Leto li
Slev. 17
PoStnina pavSalirana!
V Ljubljani (ine 21. aprila 1120.
fehaja vsako sredo in stanc za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta K 6 — in na mesec K 2‘—. Posamezna številka stane 60 vinarjev. Inscrati po dogovoru.
Vse dopise in pošiljatve je frankirati in naslavljati na: LJUDSKI GLAS“, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, I. nadstr., Učiteljska tiskarna.
vera le v nevarnosti!...
Tako se sliši 'tz naših farovžev, priž- ! nic in izpovednic pred — vsakimi volit- j ^ami. Naša klerikalna stranka ve dobro, da ima na svoji umazani vesti že toliko ; grehov, da je pri .ljudstvu že tako nepriljubljena, da ji vsake volitve groze s porazom. Kaj tedaj storiti? Ne preostane ji nič drugega, nego vpreči v svojo stran- i karsko agitacijo globoko
versko čustvovanje
našega naroda. Kakor na komando začnejo delovati par mesecev pred volitvami vse nrižnice in izpovednice, vse Marijine družbe in neštevilne druge pobožne bratovščine. Kakor obsedeni se derejo tedaj regimenti suhih kaplančkov in debelih fajmoštrov ter kličejo nebo in peklo na pomoč proti vsem „brezverskim** j strankam. Vse kar ni klerikalno, je brezversko in gorje onemu, ki ne voli klerikalca. Pogubljen bo že na tem. še bolj na na onem svetu.
Pa v brezverstvu niso vse stranke ! enake. Še najbolj nedolžna je liberalna ! stranka. Kdor voli s to stranko, ima samo j
smrtni greh,
I
katerega se pa navsezadnje lahko izpove ; in je zopet dobro. Mnogo, mnogo hujši smo že socialni demokratje. Kdor voli so- i ciahstično, ta bo pogubljen brez pardoria, zanj ni več pomoči. Najstrašnejši • so na j takozvani
fratnazoni,
ali najhujšt svobodomiselci. Ti so najbolj Podobni Antikristu, gobavcu in izločencu. i
Vsak pošten klerikalec, ki sliši hne fra- : mazon, strepeta od strahu in groze, saj framazoni niso samo sovražniki duhovni- j kov, ampak sovražijo in zanič'^ Ro'ru ; samega,	%
Pa vrnimo se k socialistom. Po klerikalnih mislih je naš namen, kakor hitro i bi prišli do moči, takoj podreti vse cer- 1 kve, požgati vse križe in pobiti vse dtt- ! hovnike, Z eno besedo, odo' " :ti vero. 1 Tako mislijo namreč oni
zarukani klerikalci,	i
ki nimajo svojih rnožgan niti za lešnik in slepo verujejo svojim voditeljem. Klerikalni voditelji seveda dobro vedo, da je to ; grda laž in nesramno obrekovanje soci- ! jalistov, a mislijo si: Kaj hočemo, vsako i sredstvo je dobro, da le umažemo in oblatimo socialiste. Pri našem preprostem ljudstvu bo še največ zaleglo, če pravi- j tno, da so socialisti sovražniki vere, kaj ' drugega jim itak ne moremo očitati.
Čeprav smo že v našem listu več- j krat povedali, kaj in kako mislimo mi so- ! cialisti o veri, je vendarle potrebno, da ! ponovno očrtamo in povdarimo naše sta- | lišče in mnenje glede vere, saj se najde I po deželi * vendarle še marsikak revček, ki se nas boji samo zato, ker v resnici veruje klerikalnim lažnikom in obrekovalcem, ki klatijo, da hočemo odpraviti mi socialisti vero, ločitf zakonsko življenje, podreti cerkve in druge take ne- i umnosti.
i
Mi socialisti pravimo, da Vera nima | s politiko ničesar opraviti. Vera se tiče i
nadzemskih, posmrtnih stvari, poljtika se pa tiče posvetnih stvari. V politiki gre v glavnem za lem, kako se gospodari v državi z javnim imetjem, kako se reže ljudstvu pravica, ne gre pa za vero in za Boga. Vera je
srčna zadeva
vsakega posameznega človeka, politika je pa želodčna zadeva. To je vzrok, da se socialistična stranka v verska vprašanja ne vtika. Mi smo gospodarska stranka ui ne verska stranka.
Naša stranka pravi, da je član naše stranke lahko vsak revež, ki išče na tem svetu nekoliko več
pravice in svobode,
nego jo je imel dosedaj, pa naj bo kakršne vere hoče. Dober nam je najpo-božnejši revež, ker mi mu ne bomo, mu nočemo m mu kot socialisti in demokratki ne smemo ubijati njegovega verskega čuvstvovanja, ki mu ga je vcepila mati v srce in dober nam je tudi brezverec, ki trpi zatiranje na tem svetu, ker pravimo, da politična stranka ni poklicana za to, da bi oznanjala vero. Za to so cerkve in plačani duhovniki.
To naše naziranje, katerega mora smatrati vsak človek za pametno, nas sili v to, da zahtevamo
enake pravice
za vse vere in za vsa prepričanja. Vsak bo sam dajal odgovor za svojo vero ali nevero in nihče nima pravice vtikati se v te stvari že tu. Mi zahtevamo, da vlada v tem oziru popolna svoboda in prostost. Če hoče kdo hoditi v cerkev, nihče mu
j	LISTEK. Dalje.
Kmet — socijalist?
II.	Enakost med ljudini. Socijalizem btizna vsako potrebno, pošteno delo za l°liko važno, da mora dotičniku dajati vse botrebno za človeka dostojno življenje. Socijalizem ne trpi lenuhov. Kdor more delati, pa ne dela, naj ne je. Kdor pa dela, •bora dobiti pošteno zlačilo in gredo mn [udi vse državljanske pravice. Torej: delo jjbeta na polju, ali cestarja na cesti, ali •delavca v tovarni ali pisarja za mizo je potrebno. Ip vsak, ki vestno opravlja svo-^ delo, mora od tega dela tudi živeti, pa do tako seveda, da bi se mogel eden vsak , Un samo enkrat najesti, drugi pa deset-i^at> ne, če se more najesti desetkrat je h* ^ samo enkrat je premalo. Po-n’v«jam še enkrat: vsa dela, ki so potreb-DrLIn,c>raj0. biti toliko plačana, da lahko r>la?erno J^v^* pa n* tre^u da bi bila t a tr'u1'	,?tarost' bolezen, nezgode je
wtavi- • uvc 3uviti Posebne zakone, ki za-ne ln^?-a<enui življenje za dobo. ko delati. Tako bodo izginili veliki
* PCI	i_»
V Oi lhjuo
J živeli v piecej enakih življenskih razmera!) in bodo tudi enako upoštevani. To je socijalistična enakost med ljudmi.
III.	Bratstvo. Takrat tudi ne bo med ljudmi nevoščljivosti, ne bo pohlepnosti Po tujem blagu (ker blaga, če bi ga tudi veliko nagrabil »e bo smel obdržati — davek na dohodke mu ga bo zopet vzel) ne bo med ljudmi sovraštva; tako si bodo mogli biti res bratje, ne pa kakor je žali-
i bog še danes, ko izkuša drug drugega j prekaniti, ogoljufati, odreti mu kožo z glave, samo zato da bi bila skrinja bolj zvrhana.
IV.	Bratstvo med narodi. Pa ne samo bratstvo med poedinci enega naroda, ampak tudi bratstvo med vsemi narodi bo takrat mogoče. Kakor poizkušajo posamezniki izkoriščati svojega bližnjega, ta-
l ko skušajo tudi posamezni narodi izkoriščati druge narode. N
(Ves narod tega sicer nima v mislih, j to hočejo pač samo tisti, ki imajo od izkoriščanja korist: bogatini, ki živijo od ljudskih žuljev, bogatini, ki vladajo. Zaradi tega ni nobene odkritosrčnosti med ttp/odi, ampak vse polno zahrbtnosti, tajnih spletk, rajnih pogodb. Vsiea rega pa
, delajo tudi močnejši narodi slabotnejšim sil,o. In ravno zato ker poizkušajo drug i drugega če ne drugače tudi s silo izko-I riščati, se drug drugega bojijo. Zoper strah, zoper silo pa ni drugega ponročka kot zopet sila: orožje Tako vidimo države, kako .se oboro-I žrjejo, kako sejejo zopet nove vojne. In i kdo bi moral iti zopet stradat, zmrzovat,
| ciganit, prelivat kri za >domovino«? Libo-j gi kmet, ubogi delavec; bogatin, on ne,
| on bi zopet le služil in polnil svoje nena-| sitne žepe. Zato zahteva socijalna demo-; kracija: proč * militarizmom, nreč s sovraštvom med narodi; pestite vsakemu ! narodu, da lahko pošteno živi, pa ne bo j treba ne kanonov, ne pušk, ne vojnih life-! ran tov, ne vojakov. In denar, ki ga požre , v.;e to, se bo lahko porabil v druge, boljše ! namene.
V.	Vera. To poglavje jc posebno ža-I lastno. Sovražniki socijalne demokracije ! kažejo vselej, kadar nas hočejo posebno očrniti:	Glejte, to so sami brezverci,
i brezbožneži, ki jim ni mar ne cerkev, ne j božia postava, ki bi, če pridejo do moči, podrli cerkve, požgali oltarje ter vam iztrgali vero iz src itd. iid. Kdor sccijai-
nima pravice braniti, če noče hoditi, nihče ga nima pravice siliti, v tem oziru je odgovoren vsak le svoji vesti.
Ker sta vera in politika dve stvari, naj hodita tudi v življenju vsaka svojo pot. Vera zase, politika zase. To je vzrok, da zahtevamo
ločitev cerkve od države, katero je tako krepko zagovarjal tudi rajni <dr. Krek, ki je bil sam profesor v | ljubljanskem lemenatu in zato gotovo ne ; brezverec. Sedaj ima država pravico vtikati se v cerkvene in verske zadeve, država imenuje škofe i. t. d. pri katerih ne gleda vedno na njihovo sposobnost, ampak njihovo politično prepričanje. Mi pravimo, da se država nima pravice vtikati v take verske stvari, obratno se pa tudi cerkev nim pravice vtikati v državne in politične stvari.
Cerkev, hiša božja, mora ostati čista in neoskrunjena od grde. posvetne politične gonje, kajti danes se ne oznanja v njej več božja beseda ljubezni, ampak satanska beseda sovraštva.
Da, da. sramota je za božje službeni ke, da moramo mi socialisti
braniti cerkev in vero ored klerikalnim skrunjenjem. Iz enakih j vzrokov zahtevamo tudi ločitev cerkve ' in šole, kakor je vpeljana ta že po vseh | modernih državah, ne da bi vera pri tem kaj trpela. S tem ni rečeno, da se vero-nauk ne sme poučevati. Če hočejo starši, da bodi njihov otrok versko vzgojen, dobro, prosto jim, naj ga pošiljajo k vero-nauku, nihče jim nima pravice tega braniti. a nihče naj jih v tq tudi ne sili.
Tako je naše mnenje, kdor trdi drugače je lažnik ali pa nima o socialni demokraciji in njenem programu nobenega pojma.	<
Končno še nekaj. Podivjani klerikalni agitatorji posvetnega in duhovskega stanu gredo v svojem hujskanju tako daleč, da proglašajo vsakega neklerikalca za brezverca, katerega se je treba ogibati kakor garjevega psa. Če le izoregovoriš z neklerikalcem, imaš že greh in si pod vplivom samega satana.
Tako govore klerikalci doma svojim zarukanim backom, kojih pamet ne seže niti za ped daleč. Seveda dobro vedo, da te omejene reve,, ne vidijo in ne vedo, kaj počno pa njihovi voditelji,
patentirani branilci vere v Belgradu. Tam se pa dr. Korošec ir. njegovi kompanjoni prokleto malo brigajo za vero in podobne stvari. Tam se pa za- , vedajo prav dobro, da nima politika opra-
ne demokracije ne pozna, bo mogoče temu verjel ter se bo križal pred takšno zlobo. Vendar tisti, ki to trdi, sum tega ne verjame — on se boji samo za lastni žep. Istina je sledeča: socijalna demokracija ima poglavitni Kristusov nauk, ki se glasi: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe, res v svojem srcu in ne na jeziku. Ona hoče, da si bomo med seboj res lahko bratje, brez zavisti, brez sovraštva, vedno pripravljeni pomagati drugemu. Ona zahteva poštenje, delo. sovraži pa hinavščino. Nikjer nima v svojih načelih zahteve, da ne bi smeli biti njeni pristaši verni kristjani. Bori se pa z vso silo za svobodo v verskih zadevah. Dobro ve, da je vera velikokrat samo plašč, k{ se poti njim skriva največja hinavščina, najhujše izkoriščanje. Dobro ve, da se zastopniki mnogih cerkva pehajo toliko za vero ne mogoče zato, da bi dosegli res pravo versko čednostno življenje, ampak le zato, da imajo ljudi po veri na vajetih. Proti temu je socijalna demokracija, to Je res, proti veri sami. proti čednostnemu ž:vljenju ne more biti, ker to je tudi njen cilj.	(Konec prih.)
viti z vero prav ničesar, zato se brez skrbi bratijo s pravoslavnimi, z največji- i mi sovražniki krščanstva, z Turki, in s j svobodomiselci. Tam tudi oni pn<v ne : vprašajo, kake vere je kedo in	z
vsemi temi brezverci roko v roki proti i svojim krščanskim bratom.
Da. še več, duhovnik in vodja vseh ; pobožnih klerikalcev.
Dr. Korošec se ie pobratil s -- framazoni.
V Belgradu sedi v najtesnejšem objemu z voditeljem hrvaških framazonov, teh najstrašnejših sovražnikov vere. Spregovori. pobožni »Domoljube še o tem ne- , kaj besed, a molčal boš kot grob in še dalje hujskal na brezverske socialiste, misleč, da tvoji bralci ne vedo. kako »branijo in zastopajo« veno tvoji voditelji v Bel-gradu.
No, pa naše ljudstvo po ogromni večini ni več tako neumno, zato se klerikalcem ne bo dalo več premotiti in Čc še bolj rjovejo, da }c vera v nevarnosti.
Sela osreči, trodstva Kmetsko d@S. zveze.
\ četrtek, dne 13. maja t. 1. se vrši dopoldne ob 10 uri v Ljubljani (lokal se naznani pozneje) seja osrednjega vodstva KDZ. z naslednjim dnevnim redom:
1.	Otvoritev in poročilo predsedstva. !
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Naša organizacija in tisk (poroča j tajnik).
5.	Naše gospodarsko delo (poroča I
podpredsednik).	j
6.	Slučajnosti.	i
Ker je seja izredno važna, se vabijo j
poleg vseh članov osrednjega vodstva tu- i di vse podružnice, da pošljejo po enega ! delegata (predsednika ali tajnika). Pre- j gledali bomo dosedanje delo in ukrenili j vse potrebno za najbližjo bodočnost. Ra- 1 zen tu navedenih vabljencev, nima vstopa k seji nihče. — Načelstvo KDZ. j
Za viničarja in za kmeta!
(Dalje.)
Za njim je govoril urednik — kaplan ! Kranjc v imenu Kmečke zveze. Povedal j je članek, ki ga je napisal za zadnjo štev. 1 Slov. Gospodarja, skoro dobesedno, izpustil je samo besede. s katerimi je hujskal I v tem listu zoper našo stranko. Govoril \ \ je z vso klerikalno hinavščino, da sta j kmet in viničar čisto vesela in zado- j j voljna, samo gosposki viničarji imajo j ! bolj slabo, ampak v splošnem naj b» • : ostalo kar tako „patrijarhalično“, tako ; i po starem, kot je bilo. — Pripovedoval ! je, koliko imajo viničarji zemlje in vsega j : življenja, kaki reveži so vkljub temu. po- ; ; vedal pa ni, da sc ravno bogati veiepo- ; sestniki in duhovni tisti, ki najbolj izmo-zgavajo ljudstvo.
Navzoči viničarji so se spogledovali j ' ob besedah, ki jih Je govoril ta mož in celo zastopniki klerikalnih viničarjev so | spregledali vso klerikalno farbarijo in hi- i i navščino, ki jo uganjajo z našim ubogim j | ljudstvom. Zastopnik klerikalnih vini- ! : čarlev je potegnil masko z obraza tem { ljudem na najlepši način, ko je podal iz- j javo, da se v vseh točkah pridruži predlogu naše kmečko-delavske zveze, jih podpira in se bo boril z nami ramo ob rami. Da, da, gospodje, hinavščino in laž, hujskanje In zavijanje ste sejali, mi pa smo delali In bomo želi; kajti vsem ljudem se odpirajo oči, čas pa spleta za vas
bič, s katerim vas bo ljudstvo podilo iz templja pravice in resnice, katero ste vi sami vedno teptali. — Tu. kjer smo pričakovali. da boste res kaj naredili, ker ste vedno tako vpili in lagali ubogim viničarjem in malim kmetom, tu, pri prvem posvetovanju ste zatajili in prodali ta ubogi stan na ljubo bogatašem - vinogradnikom. kloštrom in svojim trebuhom, ker hočete sedeti na dveh stolih, z dvema obrazoma, enega za viničarje, lažnjivega in hinavskega, drugega za kmete veleposestnike, smejočega in pohlepnega. Ljudstvo, spreglej in sodi, da boš dalo pri volitvah tem ljudem brco. kakor jo zaslužijo.
Naša zastopnika predsednik Verlič in tajnik Sianovec sta v kratkih besedah pojasnila stališče naše organizacije in stranke, čeprav so zastopniki bogatih kmetov in vinogradnikov, tistih ljudi, ki še nikoli v življenju delali niso, ampak so jim pridelali vse bogastvo ravno viničarji in mali kmetje, cel čas godrnjali in bevskali. Oba sta govorila jasno in odkrito, in da sta imela prav, je spričevalo to. da so se nam priključili zastopniki klerikalnih viničarjev.
Zahteval' smo, da se zviša plača viničarjem in ma.im kmetom, ki obdelujejo tujo zemljo; da se da gotovi del pridelka, katerega napravijo ti, tudi njim; da se vse viničarje in male kmete zavaruje zoper bolezen, nezgode in starost, da ne bo potreba, da sedemdesetletni starčki radi požrešnosti bogatašev umirajo gladu. Beseda ..požrešnost11 pa je zmešala glavo agitatorju Žebotu, da je zoper njo protestiral. Tisti Žebot, ki je v sodnijski preiskavi, ker je hotel podkupiti uradnika, da bi goljufal, tisti Žebot, ki hujska kmeta na kmeta — je hotel biti dostojen takrat, ko se je šlo za zboljšanje ubogega kmeta In viničarja. Pojte se solit z Vašo dostop nostjo, gospod Žebot. še krave v ŠL HjU se Vam bodo smejale. Za uboge viničarje pa ni našel nobene besede!
(Konec prih.)
Iz Kmetsko delavske zveze.
Vse podružnice, ki še niso poslale svojega gospodarskega odbora in seznama svojih preskrbovancev v smislu pravil, ki smo jih objavili v velikonočni štev. našega lista, naj store to nemudoma.
Galico, otrobe in čevlje naj naroče one kraj. org. K. D. Z., ki reflektiralo na te stvari, takoj.
Kaj hoče K. D. Z.? Ponatis te knjižice bo izšel močno popravljen v 14 dneh. Imeti jo mora vsak naš član.
Krajevnih organizacij K. D. Z. je
osnovanih doslej 33. V prihodnji številki jih objavimo.
ZSfeSS Dopisi.
Iz Rogatca.
Lastnik glavne tobačne zaloge gosp. Stefancioza ine je v „Novi Dobi“ napadel, češ, da sem ga denuncirai pri vladi vsled nepravilnega postopanja s tobakom. Vsak pošten človek mora priznati, da to ni nobena „denuncijacija", ampak navadna dolžnost vsakega, ker je prav navadna lumparija, da ste prodajali vi tobak dražj« nego je dnevna cena. Le počakajte še n^ koliko, da bodo zaslišane vse priče in »as jezik bo močno prikrajšan in tudi „N°v® Doba" Vam ne bo pomagala. Trafike so za invalide, to je sklep vlade, kje ste P Vi postali invalid, morda v kaki celJsK kavarni? Svetujem Vam, da ste Pof?JV noma mirni, sicer se pomenimo še o sy»nr skih mehurjih Vašega prebrisanega oče
J. Frlc.

Erjaveca pri Rog. Slatini.
-Straža« in bujski list^ sta poročala, da je ogoljufal nuki slepar prav grdo podpisano m pa go. Ogrizek. To je navadna laž znanih tercijalk. ki nosijo te laži v Maribor in blatijo s tem nedolžne ljudi. „Straži“ in ..Ptujskemu listu“ je treba le čestitati na takih »poročevalcih«. — Roza TuruSek.
Studenec.
Pri nas je ljudstvo zelo zbegano. Sa-mostojneži pridno agitirajo, a ljudstvo jih ne mara, ker jih predobro pozna že od preje, kako pridno so znali rekvirirati malemu kmetu. Jud ostane jud, pa če se da sedemkrat prekrstiti in taki ste tudi vi. Hodili ste sit in lepo oblečen medtem ko smo mi in naše družine stradali, zato ne bodete opravili prav nič, volili bomo socialne demokrate, ker vemo, da le ti delajo res za revno ljudstvo.
Pišece pri Brezici.
V naši občini imamo to srečo, da nam županuje možakar, Kostanjšek po imenu. On je silno oblasten gospod, in grozi raznim ljudem, da se ne smejo niti prikazati pred njegove oči. Najbolj ga jezi naša KDZ. ker se je že nekoč izjavil da ne more biti nihče socialist, kdor ima le ped svoje zemlje. Človek s takimi nazori lahko županuje kvečjemu zamorcem v Afriki, ne pa nam, zlasti še zato, ker se spominjamo predobro, kako je lovil med vojno avstrijske medalje in sarže.
Krška vas pri Brežicah.
Naš trgovec Riidman bi požrl vse socialiste najraje kar s kostmi vred. Pred kratkim je prišel k njemu neki kmetič, s katerim se je spustil v „političen41 pogovor. Ob tej priliki mu pravi, da bi dal pobesiti vse socialiste, ko bi imel dovoli moči. No, to revše hv.aia Bogu ne bo imelo nikdar toliko moči. zato se mu ie smejemo. Se Bismarku, ki je bil drugačen človek, se to ni posrečilo, čim bolj jih je hrustal, več jih je bilo. Našim članom in somišljenikom pa trgovino tega sociali-stožrca seveda najtopljeje priporočamo. Čudno, da ne napiše na svoja vrata „Socialistom je vstop prepovedan44. Kaj ne, g. Rudman, socialistični groši so pr, dobri. Sicer bomo imeli pa mi kmalu — konzum, potem se bodete pa že oddahnili.
Šmartuo pri SL Gradcu.
Tudi pri nas se ljudstvo vedno bolj zanima za socialiste, kar silno peče klerikalno slabo vest, jezi 'jih, da hoče reven kmet v bodoče korakati roko v roki s socialisti, kar bo seveda strmoglavilo sedanjo klerikalno strahovlado popolnoma, čačeli so na vse kriplje dopisovati v laž-njivo „Stražo44 k}er nas blatijo in obrekujejo po notah. Zaletavajo se v sodruga Krainerja, ki je bil še pred kratkim vaš Pristaš. Ce veste o njem kaj slabega, kar Povejte, jezi vas pa seveda da vam je obrnil hrbet in njemu slede v vedno ^ečjem številu tudi drugi, na katere ste »e pred kratkim zidali. No, vaša trdnjava se podira in ne bo vam pomagalo vse vPitje in vse laži. Svetujemo vam, da nam Poveste raje kaj o sedanji vladi in vašem Korošcu, pod vlado katerega se cene tako strašno dvigajo. Vse to ljudstvo vidi zato hrti k nam.
Št Hj v Slov. Goricah.
Pri nas je kupil neki veleposestnik za eiikonočno procesijo prav veliko in de-„rp. svečo, da jo podari v znak hvalež-, osti, če se reši uganka o tistih 30.000 K, vandrajo med St. lijem in Mariborom.
Dob pri Zatičiul na Dolenjskem.
Pan» J)as Imamo zelo krščanskega žu-očetovsko za revno Pal <J?°'	^ f k moka, a on Je rekel
?rani v masacinu, Ijud-
t*0 v<w! f3 Sfv,eda strada^ Borili smo se
vseh frontah, postali invalidi in naše
družine sedaj poginjajo gladu za plačilo. Vse prošnje ne pomagajo nič. Moko dobe le klerikalne varovanke. Mi odločno protestiramo proti temu in zahtevamo pravice sicer bomo drugače govorili, če že drugače nimate nobene vesti več. Prišel bo pa dan obračuna tudi za vas, ker Ijud-\stvo se je naveličalo vašega paševanja in uvideva, da se bore le socialisti za pravico.
Radeče pri Zidanem mostu.
Dne 8. t. m. smo pokopali v Radečah enega naših sodrugov železničarja sodr. Kiseijna, ki je bil tukaj jako priljubljen. Železničarji iz Zidanega mosta so ranjke-mu prinesli društveni venec z rdečimi trakovi, to pa je zbodlo v oči marsikaterega klerikalca in Marijino defico, posebno pa našega klerikalnega petelina g. župnika Lušina, kakor je to povedal par dni pozneje vdovi umrlega soproga, ki je prišla plačati pogrebne stroške, seveda io je sprejel prav po klerikalni izobrazbi in rekel, da. ako bi bil on zapazi! poprej rdeče trakove, da bi sploh ne bil ranjkega pokopal in če* se to v drugič zgodi, da ne bode pokopal nobenega, rekel je, da naj bi železničarji rajši dali njei isti denar in jo podpirali, kakor rm za rdeče trakove, rekel je, da kadar človek umre, mora biti črna bafva in se druge stvari morajo vse končati, rekel je tudi, da bi bil on pokopal ranjkega brezplačno, ako bi bila vdova res tako revna. Seveda je sodružica Kiselj, vdova umrlega soproga morala gospoda v njeni žalosti podučiti in mu povedati, da so rdeči trakovi pri tem čisto nedolžni in da je društvo železničarjev darovalo ta venec in to ni prvikrat in tudi ne zadnjikrat, ampak da je pri vsakem pogrebu že to v navadi, ako je umrli član omenjenega društva, da mu dajo venec z rdečimi trakovi. Tako je, gospod župnik, in nič drugače. Drugo-krat, kadar bo zopet kak takšen pogreb pa storite vi kakor hočete, ako ne marate vi, bodemo tudi brez vas vseeno pokopali in potem pa si dobro zapomnite, da vas tudi pri drugih ne bodemo več nadlegovali če so vam rudeči trakovi tako zoperni. ako vam ta barva ni všeč, moramo vas vprašati, zakaj pa imate vi v cerkvi vaše zastave in druge stvari v rudečih bar-v , „	P3 nimate vse v črnih bar-
vali? Saj ste tako črni še bolj kakor zamorci. Ali imate vi in vaše tercijalke tudi črno dušo, ki tako ljubite črno barvo!? Kar se pa tiče glede podpore, vam pa povemo, da so ubogi železničarji že toliko bhi usmiljeni, da so takoj priskočili ubovi vdovi in otročičem na pomoč in ji bodo se vnaprej pomagali kakor bode v njihovi moči, da vam ni potreba se brigati, ako pa hočete ubogi vdovi in otrokom kai pomagati, vam bodo vsi hvaležni, saj vi bolj lahko in več date kakor revni železničarji. Povedano naj bode še, da se bodete že morali privaditi rudeče barve, kakor so se privadili drugi vaši tovariši, kar se pa tiče glede upravičenja pri g. škofu Jegliču je pa za vas čisto lahko, kai povejte, da ljudstvo hoče imeti tako in se ne briga več za vaše in tudi za škofove ukaze, ljudstvo se zaveda to si zapomnite, drugič, pa kaj več, če bode potreba.
Zaupnikom!
Obveščamo Vas tem potom, da smo za vse podružnice naročili »Majski spis« in sicer eno tretino od celotnega števila članov, katerega razprodajte med ta-mošnjimi člani prvega in druztga maja po oeiii, katero Vam naznanimo v prihodnji šelvilki »Ljudskega Glasu«.
Za prodane „spise44 nam potem pošljite denar, neprodane nam pa nazaj pošljite.
Priporočamo s tem somišljenikom, da si kupijo »Majski spis«, ki bo zelo lep.
23^ Po S¥@l;u. !

V Sun Remu
kjer se bo sedaj nadaljevala mirovna konferenca pride baje tudi do rešitve jadranskega vprašanja, zlasti glede Reke. ?ra-vijo, da so se že sporazumeli in da je treba le še potrditve, a kaj zanesljivega ni mogoče izvedeti. Vse ra kaže. da steji rešitev jadranskega vprašanja pred svojim koncem, radovedni smo le, kaKŠr.a bo ta rešitev. Vsi se bomo potem oddahnili, čeprav vemo da bo za nas hudo krivična. Morda izvemo že končno odločit jv 'v nekaj dneh.
Na Angleškem,
kjer je delavstvo izmed vseh držav najbolje organizirano in izšolano, so se delavske organizacije odlččno izrekle proti komunizmu in pravijo, da ostanejo zveste poti, po kateri je hodilo sočialistično delavstvo za edino pravilno in za edino pametno.
Avstrija.
Dr. Renner je dosegel s svojim potovanjem v Rim prav lepe uspehe in zagotovil izdatno pomoč Italijanov. Vedno jasneje se kaže, kake ogromne koristi je prinesla pametna in zmerna politika dunajskih socialnih demokratov tej nesrečni državi.
V Ameriki
je položaj za naše ljudi vedno slabši in konec vojne je uidi tja zanesel precejšnjo zmedo. Pripravljati se bodo začeli kmalu na volitve in tedaj je vse v zraku. Draginja tudi v Ameriki zelo raste.
Japonci
so tudi začeli nastopati proti boljševikom v Sibiriji. Zasedli so Vladivostok ir. še mnogo drugih važnih krajev. Imajo pa velike težave sami. Pred kratkim so imeli v Koreji veliko revolucijo, ki so jo komaj udušili.
Shodi K. D. Z.
25. apriia:
V	kočevskem okraju dva shoda.
V	Dražgošah ob 3. popoldne pri Urbanu Brce.
Podlipo ob 9. uri dopoldne.
Na Drenovem griču pri Vrhniki ob 3. uri popoldne.
Na Jesenicah na Dolenjskem.
2. maja:
• V Črnomlju v Beiikrajini ob 8. uri d.
V	Tribučah ob 2. popoldne.
>9. maja;
V	Lešab.
V	Ljubnem v Sav. dolini pri Podpečanu ob 2. popoldne.
Osrednje tajništvo KDZ.
S Iz naše države, ss
Belgrajska vlada ie pred padcem, tako se govori v poučenih političnih krogih. Skrajni čas je že, da izgine ta sramotna klerikalna vlada, ki je pritirala državo na rob propada.
Uspehi sedanje vlade. Veliki so, izredno veliki, to moramo priznati, če ho-| čemo biti resnicoljubni in pošteni ljudje, j Zlasti na polju draginje. Odkar Vladajo v ; Belgradu in Ljubljani dr. Korošec in dr.
; Brejc, se je vse podražilo ravno za 100%,
! nekatere stvari celo za več. Vladajo naj i ti klerikalni odrešeniki še pol leta. pa bo j moka po 100 K kg.
Poslanec dr. Lončar je napisal v „Na-; preju“‘lep članek .Moja politična izpoved44, i kjer se zavzema za trezno in pametno po-1 litiko. Soglašamo z njim popolnoma.
Železničarska stavka. Ker je uveljavil j dr. Korošec za železničarje neko škanda- > lozno pragmatike, ki jemlje temu najvažnejšemu stanu skoro vse pravice, so začeli i pretekli petek štrajkati. Po vsej Jugosla- i viji stoji ves promet. Stavki vsiljujejo ne- | kateri sicer političen (komunističen) pe- , čat, a naši železničarji so prepametni, da bi se dali speljati v napačne vode. Tudi i kmetsko-delavsko ljudstvo želi železni- j čarjem čim najlepših uspehov. Klerikalci ^ jim groze z vislicami.	i
Davek na vojne dobičke. Na našo od- j ločno zahtevo in pritisk, zlasti pa še zato, i ker ji manjka denarja in ne more izprešati ; iz revnega ljudstva ničesar več, je vpeljala vlada davek na vojne dobičke, ki je j pa navadno skrpucalo in po njem ta za- | lega lahko utaji in poskrije kolikor ji dra- | go. Res, za verižnike in vojne dobičkarje pa klerikalci izborno skrbijo.
Pašič in Truuibič, ta dva naša zastop- j nika na mirovni konferenci sta oba zbolela. Le radovedni smo, kakšna je njihova bolezen. Ali se morda bojita pojesti juho, i katero sta 'skuhala z jadranskim vpra- j šanjem.
Parlament bo sklican kmalu po železničarski stavki.
Regent Aleksander posreduje med političnimi strankami v parlamentu, da bi se sestavila prava vlada.
Laška strahovlada. Tržaško vojno sodišče je imelo dosedaj 13.000 procesov ; proti 20.000 obtožencem, ki so večinoma i vsi naši rojaki.
Za ljudsko štetje po celem kraljestvu ! se vrše priprave v statističnem uradu v ; Belgradu. •	i
Rekvizicije v zasedenem ozemlju. Italijani so že uvedli živilske karte, sedaj pa | nameravajo začeti z rekvizicijami živine in živil.
5S Iz naše stranke, is |
Pozor, krajevne org. KDZ.I
Na zadnjem strankinem zboru, ki se , je vršil II. r. m. v Mariboru vsled po- I manjkanja časa ni prišlo na razgovor sta-Ušče in razmerje JSDS. do KDZ. Razmo- , trival se je tam v prvi vrsti politični po- :
'■ ■■ .—■MM. T.' Yi '■n ■■ im"!
iožaj in pa strankina taktika, izvoljen je bil tudi nov izvrševalni odbor in pa na čelstvo JSDS, v katerem pa za enkrat še ni nobenega oficielnega zastopnika , naše KDZ.
Ker bomo mi to razmerje uredili sami na našem delegacijskem zborovanju v jeseni, na katerem bo zastopano organizirano kmetsko-delavsko ljudstvo iz Vse Slovenije, izjavljamo, da si do prihodnjega delegacijskega zborovanja pridržujemo še svobodno roko v razmerju do stranke, zlasti sedaj, ko stoji pred tako važnimi ! odločitvami in koraki. Hočemo iti želimo, ' da imej v stranki tudi KDZ mesto, ki ji i gre, saj bomo mi kmalu najmočnejša strankina organizacija. Na to opozarjamo i novo načelstvo in novi izvrševalni odbor, j
Do tedaj, da se razmerje definitivno ! ne uredi, pa opozarjamo vse naše kra- | jevne organizacije, naj se ravnajo izključ- | no le po navodilih in direktivah načelstva ! in osrednjega vodstva KDZ. Vse naše kra- ! jevne organizacije so popolnoma neodvisne od različnih instanc JSDS in ve- ! Ijajo pozivi, razglasi, odredbe itd. JSDS | za krajevne organijacijc KDZ le v toliko, : v kolikor jih objavimo tuHj v našem listu in v kolikor jih podpiše tudi načelstvo i KDZ.	Osrednje tajništvo KDZ.
Naročnikom!
Vsled stalnega in silnega naraščanja | vseh tiskarniških stroškov, zlasti cene pa- ; pirja, smo primorani slediti vsem drugim listom in zvišati zopet naročnino za ..Ljudski glas“. Odslej bo stal naš list celoletno	K	30.—
polletno	„	15.—
četrtletno	..	7.50
mesečno	„	2.50
posamezna številka	„	1,—
Te cene veljajo od 1. maja dalje. Maj- j ska številka je tudi zadnja, ki jo bomo j poslali onhn pozabljivim naročnikom, ki dolgujejo naročnino že več mesecev. Ce : nočete, da se vam list ustavi, pošljite nemudoma denar. Ostali naročniki morajo doplačati. Za člane KDZ to povišanje ne velja.
Unrava „Ljudskega ,r!as»“. i
Mali oglasi.
Preklic. Podpisana preklicujem žaljive besede, ki sem jih govorila o g, F-Zupancu. Zahvaljujem se, da odstopa od
tožbe.
Store, dne 7. maja 1920.
Ana Brecel.
Muči Vas glavobol? Zobobol? Trganje v udih? Malo Fellerjevega pravega Elza Fluida, in odpravljene so bolečine!
6 dvojnatih ali 2 veliki Specijalni steklenici 36 K. Fellerjev Elza mentolni črtnik, en komad 4 K.
Želodec Vam ni v redu? Nekaj pravih Fellerjevih Elza-krogljic! Te so dobre! 6 škatl.fic 18 K. Pravi balsam 12 ste-, klenic 36 K. Prava švedska tinktura 1 velika steklenica 15 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje: Luge« V. Fetler, S tu biča donja. Elzatrg Št. 358. Hrvatska, c.
erpr«]ema Mraniluo rloir«* vsak delavnik od 8. eto VI. ure ia Jih obreatujo po listih
W 47, "VB8
Rentni davek plaf* društvo Iz avotea. Ourtsti so kupitnlizirajo polletno. Večjo In stalno vlog« so obrefrtujejo po dogovoru. Posojili« daje svojini zadružnikom |>^•oti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali rastavi v red :i ošinili papirjev. Menice «! eskomptujejo po bančni obrestni mori.
mr Uti J, iti Ml teni! zmi~ws
Miši-podgane
stenice-ščurki
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najlroljo preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot proti poljskim miSIm K $•—, za podgane in miši K S' — ; osobilo ostra pasta za podgane K 7‘— ; za ščurke K 10'— ; posebno močna tjnktura za »tenke K 7- —; uničevalec moljev, prašek za uši v obleki in perilu, proti mravljam, proti ušem pri perutnini K #•—; prašek proti mrčesom 6 K; proti ušem pri ljudeh 4 8 K; mazilo za u#i pri živini 4—8 K: tinktura proti mrčesu na sadju in zeirajadi (uničevalec rastlin) in mravljam K 0V -.
Pošilja po povzetju Zavod za eksport
M. Jiinker, Zagreb 45., Petrinjska ulica 3.
N. GOGOLJ:
(Dalje.)
Majska noč ali utopljenka.
„Vam bom dal'prestrašenost! Kaj ste vi? Nočete ubogati? Kakor vidim, ste jim segli v roke ... Vi puntarji! Kaj je to. . . Kaj naj to pomeni. . .? Vi počenjate tolovajstva .. .1 Vi... Vi... Komisarju povem! Takoj, slišite, takoj bežite, letite kakor ptica! Da bi jaz vas . . . Da bi vi meni . . .“
Vsi so razbežali.
(
Utopli en ka.
Ne da bi se vznemirjal ob čem, ne da bi se brigal za razposlane zasledovalce, je stopal krivec vse te zmešnjave počasi proti staremu domu m ribniku. Mislim, da ni treba pripovedovali, da je to bil Levko. Črni kožuh njegov je bil razpet; kapo jo držal v roki in pot je tekel z njega v curkih. Veličastno in mračno je temnel javorjev! gozd, ki ga je samo na koncu, obrnjenem proti mesecu, obsipavala mesečina s srebrnim prahom. Mirni ribnik je sveže popihljal na utrujenega potnika in ga prisilil, da se oddahne na bregu. Vse je bilo tiho; samo v globoki gošči gozda je odmevalo udarjanje slavca. Nepremagljivi zaspanec mu je pričel hitro stiskati zenice, vsi udje so se udajaii mrtvilu, glava se je sklanjala .. . „Ne, na tak način zaspim celo tukaj!" je rekel, se dvignil na noge in mencal oči. Ozrl se je: noč se mu
Založba in last konzorcija „Ljudski Glas*.
-je zdela vsa svetlejša. Nekako čudno opojno sevanje se je primešalo mesečnemu blesku. Še nikdar se mu ni primerilo, da bi videl kaj podobnega. Srebrna megla je padla na okolico. Vonj cvetočih jablan in nočnega cvetja se je razlival po celi zemlji. Strme je gledal v mirno vodo ribnika: stari, na pol podrti gospodski dom se je videl v njem č st in v nekaki svetli prešernosti. Mesto mračnih polknic so gledala vesela steklena okna in vrata. Skozi čisto steklo je sevala pozlačena oprava. In glej, zazdelo se mu je, kakor da se je odprlo okno Pritajil je dihanje in ni treni! in umaknil očesa od ribnika kakor da se je sum postavil v njegovo globo-boč'iio in gleda: najprej s^ je pokazal na oknu beli komolec, nato je pogledala nežna glavica z bleščečimi očmi, ki so se tiho svetile skozi temnoplave, mehke )ase, in se naslonila na komolec. In vidi: nalahko kima z glavo, miga, oria se nasmiha . . . Njegovo srce še je hipoma zasmejalo . . . Voda je zatrepetala in okno se je zopet zaprlo. Tiho je odšel proč od ribnika in se ozrl na dom: mračne oknice so bile odprta; stekla so sevala v mesečini. „Kako so malo vredne ljudske govorice," je pomislil sam proti sebi. .,Dom je nov in v živih barvah, kakor da so ga dam s prebarvali. Že živi tukaj kdorkoli!" Molče se je približal; ali v domu je bilo vse tiho. Silno in glasno so se klicale prešerne pesmi slavcev in ko so te umirale v mučni nežnosti, se je čul šum in pokanje kobilic ali sviranje močvirne ptice, ki je tolkla s polzkim nosom v široko vodno zrcalo.
,	(Dalje prih)
pisni MteslB i i
' rsBisIrara /ftluiga i oiBSiens zaveta. -
Tiskovine za Sa!e, županstva in orade. IlstniofierngižE plakate in vaiiila za stiade in veselite. ::
IM iikljliu
ttajmcdeineiša nredtia za ii-skanie listov,knjig, Mr itd-
TisVa „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani
Oblastem je od«ovoren Ijjn