
to, da mladina ne zna izrabiti
prostega časa za neko pamet-
no delo. Vse to vpliva na
njih.«
Se boš po šolanju vrnila
na Hvar?
»Seveda. Vedno, kadar
imam čas, grem domov. Zdaj
so počitnice in kaj bi poče-
njala v Vinkovcih. Na Hva-
ru pa je tako lepo ...«
Rad ji verjamem, da svo-
jega sončnega prostora ne bi
zamenjala za sivino kopen-
ske zemlje. Hvar je vplival
na njo in to se v vsaki njeni
kretnji, glasu in smehu tudi
pozna.	T. VRABL
RADIO LJUBLJANA
mM poročila ob o.iij
^ 8*00 10.00, 12.00, 15.00,
■	jn 22.00 Pisan glasbe
i od 4.30 do 8.00
12 JULIJA: 8.08 Glas
Matineja 9.30 Trikrat de
>» 'fs Pri vas doma 11.00 Po-
turistični napotki za tu-
...»" 12.30 Kmetijski nasveti
^ prane Dovč: Na posestvih
;u smo povečali mlečnost
($240 čez polje in potoke
;f priporočajo vam 14.35
t ^slušalci čestitajo in po-
ji P|0 15.20 Turistični napot-
^V-25 Glasbeni intermezzo
J5 dan za vas 17.05 Člo
* kravje. 18.45 Kulturni glo-
i®,00 Lahko noč, otroci! 19.15
1 s pevcem Bojanom Kodri-
^20 oo Pcje akademski zbor
i „anske univerze 21.15 Od-
' /morju in pomorščakih
-Lt\ 13. JULIJA: 8.08 Glas
matineja 9.00 Počitniško po-
Jie od strani do strani. 9.30
renski koči 10.15 Pri *as
il 00 Poročila — Turistič-
^ otki & tuje goste 12.30
Jjski nasveti — inž Mileva
■	Zaščitna sredstva in škropil
', sadnih vrtovih. 12.40 Srb
prodne pesmi iz Vojvodine
L priporočajo vam 14.05
i melodije do melodije 16.00
.,'dan za vas 17.05 Gremo v
, 17.35 Igramo beat 18.15
^r prispelo 18.50 S knjižne-
ga 19-00 Lahko noč, otroci!
« Sobotni večer z napovedo
- julko Sever. 21.30 Iz fono-
»radia Koper 22.10 Oddaja za
& izseljence.
jpEU.V 14. JULIJA: 6.00-
f Dorbo jutro! 8.05 Radijska
, » otroke — Niko Grafenauer:
^ja v senčnem gozdu« 9.05
j: poslušalci čestitajo in po-
isvljajo — I 10.00 še pomnite,
snj; a) Frane Jurič: Na
uenitih tleh. b) Mirko Fajdiga:
.Tjajši komandant. 10.25 Pes-
fDo:be in dela. 11.00 Poročila
Turistični napotki za tuje go
, 12.10 Naši poslušalci Cesti-
0	in pozdravljajo — II. 13.40
ieijska reportaža. 14.00 čez hrib
dol 14.45 Z velikimi orkestri
.ričetrtinskem taktu 15.05 Po-
jne ob lahki glasbi. 16.00 Ra-
igra — Nakamura Šinkiči:
;.ioča skrinjica« 17.05 Nedelj
išportno popoldne 19.00 Lahko
• otroci! 20.00 »V nedeljo zve-
1	22.15 Serenadni večer
ll\tl)ELJEK 15. JULIJA: 8.011
;bena matineja 9.15 Iz albuma
idb za mladino 10.15 Pri vas
sa 11.00 Poročila — Turistični
otki za tuje goste 12.30 Kme
tijski nasveti — inž Slavko Gliha
Osnova ekonomičnosti v govedo
reji 12.40 Majhen koncert pihal
nih orkestrov 13.30 Priporočajo
vam . 14.35 Naši poslušalci če-
stitajo in pozdravljajo. 15.40 Poje
mešana zbor »France Prešeren« :z
Celja. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15
»Signali« 18.35 Mladinska oddaja:
»Interna 469« 19.00 Lahko noč,
otroci! 19.15 Minute s pevko Ireno
Kohont. 20.00 Rezervirano za re-
produkcijo koncerta iz Dubrovni-
ških letnih iger 22.10 Radi ste
jih poslušali.
TOREK, 16 JUNIJA: 8.08 Oper-
na matineja 9.15 Kaj pojo otroci
po svetu in pri nas 10.15 Pri vas
doma. 11.00 Poročila — Turistič-
ni napotki za tuje goste 12.30
Kmetijski nasveti — inž. Marija
Opara: Izdelava programa polje
deljske proizvodnje za naslednje
leto 12.40 Iz kraja v kraj. 13.30
Priporočajo vam 15.20 Glasbe
ni intermezzo 15.40 V torek na
svidenje! 16.00 Vsak dan za vas
17.05 Igra Simfonični orkester
RTV - Ljubljana 18.15 Iz naših
studiov. 19.00 Lahko noč otroci!
19.15 Minute s pevko Marjano Der
žaj. 20.00 Radijska igra — Dieter
VValdmann: »Dubrovski« 21.15 Pa-
rada popevk. 22.15 Skupni pro-
gram JRT — studio Beograd.
SREDA. 17. JULIJA: 8.08 Glas
bena matineja z vedrimi skladba-
ma iz več stoletij 9 00 Pisan svet
pravljic in zgodb 9.15 Počitniški
pozdravi 10.15 Pn vas doma
11.00 Poročila — Turistični na-
potki za tuje goste 12.30 Kme-
tijski nasveti — inž Anton Zore:
Nadaljujmo s pitanjem mlade ži-
vine 12.40 Slovenske narodne pe
smi 13.30 Priporočajo vam
14.35 Naši poslušalci čestitajo U)
pozdravljajo 15.20 Glasbeni inter-
mezzo 15.40 Igra harmonikarsk:
orkester iz Šentvida nad Ljublja
no 16.00 Vsak dan za vas. 17.05
Mladina sebi in vam 18.45 Naš
razgovor 19.00 Lahko noč, otro-
ci! 20.00 Carl Ditters von Ditters-
dorf: Doktor in apotekar 22.10
Zaplešite z nami.
ČETRTEK. 18 JULIJA: 8 08
Operna, matineja 9.00 Počitniško
popotovanje od strani do strani
9.30 Od vasi do vasi. 10.15 Pri vas
doma. 11.00 Poročila — Turistično
napotki za tuje goste. 12.30 Kme
tijski nasveti — inž Urbane: Izr
kušnje s herbicidi pri pripravi goz-
dnih zemljišč za nasade iglastega
drevja. 13.30 Priporočajo vam
14.05 Vrtiljak zabavnih zvokov
15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00
Vsak dan za vas. 17.05 četrtkov
simfonični koncert. 18.15 Glasba
in turizem 19.00 Lahko noč, o-
troci! 19.15 Minute s pevko Eldo
Viler. 20 00 četrtkov večer doma-
čih pesmi in napevov. 21.40 Glas-
beni nokturno. 22 10 Komorno-
glasbeni večer
TELEVIZIJSKI SPORED
NEDELJA, 14. VII
9.10 Kmetijska oddaja v mad-
žarščini (Beograd)
9.30 Dobro nedeljo voščimo z an-
samblom Vilija Petriča (Lju-
bljana)
10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb)
10.45 Zgodba o kojotu Chicu —
film iz serije Disneyev svet
(Ljubljana)
11.35 Cirkus — angleški film (Lju-
bljana)
12.00 Nedeljska rv Konferenca
(do 13.00) -(Zagreb)
i5.00 TV kažipot (Ljubljana)
15.15 Luzern: Mednarodna rega
ta do 17.40 (EVR)
17.40 Karavna (Beograd)
18.10 S pesmijo in plesom po Slo-
veniji (Ljubljana)
18.55	Cikcak (Ljubljana)
19.05 Otok zakladov — nadalje-
vanje filma (Ljubljana)
19.56	Pesem poletja (Beograd)
20.00 T V dnevnik (Beograd)
20.45 Vijavaja (Ljubljana)
20.50 Poletje z vami — zabavno
glasbena oddaja (Zagreb)
21.50 športni pregled (JRT)
22.20 šahovski komentar Braslava
Rabarja (Zagreb)
22.35 TV dnevnik (Beograd)
22.55	Prvenstvo Jugoslavije v wa-
terpolu (Mladost : Medve
ščak > (Beograd)
PONEDELJEK. 15. Vil.
18.30 Po Sloveniji (Ljubljana)
18.45 Propagandna medigra (Ljub-
ljana)
18.50 Reportaža - Sarajevo (Za-
greb)
19.20 Obrežje - oddaja za itali-
• jansko narodnostno skupino
(Ljubljana)
19.40 Plošča poletja III oddaja -
(Ljubljana)
19.56	Pesem poletja (Beograd)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Vijavaja (Ljubljana)
20.35 Vitomil Zupan: Sarabanda
za obešence — TV drama
(Ljubljana za JRT)
21.25 Najnovejši uspehi sodobne
jugoslovanske glasbe (Ljub-
ljana)
21.55	Porodila (Ljubljana)
K)REK, 16. VII.
18.30 Risanke (Ljubljana)
18.45 25 minut Pere Dimitrijeviča
(Ljubljana)
19.10 Svet na zaslonu — mah
(Ljubljana)
IS.50 Cikcak (Ljubljana)
19.56	Pesem poletja (Beograd)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Vijavaja (Ljubljana)
20 40 Marjana: sovjetski celove-
černi film (Ljubljana)
21.53 Sem Ribnčan Urban — od-
daja iz cikla Naši zbori —
(Ljubljana")
Poročila 'Ljubljana)
SREDA. 17. VII
18.40 Kljukčeve dogodivščine —
lutkovna serija (II.) (Ljub-
ljana)
19.65 Koncert gojencev Akademije
za jazz iz Gradca (Beograd)
19.45 TV Prospekt (Zagreb)
19.56 Pesem poletja (Beograd)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Vijavaja (Ljubljana)
20 35 V Lisinski: Porin — opera
(Zagreb)
21.35 Od Plečnika do današnje
arhitekture — oddaja kul.
turne diaogonale (Ljubljana)
22.20 Rjavolaska — film iz serije
Perry Mason (Ljubljana)
23.10 Poročila (Ljubljana)
ČETRTEK. 18. VII
17.30 Buffalo Bili — serijski film
(Ljubljana)
IjB.OO Po Sloveniji (Ljubljana)
18.15 Propagandna medigra (Ljub-
ljana)
18.20 V narodnem ritmu (Beo
grad)
18.45 Po sledeh napredka (Ljub-
ljana)
19.05 Poje Rita Pavone — zabav-
no glasbena oddaja (Beo-
grad)
19.45 Cikcak (Ljubljana)
19.56 Pesem poletja (Beograd)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana
20.00 TV dnevnik — z dodatkom
(Ljubljana)
20.45 Vijavaja (Ljubljana)
20.55 če bogovi hočejo — drama-
tiziran roman (Ljubljana)
21.55	Zgodba o deklici Gisele — 1
(Ljubljana)
22.25 Poročila (Ljubljana)
PETEK 19. VII
18.20 Koncert med slikami — za-
pojte z nami (Ljubljana)
19.05 Naš globus — zanimivost: v
svetu (Ljubljana)
19.35 Mahalia Jackson poje (Ljub-
ljana)
19.50 Cikcak (Ljubljana)
19.56	Pesem ooletja (Beograd)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Vijavaja (Ljubljana)
(Ljubljaia)
20.35 Lahkoživka — trancoski film
22.05 Poročila (Ljubljana)
22.35 Simfonični koncert (Beo
grad)
SOBOTA, 20. VII.
18.25 Zgodba o golobici, ki je na
redila čudež — serijski film
Disneyev svet (Ljubljana)
19.15 Črke revolucije — III del
— oddaja Sprehod skozi čas
(Ljubljana)
19.40 Cikcak (Ljubljana)
19.56 Pesem poletja (Beograd)
20.30 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Vijavaja (Ljubljana)
20.35 Bled pozdravlja Portorož —
zabavno glasbena oddaja
(Ljubljana)
21.35 Toča i - ameriški film —
22.25 TV kažipot (Ljubljana)
(Ljubljana)
22.45 Poročila (Ljubljana)
ZAJETNO delo, kakršnega doslej še nismo imeli, je pripravilo okrog 60 pri-
znanih slovenskih strokovnjakov z vseh področij: od zdravstvenih delavcev,
arhitektov, modnih kreatorjev, vzgojiteljev do pravnikov, sociologov, psiholo-
gov, ekonomistov, tehničnih strokovnjakov za gospodinjske stroje, mojstrov
kulinarične umetnosti in drugih.
KNJIGA, pregledno urejena m leksikografskega formata (okrog 901) strani,
s 770 slikami ter s posebnimi barvnimi prilogami), prinaša vse, kar je po-
trebno za sodobno družino in dom. Na njeno vsebinsko bogastvo in tudi širšo
praktično uporabnost opozarjajo že posamezna obširna poglavja:
—	VZGOJA OTROK IN MLADINE (predšolski otrok, šolanje, puber
teta itd.)
—	SKRBIMO ZA NAŠE ZDRAVJE (preprečevanje bolezni, nega bol-
nika. kozmetika itd.)
—	PREHRANA (prehrana x raznih obdobjih, dietna prehrana itd.)
—	DOM IN STANOVANJE (stanovanje in pohištvo, oprema kuhinje,
zelenje v stanovanju itd.)
—	TEKSTIL IN MODERNO OBLAČENJE (ročno in strojno pranje,
oblačenje itd.)
—	EKONOMIKA V GOSPODARSTVU (racionalizacija, tehnika in orga-
nizacija gospodinjskega dela)
—	KORISTNA RAZVEDRILA (šivanje, vezenje, pletenje, kvačkanje)
—	PROMETNA VARNOST (prometna pravila, praktični nasveti itd.)
V ENEM samem delu je zbrano vse najvažnejše in za družino najpotrebnejše
z več strokovnih področij, ki so bila doslej delno publicirana samostojno ali
pa sploh ne. V knjigi bo našla družina in tudi širše družbene skupnosti na-
svete in napotke za reševanje najrazličnejših vprašanj, s katerimi se sre-
čujejo njeni člani v vsakodnevnem življenju.
ZA BOLJŠO nazornost in razumevanje ima knjiga obilo slik, zaradi pregled-
nosti pa obširne tabele z raznih področij ter na koncu še abecedno pojmovno
kazalo, ki bo služilo bralcem za splošno orientacijo \ knjigi. Skratka:
KNJIGA ZA VSAKOGAR, KI SI PRIZADEVA ZA BOLJŠO UREDITEV
VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA V DRUŽINI IN DOMU.
KNJIGA velikega formata je vzorno urejena m vezana v celo platno. Cena
100 Ndin Ceno lahko poravnate tudi v 4 mesečnih obrokih po 25 Ndin. Dobite
jo v vseh knjigarnah. Naročila sprejema tudi uprava DRŽAVNE ZALOŽBE
SLOVENIJE, Ljubljana, Mestni trg 26. Izrežite, prosim, priloženo naročilnico
in jo pošljite v ovojnici na naslov založbe.
fmrnmssimmsmmmmmmiimmm
23
Besedo ima:
Toni Rercfeler
Kaj mi v tej pasji vro-
čini »nuca«, če imam be-
sedo. Roko na srce, tudi
vam se v teh dneh ne
ljubi preveč; mnogi ste
tako že na dopustu. Tudi
jaz sem jo odrinil, toda
ne proti morju.- Na kme-
te, dragi moji, na kmete
sem odšel, da se bom na-
užil svežega zraka, napil
kislega in nagledal ... oh,
kaj bi vam še pripovedo-
val. Lepo pozdravljeni!
Prihodnjič pa kaj več.
Šoferji in avtomelianiki
praznujejo 13. julij
Kot vsako leto dosedaj bo-
do tudi letos šoferji in avto-
mehaniki svečano proslavili
svoj dan s številnimi kultur-
nimi in športnimi prireditva-
mi. Celjska podružnica ZŠAM,
ki so jo ustanovili 1951. leta,
ima svoj zametek v društvu
»Volan« iz leta 1938. Vojna je
preprečila nadaljnje delova-
nje tega društva, ki pa se
je pozneje spremenilo v moč-
no organizacijo vseh šoferjev
'in avtomehanikov v Celju.
Avtomehaniki
ob svojem dnevu
13. julija ob 15. uri popoldne
bodo organizirali spretnostne
vožnje pred tovarno EMO.
Uro pozneje se bo pred
podjetjem Avto Celje pri-
čelo tekmovanje avtomeha-
nikov v preizkusu znanja od-
pravljanja napak na motor-
nem vozilu. Istočasno se bo-
do pomerile tudi ekipe v zna-
nju cestno-prometnih predpi-
sov. Tekmovanje bo v Gre-
gorčičevi ulici številka 5. Na
strelišču Avto Celje bodo v
soboto popoldne tekmovanja
v streljanju z zračno puško,
na štiristeznem kegljišču GIP
Ingrada pa tekmovanje ekip
v kegljanju, šoferji in avto-
mehaniki pa se bodo preiz-
kusili tudi v odbojki na igri-
šču Ingrada ob Ljubljanski
cesti.
Zelo zanimivo bo zvečer,
saj bodo člani ZŠAM pripra-
vili na Celjski koči in Starem
gradu veličastna kresova,
pred hotelom Celea pa bo
igrala godba na pihala. Ker
je poleti v dvorani zelo vro-
če, so se organizatorji pro-
slave dneva šoferjev in avto-
mehanikov odločili, da bodo
kulturni program z nastopom
instrumentalnih ansamblov in
pevskih zborov organizirali
na kopališču v Celju, še po-
sebno pa bo za dobro razpo-
ženje poskrbel ansambel Loj-
zeta Slaka.
V nedeljo zjutraj bo po
celjskih ulicah potekala para-
da, katere udeleženci bodo
ob 10. uri položili venec pred
spomenik na šlandrovem tr-
gu.
Preden bodo v nedeljo od-
šli na praznovanje na Celjsko
kočo, bodo nekateri šoferji
prejeli še nagrade TAM Ma-
ribor, zaradi dobre vožnje z
njihovimi avtomobili.
S. M.
AD KLADIVAR
absolutni prvak
S finalnim tekmovanjem za
mlajše mladince in mladinke
je- bilo zaključeno prvenstvo
za naslov absolutnega prvaka
Slovenije v atletiki. Celjski
atleti in atletinje so uspeli
tudi v zadnjih disciplinah, to
je v tekmovanju mlajših mla-
dincev in mladink. Tako so v
tem prvenstvu osvojili od še-
stih kar pet pokalov — iz-
muznil se jim je le pri starej-
ših mladincih — in temu us-
pehu dodali še naslov abso-
lutnega prvaka Slovenije.
Medtem ko so bili lani celj-
ski atleti in atletinje v tem
tekmovanju drugi za Olimpi-
jo, so letos osvojili najvišjo
lovoriko brez posebnih težav.
Vtem ko so člani in članice
AD Kladivar zbrali 1742 točk,
jih je Olimpija, ki se je uvr-
stila na drugo mesto, dosegla
1375,5, tretjeplasirani kranj-
ski Triglav pa 802.5 točke itd.
Uspeh celjskih atletov in
atletinj v ekipnem tekmova-
nju Slovenije ni slučajen
plod pržrtvovalnega dela
sti z mladino. Kot prer5a
leta, tako je vodstvo AD
divar tudi letos posvetilo
večjo skrb naraščaju ^
skim tekmovanjem, ki so J?
neizčrpen vir novih in ta> "5
tiranih mladih tekmoval^
Zato zdaj pri društvu J1,
več v zadregi glede m]J?
tekmovalcev in tekmoval^
Zadnje na programu je ^
lo ekipno prvenstvo za miajt
mladince in mlajše mladink
Tekmovanje je bilo v Ljub];/
ni. Medtem ko so mladij
brez težav opravili z vse^
tekmeci, pa vrstni red mj.
din-k ni bil znan vse do ^
ključka tekmovanja. Pri ^
dincih so Celjani osvojili pt
vo mesto s 167.5 točke na%
ka, pri mlajših mladinkah %
je za osvojitev pokala za%
ščala 1.5 točke.
M. B
Tednikova
plošča
Zdaj je na vrsti že devetin-
dvajseti naročnik, ki je hkra-
ti postal tudi dobitnik naše
TEDNIKOVE PLOŠČE. Tok-
rat je novi nagrajenec Franc
Lešnik, Hramše 8, Žalec.
No, oglasila pa se je tudi
Zofka Verder, učiteljiea iz
Dramelj, ki je bila srečni do-
bitnik v prejšnjem zavrtljaju.
Odločila se je, da naj bi nje-
no TEDNIKOV« PLOŠČO za-
vrteli v četrtek, 18. julija med
četrto in peto uro popoldne.
Ona sama pa jo poklanja
vsem sošolcem in sošolkam,
ki so v šolskem letu 1953-54
končali učiteljišče v Celju.
Nagradno igro za TEDNI-
KOVO PLOŠČO, ki jo zatem
zavrtimo v našem radiu, bo-
mo nadaljevali tudi skozi vse
poletne mesece. Zato ne po.
zabite to dejstvo sporočiti tu-
di prijateljem, znancem in
sorodnikom, saj bodo morda
prav oni tisti, ki bodo med
nagrajenci.
Pa še to, TEDNIK je vaš
asvesti in nepogrešljiv infor-
mator!
Rokometaši spet  v zvezni ligi
Po enoletnem premoru in tek-
movanju v slovenski rokometni
ligi, kjer so osvojili prvo mesto,
so se rokometaši celjskega želez-
ničarskega kluba ponovno uvrstili
v zvezno ligo, med najboljše. To
jim je uspelo po zaključenem kva-
lifikacijskem turnirju, ki je bil v
njihovih rokah. Tekmovanje je bi-
lo od 5 do vključno 7. t. m na
igrišču pri Skalni kleti.
Celjska kvalifikacijska skupina
je zajela štiri moštva: Železnice rja
iz Niša (drugi z republiške lestvi-
ce srbske lige), Metalca iz Zagre
ba (prvak Hrvatske), Goražde
(prvak BiH) in ŽKK Celje (prvak
Slovenije).
Celjski rokometaši so skozi vse
tekmovanje pokazali najsolidnejšo
formo in zato ni naključje, da so
iz vseh dvobojev izšli kot zma-
govalci. Odločilna je bila pravza-
prav že prva tekma z ruškim Že-
lezničarjem, izredno napeta pa
je bila tudi druga z Goraždem.
Dvoboj z Metalcem je bi! sarso
še formalnost
Posamezna srečanja so se kor.
čala takole: Celje—Železničar 12:«
(6:6), Goražde—Metalac 18:11
(10:6) Železničar—Metalac 1311
(8:6), Celje—Goražde 9:8 (4:4!,
Železničar—Goražde 21:14 < 13:6)
in Celje—Metalac 17:15 (12:6)
Končni vrstni red: 1 Celje (
točk, 2. železničar 4. 3 Goraždi
2 4 Metalac 0 točk.
■Ko celjskim rokometašem če-
stitamo za uvrstitev v zvezno li-
go, želimo le to, da bi v njej ml
di uspeli in da bi se ne ponovil
dogodki izpred dveh let. Sevedtl
pa bo na uspeh oziroma neuspel
celjskih rokometašev v zvezni ligi
vplivala tudi materialna osnova
Ce so odločilni čiraitelji v Celju
podprli rokometaše v kvalifih
cijah, potem je nujno, da jim po
magajo z ustreznimi finančnim
sredstvi še v tekmovanju v zva
ni ligi.	M B
TRŽAN — NOVI
REKORDER
Na trejem preglednem tek-
movanju slovenskih strelcev
se je izmed celjskih udele-
žencev najbolj izkazal Tržan,
ki je v Caracas programu
dosegel nov slovenski rekord
z rezultatom 564 krogov. Jo-
že štrajhar je bil v tej di-
sciplini četrti s 550 krogi. Si-
cer je Tržan dosegel drugo
mesto v streljanju z MK pi-
štolo proste izbire (539) in bil
še enkrat drugi v streljanju
z MK hitrostrelno pištolo
Pokalni nogomet
Takoj po zaključku rednega pr-
venstvenega boja so že bile na ti-
sti. prve pokalne nogometne tek-
me. Srečanja so se končala tako
le: Celje. Kladivar — Olimp 3:1,
Polzela — nogometni sodniki 4:2,
Velenje — Šoštanj 3:2, Šmarje -
Dravinja B 6:2 (po podaljšku!
Steklar — Boč 10:1, Dravinja 1
Radeče 5:1 in Celulozar — Senovo
3:0 brez igre.
V mladinskem pokalnem tekmo
vanju je Olimp dobil igro s So
štanjem 3:0 brez borbe.
Naslednje tekme pokalnega tek-
movanja bodo šele v sredini Pr-
hodnjega meseca.
»šranganje« v Laškem je »fantom« sicer nekaj vrglo,
vendar ne toliko, da bi tisti hlod, če so ga spravili
na koze, tudi sežagali. Prerekanje okoli neveste, ki
so jo bojda fantje 18 let čuvali kot rožico za ženina,
in da je le-ta dolžan to nego tudi plačati je zvenelo
tako, kot če bi mačka terjala plačilo, ker ni ukradla
mesa. No ja, pili so pa le! (Foto: J. Kr.)
Igra bratstva in enotnosti, ki so ogrele sicer res
samo mlajši del občinstva, so kljub temu v Celje
vnesle s svojimi prireditvami nekoliko poživitve. Na
zabavi mladih ob bazenu smo srečali tudi družino
Z. Trogarja, podpredsednika skupščine občine Celje,
ki se je veselo priključila mladim.
Cesta proti Logarski napreduje... Počasi, toda
preduje... Rekonstrukcija je, ponekod nekolik,
okrnjena, toda je. Vzemimo tale ovinek pred Luča^_:
Ni bilo denarja, da bi cesto razširili, zato bo asfa'",
trak položen po cestišču, ki je zdaj ozek zdaj šir°.
Nekdo je rekel, da bo cesta, kot kača, ki se je
krat zapored nažrla. (Foto: J. Kr.)
rEDNIK - Orednistvo in uprava Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 131 Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik R)NE SKOK, odgovorni urednik BERNARD STRMCNI*^,
Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje Izhajal Je kot »Novs pot«. »Na delo«, »NaSe delo« (1945) kot »Celjski tednik« (1948—1950) oato kot »Savinjski /estmka '
1954) in od 1955 ponovno kot »Celjski tednik«. S 1 januarjem 1966 so ga ustanovile občine Celje, LaSfco, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju Šmarje pn Jelšah tn e
rEDNIK izhaja ob Četrtkih. Izdaja: CP »DELO« - delovna enota »Informacije - propaganda« Celje risk m kllšejl. CP »DELO« Rokopisov ne vračamo Cena posamezne st®.gtvo
60 nar (60 starib din), letna naročnina 30 novih (3000 starih) din. polletna 15 novih (1500 starih) din, tujina 60 ( 6000) Tekoči račun 507-1 1280 - TELEFONI: UrewB
23 69, tnali oglasi to aaročnine 31 05, ekonomska propaganda 30 85. Radio Celje 20-09