Stev. 22. Y Mariboru 27. maja 1880. Tečaj X1Y. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld. kr „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravnlštvu v dijaškem semenišču (Knaben-seminar.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebno naročnine. Slovenski List ljudstvu v poduk. Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopis. se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat . . 12 , trikrat . . . 16 „ Volilni shod pri sv. Jnriji. Nai prijazni trg se je binkoštni pondeljek slovesno okinčal, da dostojno sprejme slovenske rodoljube prihajajoče k volilskemu shodu, katerega je bil sklical naš državni poslanec dr. Vošnjak. Po vseh hišah skoraj so vihrale zastave, pri vhodu pa je slavolok z napisom: „Živio!" pozdravljal goste. Ob 2. uri se je odpeljala deputacija občinskega odbora z g. županom dr. Ipavcem proti Celju, od koder so prišli gg. drž. poslanec dr. Vošnjak, deželna poslanca dr. Dominkuš in dr. Rad a j, dr. Jos. Sernec in drugi. Po prijaznem pozdravu se vrnejo vsi vozovi v sv. Jur, kjer je uže čakalo kakih 200 slovenskih volilcev od blizu in daleč došlih. Ko se vozovi sredi trga ustavijo, zasvira godba in pokajo možnarji. Ob 3. uri se začne zborovanje v gostilni Nendlovej, in sicer v sobi, ker c. kr. vladni komisar ni dopuščal, da bi se pod prostim nebom zborovalo. Zarad preobile udeležbe in vsled tega pomanjkanja prostora moralo je mnogo ljudij zvunaj hiše ostati, kar jim se ve da ni bilo po volji, vendar se je skrbelo, da so govorniki tik okna stali in tako v sobani natlačenim pa tudi vnanjim poslušalcem razumljivo govorili. G. župan dr. Ipavec pozdravi zbor s sledečimi besedami: „Kdo bi zmi-rom tužen bil, — To ne more biti." — Tako poje znani šentjurski pesnik, in pri slovenskem narodu se je to uresničilo. Kakor pride za zimo vesela pomlad, kakor po nevihti solnce zašije, tako tudi po nočnej temoti beli, svitli dan napoči. Visoka modrost našega presvitlega cesarja Franca Josipa, katerega nam naj k našej sreči božja previdnost še mnogo let ohrani, je poklicala tako minister-stvo, katero je začelo slišati tudi besedo slovenskih poslancev, besedo, katera je bila do sedanje dobe glas vpijočega v puščavi. Pozdravljam vas vse, kateri ste nas s svojo navzočnostjo počastili, v imenu šentjurskega trga in šent jurske okolice — pozdravljam vas v imenu slovenskega naroda, v imenu naše mile slovenske domovine! V visoko čast si štejem nalogo, da vam imam pred- staviti moža, katerega ste dosihmal večjidel le poznali po njegovem delovanji, enega naših hrabrih poslancev, neutrudljivega delavca, neomahljivega boritelja za narodne pravice — našega vrlega poslanca g. dr. Jos. Vošnjaka. Z navdušenimi živioklici pozdravljen poprime potem g. dr. Vošnjak besedo in razloži v obširnem govoru, kaj se je v državnem zboru godilo, kaj in zakaj sklenilo in kaj je še treba dognati, da bode v prid slovenskemu narodu v obče in kmetskim gospodarjem posebe. Govornik omenja vojno postavo in vojno takso, reguliranje grunt-nega davka, kateremu mora slediti reguliranje pri-hodninskega davka, da bodo zadeti tudi bogatini, ki le s suhim denarjem barantajo. Potem preide na slovenske narodne terjatve ter izreka, da zdaj, ko je celo državni zbor v resolucijah pripo-znal pravičnost naših zahtev, se vlada ne bode mogla braniti, tudi Slovencem v narodnem oziru dati, kar jim gre. Pa narod ne sme samo čakati, da se mu po milosti podaje kako darilce; treba je, da se sami potegujemo za svoje pravice ter rabimo vsa postavna sredstva v boji za pravico in resnico. Narodno vprašanje ni kaka domišljava brez praktičnega pomena, ampak največje materijalne imenitnosti. Kajti narod, ki se potujči, postane iz slobodnega suženj in podlaga tujčevej peti. Slovenci smo prebili sto in sto hudih let, a ohranili smo si svojo narodnost, in s to svoje bitje in svobodo. Odslej se nam obeta boljša prihodnjost in upati je, da se odpravijo mnogoletne krivice, katere so morali Slovenci prenašati. Govornik končno kliče slava vrlim zavednim Slovencem celega volilnega okraja, katerega uže 12 let zastopa v deželnem in državnem zboru. Po živahnej pohvali oglasi se več kmetov s pritožbo, da iz uradnij še vedno dobivajo samo nemških dopisov, da si se je uže leta 1848 obljubilo slovensko uradovanje. Drugi žel6, da se spet omeji pravica prostega ženitovanja, iu da bi se grunti ne smeli tako razkosavati, kakor zdaj. G. dr. Josip Sernee iz Celja poprime potem besedo in omenja za vse Slovence razžaljivega dogodka v Gradci, kjer so nemško-slovenske j oklice sč zidov trgali, da si je Gradec glavno mesto ne samo za štajerske Nemce, ampak tudi za 400.000 štajerskih Slovencev. Proti takim neopravičenim napadom in z as r am o v a n j u slovenske narodnosti Slovenci odločno protestu-jemo. Mi nosimo vsa deželna in državna bremena in moramo zahtevati, da se naša narodnost tudi v Gradci spoštuje. Govornik nasvetuje sledečo resolucijo: „Z ozirom na to, da je graški mestni zastop ob priliki, ko so se od dobrodelnega društva „rudečega križa" za štajersko deželo v glavnem mestu Štajerske v Gradci nabili oklici v nemškem in slovenskem jeziku, sklenil resolucijo, v ka-terej izjavlja, da slovanski živelj v Avstriji in tako tudi v štajerskej deželi, in sicer v šoli, v uradih in obče v javnem življenji prevladuje, in zato izraža nevarnost za nemštvo, za državo in omiko, čemur se graško mestno zastopstvo z vsemi svojimi sredstvi zoperstaviti hoče; — na dalje z ozirom na to, da so dejanske razmere na spodnjem Štajerskem ravno temu nasprotne in je ta nemška vzburjenost neopravičena, tembolj, ker je na vseh srednjih šolah na slovenskem Štajerskem in na učiteljskem pripravnišči v Mariboru izključivno nemški jezik kot učni jezik, mej tem ko se v slovenskem materinskem jeziku nič ne podučuje in uči, ter na realki slovenščina še za otroke slovenske narodnosti ni obligaten predmet; — slednjič z ozirom na to, da je na slovenskem Štajerskem uže mnogo uradnikov nameščenih, kateri slovenskega jezika v govoru niso zmožni, še manj pa v pisavi, ter tako postav, ki se tičejo jezikovne lavnopravnosti, ne izpolnjujejo, in s tem naravne in postavne pravice kvarijo in kratijo: denašnji volilni zbir v Št. Juriji izreka svoje prepričanje, da se državna korist edino le na podlagi resnice in pravice pospešuje, da je le na tej podlagi mogoče doseči pravo omiko in trajni mir mej avstrijskimi narodi, nikakor pa na poti slepega in strastnega sovraštva. Zato volilni shod resno terja: 1. naj se srednje šole na spodnjem Štajerskem in učiteljsko pripravnišče v Mariboru tako preustroji, da v teh učnih zavodih zadobi slovenski jezik kot učni jezik veljavo, nemški da se pa tudi lehko nauči, 2. v javnih uradih in šolali na spodnjem Štajerskem naj se namestijo le taki uradniki, oziroma učitelji, kateri so v govoru in pisavi zmožni slovenskega jezika, 3. v javnih uradih se naj vsi zapisniki sestavljajo v tistem jeziku, katerega govori dotična stranka, uloge pa se naj rešujejo v tistem jeziku, v katerem so spisane." Resolucija je bila enoglasno sprejeta. G. dr. Ipavec se potem v imenu vseh vo-lilcev zahvaljuje g. dr. Vošnjaku za njegovo neutrudljivo delovanje in ga prosi, naj še za naprej se tako krepko in uspešno poteguje za pravice slovenskega naroda. S tem je bilo zborovanje kon- čano. Godba in izborno petje celjskih pevcev pa je še do noči razveseljevalo zbrane goste. Mej temi so bili gg. dr. Prus in nadžupnik velč. g. dr. Ulaga iz Konjic, Skaza, Anderluh in drugi iz Šmarije, Hausenbichler, Širca, Ž u ž a iz Žavca, Po to čin od Zidanega mosta, dr. Sre-bre iz Brežic itd. itd. Došli so tudi sledeči telegrami: Iz MUrzzuschlaga: „Zbrani vseuči-liščniki slovanski in v prvej vrsti slovenski navdušeno odobravajo delovanje najprvega zagovornika svetih slovenskih pravic, hvaležno se ga spominjajo, posnemati ga hočejo, in kličejo njemu, kakor njegovim volilcem navdušeni živio! Živio slovenski narodni program!" Iz Maribora: Čestita Vam in volilcem Vašim mariborska čitaluica. Iz Mozirja: Volilcem zbranim v korist slovenskega naroda kliče Mozirje slava! Evo Gradec! Zasramovanje slovenskega naroda ne vtaknemo v žep! Ukrenite kakor mislite, Gornje Savinjčani so z vami. Župan Joža Lipold. Iz Ptuja: V imenu tukajšujih Slovencev izrekam Vam za Vaše možato potegovanje za narodne pravice ter neumorno delovanje ua političnem polji sploh najtoplejšo zahvalo, ter Vam zakličem: dalje, dokler ne dosežemo svojih po naravi in zakonu nam priznanih pravic! Živili! Slava Vam! Dr. Gregorič. I z MUrzzuschlaga: Slovanskej stvari in slovanskim poslancem : živili! Šuklje. Gospodarske stvari. Kako nam kaže letina! Avstrijsko ministerstvo poljedelstva izdalo je ob konci aprila poročilo, iz kterega je razvidno, da je takrat bilo nadejati se v obče še dobre letine. Zirnine so zvečiuoma dobro se ohranile. Ob konci marcija jih je mraz stisnil, da tu pa tam precej redke stoje. Takšna nezgoda zapazila je se najbolj v Bukoviui, izhodnjej Galiciji, v gričastih krajih gornje in spodnje Avstrije, v spodnjem Koroškem, na Kranjskem in po nekaterih župa-nijah ogerskih. Zimski ječmen, kojega tudi v Dalmaciji često sejejo, pa je skoraj povsod zimski mraz uničil. Rž je uže v steblu, v toplejih deželah pa v klasje vhaja. Pšenica v obče kaže bolje nego rž ter je tu pa tam prav bohotna. V južnem Ogerskem je uže steblila. Jarine so zlasti v Galiciji črez navadno več posejali in kaže povsod dobro. Tudi koruze sadijo več, kakor druga leta, najbolj na Hrvatskem in Ogerskem. Ilepico je zimski mraz hudo oškodoval in kar je ostalo, to streže keber svetljak pokončati. Jari lan lepo kaže na Moravskem, zimski lan pa je v gornjem Avstrijskem zima vzela. Krompirja, cukernate repe in krminske pese so mnogo nasadili. Detelja je gosta in travniki lepi v severnih in srednjih pokrajinah, menje ugodna poročila dohajajo iz Galicije in Bukovine, ob Krasu t. j. v znotranjem Kranjskem, Goriškem, Primorskem, Istriji, hrvatskem Primorji ¥ in Dalmaciji, dalje v južnem Ogerskem pa je suša travnike hudo poškodila, večjidel je trava redka in revna, v južnem Tirolskem so lepi samo tisti travniki, katere so kos bili napajati. Hmelj lepo žene na Češkem, gornjem Avstrijskem in v Galiciji. Neizmerna je pa škoda, katero so vinogradi trpeli po zimskem mrazi pa tudi po onem, ki je meseca sušca pritisnil na južnem Tirolskem; več kakor 2/s trsovja ste mrtvi. Zuatno trpeli so vinogradi tudi na Goriškem, Štajerskem in Hrvatskem, menje na Kranjskem, spodnjem Avstrijskem in Moravskem, najmenje na Ogerskem in v Dalmaciji. Kar je trsovja živega in zdravega, to pa krepko žene; Dalmatinci in Ogri utegnejo učakati dobro vinsko letino. Sadovno drevje je povsod močno cvetelo, le tam ne, kder je pozcblo. V Dalmaciji mandeljnov letos ne bo, cvet je mraz pokončal, olive pa ondi lepo cvetejo. Murbe so bogato ob zelenele, toda svilorejstvo so ljudje zopet in mnogo popustili. M. Poiuoček zoper zeljne bolhe. Močni gnoj, ki rastlinsko rast naglo iu krepko pospešuje, in ki se med rastline natrosi, dober mešanec, guano ali tičji gnoj, saje, tudi pepel in apno, so najboljši pomočki zoper te škodljivce, kteri se posebno o suhem in toplem vremenu, kakoršno je bilo letos meseca aprila nekoliko dni, silno množč in škodo delajo. Brž ko rastline, naj so potem zelje ali repa, odrastejo in močne postanejo, jim bolhe ne morejo več do živega. M. Kako praseta, kterim je starka poginila, vzrejati. Osirela praseta se morajo, dokler da so štiri tedne stari, s kravjim mlekom, kteremu se je nekaj vode prililo, rediti. Od tega časa se jim sme že tudi kislo in posneto mleko dajati, kteremu se nekoliko na debelo mlete rži ali ječmena primesi. Tudi kuhan grah in krompir se jim že brez skrbi polaga. M. Ktera kurja plemena sodijo za inrzle kraje. Za mrzle kraje sodijo trdna in proti mrazu neobčutljiva plemena. Na prvem mestu stojijo tukaj naše domače kokoši, ktere, če se jim prav streže in poklada, izvrstno prospevajo. Izmed tujih plemen pa se priporočajo: Sedmograške kokoši z nagim vratom. Te živali so velike, težke, rade nes6, so z vsem zadovoljne, pa grdega pogleda. Laška kokoš in braminska je vse priporočbe vredna, če se ji dobro streže. Tudi Paduanke, tako imenovane čapice, potem Studanke in borivke se morejo priporočati. Manj sodijo za mrzle kraje francoska plemena Lafleške krevkerke, Darkinke in pa Spanijolke. Te sorte so bolj za tople kraje. V mrzlih krajih lahko poginejo. M. Kako mokre zide posušiti. Zidi, kteri so proti vremenski strani obrnjeni in ob ktere veter dež in sneg nanaša iu v nje vbija, se dajo le s tem izdatno suhe napraviti, da se zunaj z dobrimi škodljami obijejo. Samo s cementuim apnom jih ometavati ali pa 8 katranom jih namazati, pomaga sicer za jeduo leto, ali drugo leto je spet ista težava ko poprej. Ako se škodlje še s kako oljnato barvo prevlečejo ali s ktero drugo snovijo, ki jih prhlobe delj časa varuje je to tim bolje. Dopisi. Od sv. Martina v Rožni dolini. (Slepar — morivec — slaba cesta — letina — šola). Poročam o peterih zadevah. Prvič: Pred nekterimi tedni prišel je nek mojsterskaza, tapeciral- bojda, k preč. gospodH župniku s ponudbo : „Naj mu dajo kaj zaslužiti". In res dogovorita se: delo dobodete pri meni. Pa imenovani mojster-tapecirar, zviti lisjak poišče vseh 99 lisičjih ,,kunštij" skupaj ter se prav po cigansko začne predstavljati: Kdo in kaj je? Slavnoznaui kanonik, Franc Košar, so moj rojak, moj zemljak, moj bivši sošolec itd. jaz sem, pravi dalje: tapecirar, zidar, z eno besedo tisoč-kratni umetnik. Ta lastna hvala omami preč. g. župnika ter ga vprašajo: „Potrebujete kovo pred-plačo". Da, odgovori: 5 fl. pa bolje še bo, če še 2 fl. torej skupaj 7 fl. predplačati blagovolite. Do-gov6r se sklene, potrdita ga z glažkom dobre starine in zapečatita ga z grižljejem tečne južine. Ta mojsterskaza je odšel s polnim trebuhom in za silo previden z denarjem proti Celju, odkoder se njegov prihod še do zdaj precej nezadovoljno pričakuje. Pozor torej! Drugič: dne 17. maja ubil je France Kalšnik Franceta Vorinc-a pridnega fanta. Zakaj ? Bomo v kratkem poročali; ker ptič roparski je uže v celjski ptičnici. Ta žalostna do-godba bo menda koncc storila vednemu tepenju razposajenih fantalinov. Bog daj! Tretjič: Poroča pisatelj teh vrstic to le resnico: Za Rožno dolino spodobila bi se boljša cesta. Zastonj je plačilo, zastonj pritožbe! Ta cesta je bojda okrajna cesta celjskega okrajnega zastopništva, pa enaka je cestam v Sibiriji. Četrtič: Letina bo sploh srednja, samo obvaruj nas Bog^ in sv. Martin trdega — ledenega deža! Petič: Šola je brez šolskega nadzornika, brez župana in brez vsakega reda! Ne bo čudež, če bo še zdajna šolska mladina hujša! Iz Dravskega polja. (Nekaj v svarilo.) V začetku meseca aprila klatil se je tukaj neki žid, ki je čul na ime Rudolf Lammel, ter je ponujal ure in drugo hišno spravo od Graške zaloge J. Jarosch kazaje predrzno njeno pooblastilo. Znal je govoriti, hvaliti in svojo poštenost dobro hliniti tako dolgo, da je marsikterega vjel, da si je kaj naročil in mu je izpeharil „are" na naročeno reč po 4 do 10 fl. Ko pa potem nič ne dojde, popraša pri zalogi J. Jarosch eden takih, iz kte-rega je izžmel omenjeno svoto, kaj in kako? Pa glejte sloki judovski nos! Odgovorilo se mu je, da zaloga J. Jarosch na ovo „aro" ne more nič poslati, ker je ni prejela. Kajti omenjeni Rudolf Lammel uže od meseca februarja ni več njeni pooblaščenec. No 1 to ga imate tedaj židovskega goljufa! Zapomnite si toraj čestiti bralci to ime in se ne dajte od njega, če se še kodi potika, in sploh od nebenega Abrahamovega poštenjaka vka-njati in pehariti. P. Iz Trbovelj. (Nemškutarij a). Naš slavni občinski odbor, obstoječ iz 18 odbornikov, je po večini naroden, pa vender njemu na čelu stoji človek, kteri je najhujši nasprotnik, največji zagrize-nec svojega lastnega naroda, naroda slovenskega. Kmetom, kteri niti ene besede nemške ne umejo, dopisuje nemške oklice, vabila, z eno besedo vse je nemško, tako da človek misli, da je Trbovlje v sredi nemškega „rajha". Čuditi se je pa, da odlični narodnjaki, kteri sedijo v odboru kot: gosp. Roš, Stagoj, Kalan, Plavšak itd., nimajo poguma potegniti se za ravnopravnost slovenščine. Edini gosp. Eichalter, rojen Nemec, je še nekako najbolj pravičen proti slovenščini, kteri gospod v resnici zasluži spoštovanje vsakega Slovenca. Letos jeseni imamo nove volitve. Glejte kmetje, da se volitve udeležite in si potem izvolite župana, kteri vam bo pravičen, kteri bo vam kmetom dopisoval v jeziku, kterega vi razumete. Kajti kdor vaš jezik zaničuje, gotovo vas ljubiti ne more. Iz Ormoža. (Spominek Stanku Vrazu). 12. t. m. imeli smo čast sprejeti tukaj odličnega gosta gospoda dr. Franjo pl. Markoviča, vseučl. profesorja v Zagrebu, ki je prišel od matice hr-vačke poslan v ta namen, da si ogleda v Cerovci rojstni dom slavnega nam pesnika Stanka Vraza ter njega okolico. Spremljalo je gospoda profesorja nekaj Ormožanov, ki so se prehodivši okolico Svetinjsko in Jeruzalemsko, z nekimi gospodi Ljutomeržani sošli na Cerovci v rojstnem domu slavnega Stanka. Vse je tako dobro uplivalo na gospoda profesorja, da je bil čestokrat čisto očaran. Hrvačka matica namerava namreč začetkom avgusta slavnemu pesniku postaviti spominek. Da se vse to kolikor mogoče sijajno dovrši, sestavil se je odbor, kojega delovanje če taki pričeti. Vsega tega se je gospod profesor živahno udeleževal in ko smo po dokončanem delu v pivnici gostoljubnega gospoda župnika popevali in se navduševali, oj kako krasno je gospod profesor takrat govoril. Gospod profesorje učen in jako ljubeznjiv mož, spreten govornik in goji jako lepe nazore o vzejemnosti našej jugoslovanskej. Tak mož nam je gotovo dober porok, da če biti naša slovesnost jako sijajna. Več o tem, kakor hitro prične odbor svoje delo. Precetinski. Iz Ljutomera. (Posojilnica). V glavnej skupščini okrajue posojilnice v Ljutomeru 9. t. m. bil je račun teiste za čas od 1. januarja pa do 31. decembra 1879, katerega tukaj razglašamo, od nadzornega svetovalstva predložen in tudi v vseh stavkih potrjen. Vsled tega so prejemki skupaj 51528 fl. 59 kr. in izdatki skupaj 40845 fl. 26 kr. iznašali, ostalo je torej koncem leta v gotovini 10683 fl. 33 kr. Udom društva se je med tekom leta izposodilo na mejnice do 6 mesecev 9523 fl. in čez 6 m. potem podaljšalo 82863 fl. 50 kr. Udje imajo na zalogah vloženo 13709 fl. 88 kr. hranilničarji pa 86859 fl. 4 kr. Rezervni fond imel je z začetkom leta 3336 fl. 47 kr., k temu se je pridjalo na konci leta 1879 iz pridobljenega dobička, potem iz pristopnin in na tekočih obrestih 438 fl. 98 kr. toraj primere s začetkom 1. 1880 rezervni fond skupaj 3775 fl. 45 kr. Bilanca o društvenem premoženji kaže sledeče: Imetje društva iznaša: a) Gotovina 10683 fl. 33 kr. b) Vrednost menjic 92065 fl. 50 kr. c) Vrednost inventara 350 fl. in d) Dolžne obresti 2711 fl. 25 kr. skupaj tedaj 105.810 fl. 8 kr. Dolgovi društva pa: a) Rezervni fond 3775 fl. 45 kr. b) Terjatve društveni-kov 13709 fl. 88 kr. c) Terjatve hranilničarjev in Gračke hranilnice skupaj 86859 fl. 4 kr. d) Podporni fond 523 fl. 19 kr. in e) Naprej sprejete obresti 942 fl. 52 kr. Vkupaj tedaj 105.810 fl. 8 kr. Društvo je imelo koncem leta 1878, 288 udov, pristopilo jih je tekom leta 11 a odpalo21, in to deloma po odstopu, deloma vsled smrti ali ker so bili iz društva zavoljo neizpolnjevanja društvenih dolžnosti izključeni. Opravilnih deležev je bilo koncem leta 1878, 288, priraslo jih je 11 in odpalo 21. Pri občnem zboru se je tudi zaključilo, da se od 1. junija t. 1. počenši, od vlog 6% obresti plačuje, kar se ob enem tukaj naznanja. Kukovec, Zemljič, Gomilšak, načelnik. blagajnik. preglednik. Politični ogled. Avstrijske dežele. Gosposka zbornica bi rada pod vodstvom starega liberalca in ustavaka Schmer-linga rešila za ustavoverstvo, kar bi se rešiti dalo. Toda nima več nekedanjega poguma več. Najnujnejše postave je sprejela z malimi spremembami, kakor so naši poslanci bili sklenoli. Tudi proračun bodo gospodje sprejeli nespremenjen. Liberalni gospodje skušajo pri tej priliki jamrati „o nevarnosti za nemštvo" pod ministrom grof Taaffejem pa so bili dobro od grofa Thuna, kneza Scbwar-zeuberga, kneza Sapiehe posekani. Stari Scbmer-ling je res uže star. Govoril je prav slabo rekoč: ker morajo uradniki češke vloge na Češkem in Moravskem reševati češki, a ne več nemški, zato bodemo pri vojakih imeli naposled samih judovskih korporalov! Mož ima uže precej mehke možgane. Takšnih ustavakov se nam pač ni bati, tem menje ker je grof Taaffe precej osorno vsem napadom odgovoril: moje ministerstvo želi sprave, tako mora biti v Avstriji, da ne bode nebeno ljudstvo, ne nemško ne slovensko, po pravici nezadovoljno in v tem si ne dajem zaprek delati od ne-benih poslancev, od nebene zbornice, tudi od 15-udnega finančnega odbora gosposke zbornice ne." Te besede so sicer precej jezičnim ustavakom sapo zaprle! — Dohodnine posojilnicam zanaprej ne bode treba plačevati; dotična postava bo skoro od cesarja potrjena. — Deželni zbori bodo sklicani prihodnji mesec. Potreba je uže res velika. — Nem- ški liberalci sedaj upijajo po raznih svojih političnih društvih in zastopib, zlasti ob nemški meji na Češkem, toda kmalu se bodo naveličali. Vsaj par lenobnim profesorjem in uradnikom, kateri mislijo, da se zavoljo njih ima vsakdo nemški naučiti, nihče ne veruje, da bo sedaj Avstrija razletela ali da bo „nemštvo" konec vzelo. — Svitli cesar se podajo dne 31. maja v Prago, kder namislijo več časa prebivati. Cesar in jihov sin cesarjevič Rudolf, obadva govorita češki, a par le predobro plačanih profesorjev in uradnikov se na Češkem boji češkega jezika huje, nego strupa! —Slovenci v Ljubljani so slišali zvoniti, da bo vitez Kalten-egger, silen glavač kranjskih nemčurjev in deželni glavar, prestavljen v Gradec. Čestitali jim bodemo brž, ko izvemo, da je res. — Magjari so v Budimpešti postavili svojemu rojaku grofu Szecheny-ju velik spomenik na javnem trgu. — Hrvati nameravajo zopet na 10 let sklenoti z Magjari nagodbo. Želimo, da bodoče desetletje jim ne bo na toliko politično in materijalno škodo, kakor pretočeno. Z Magjarom se ne brati neben Slovan toliko, kolikor Hrvat! Vnanje države. Turškemu sultanu začela je se hudo goditi. Do sedaj so ga Angleži držali. Temu je konec storjen. Novi angleški minister Gladstonc je v državnem zboru ali „parlamentu" v Londonu izjavil, da Anglija nima nebenega uzroka želeti, da Turčija še dalje životari. To je smrtni udarec turkoljubom in debel žrebelj za sultanovo mrtvaško rakvo v Evropi. Kajti ob enem je Gladstone odposlal izrednega poslanika nad Berolin, Dunaj v Carigrad k sultanu, da tega pritisne dovoliti, kar je v Berolinskem dogovoru bil obljubil, namreč dati Črnogorcem in Grkom kos zemlje, ostalim še mu kristijanom pa jednakoprav-nosti s Turki. Angleži, Francozi in Italijani so se bržčas uže pobotali med seboj, kaj mislijo storiti, ako se jim sultan ne vda. Kaj bo naše cesarstvo tukaj storilo, to še ni znano. Toda čudno je, da je baje naš minister se za sultana' potegnil nasproti angleškemu poslaniku. Ni dvomiti dalje, da Italijani prežijo na Albanijo in iz tega je mogoče, da se vne velika vojska za turško zapuščino. Bolgarski knez obišče prihodni teden srbskega kneza Milana v Belgradu; ta zopet je prisiljen braniti Srbe, katerim se v Albaniji huda godi, tudi Črnogorcev ne more pustiti brez pomoči, in zopet naša Hercegovina in Bosna z Dalmacijo vred je v nevarnosti, ako se Italijaui polastijo Albanije. Zadeve so na Balkanu zopet hudo zamotane in nevarne. — Bismark je ukazal nemške vojake orožati vsakega še s 6cevniui revolverjem. — Francozi baje kupujejo veliko konj na Angleškem. — Rusi pripravljajo se na boj zoper Kitajce. — V Afganistanu pa hočejo Angleži, sklenoti mir in svojih 60.000 vojakov pozvati nazaj! — Deželo premaganih Zulu-Kafrov pritaknili so angleškej državi. Za poduk in kratek čas. Slovani ob neuiškej meji. VII. Huda godila je se južnim Slovanom ob nemškej meji, še huje pa severnim; tukaj pa najhuje tistim, kateri so prisiljeni bili mir sklenoti z Nemci. Proglasili so jih Nemci s kratka kot sužnje, prisodili temu ali onemu gospodu, a njihova zemljišča so razdelili v plačilo med vojake. Kajti odškodnina za vojaške zasluge mogla je se takrat zvečinoma le v zemljišči in sploh v blagu plačevati. Ob jednem je se nemškim vojakom, nadarjenim s slovansko zemljo, naložila dolžnost nemške meje braniti proti vsakojakim sovražnikom. Najbolj trdno zabičevala je se takšna dolžnost mejnim nemškim grofom, ki so jo tudi vestno izpolnjevali. Vedno so vihtéli meč nad Slovani ter mnogo pokrajiu celó brez kraljevega vedenja podjarmili. V tem slučaji je se Slovanom jako slaba godila. Mejni grof bil jim je gospod. Sodnija, davek, smrt in življenje, vse je bilo v njegovih rokah. Nesvobodni, ljudje brez imovine in pravic bili so Slovani povsod, kjer koli so si jih Nemci s silo vklonili. V bojih pobite in iz dežele od-gnane nadomeščevali so Nemci, ki so jih nemški grofi, škofje ali sploh nemški veljaki priveli seboj na slovanska tla. Slovan, kateri je še živel, moral jim je hlapčevati in rabotati. Kaj čuda tedaj, da je slovanski rod čedalje bolj hiral in naposled preminol po prestanih neizmernih težavah, ošabnem zaničevanji in krutem zatirovanji? Utehe, tolažbe pomoči ni našel nikder; še katoliška Cerkva pogosto ni prišla do njega takrat kot usmiljena mati, ampak kot brezobzirna mačeha. Zato je marsikateri Slovan se izselil ali v brezuspešnem boji izdehnil svojo dušo rajši, kakor da bi se bil nemškim škofom vklanjal in jim od nemških cesarjev zaukazano desetino dajal. S pridnimi rokami in bistro glavo pridobil si je marsikateri suženj Slovan celo lehko blaga ter ga zapustil svojim otrokom ali sorodnikom. Vender to je smel storiti le, ako so njegovi dediči bili ob jednem sužnji njegovega gospoda. Nepotrebno blago so lehko prodavali, a nikoli ne brez gospodovega vedenja in dovoljenja in nikdar človeku, ki je hlapčeval kakšnemu tujemu gospodu. Za ženitev so imeli prositi dovoljenja in njih otroci so bili sužnji kakor oni sami. Gospod je lehko počel s svojimi sužnjimi podložniki, kar se mu je zljubilo. Zatorej beremo zaporedom, kako so nemški gospodje slovanske sužnje prodavali, zastavljali, podarjali, zamenjavali ali za ljudi svojega roda ali tudi za kakšno živinče itd. Tako potlačen, ponižan, zaničevan in teptan bil je slovanski človek. Od tiste dobe je častitljivo ime „Slovan" obveljalo pri vseh zapadnih narodih za ime: rob, suženj, Sklave, schiavio itd. Kedar je se Slovan ženil, vprašati je moral gospoda in snubiti je smel le sužnjo. Vrhu tega mu je bilo za ženitev platiti nekšno svoto, ki se od svobodnega „flajš" pa tisto ne vem, kako bi jubo imenovala? Bo pa menda že „flajšnica" reče moč. Žena gre ponosno naprej in reče: „gebens mir a porcijon flajšnice iu flajš. Štancar. Nemca ni tirjala. Slovan naj se je spominjal vselej iu povsod, da hiapčuje. Da Slovan tega ne pozabi, da je rob, suženj in hlapec, uvel je se nek ruagdeburški škof poseben davek samo za Slovane. Ta malo krščanska določba je se sprejela celo v severo-nemški zakonik, imenovan javskej je 17. maja strela udarila v neko hišo ter ubila 12letna fantiča, ki je iz neke knjige bral: drugi fantič bilje samo omamljen; isti den je strela udarila v konja vpre/.enega pred vozič, na katerem je se graščinski oskrbuik M. Grabuer peljal k sv. Juriju na južnej železnici. Grabnerja so morali 2 uri trdno ribati, preden je zopet oživel. (Dve sto dunajskih pevcev) je se odpeljalo v Biilssel pozdravljat cesarjevič-Rodolf'>ve neveste. Udeležil je se tudi pekerski veliki posestnik g. dr. Otmar Reiser ter pevcem daroval 200 butelj izvrstnega pohorskega viua, ki je zorelo v Pekerji nad Mariborom. (Goveja kuga) prikazala je se v Karlovačkej in Ogoliuskej župauiji na Hrvatskem. Vsled tega je štajerska namestnija vvažanje goved in kož iz omenjenih županij prepovedala. (V Loki frauheimske župnije) pogorela sta zakonska Janez in Marija Plibcršek ter svojim 3 otročičem zidano klet odkazala v stanovanje. Nedavno zbeži 51etno dete iz kleti, pride ua cesto, padne v neko mlako. Mati je slišala otročji krik, prihiti pa ne more precej otroka nikjer zagledati. Ko ga najde v mlaki, bil je uže mrtev. (Mraz ali slana) naredila je dne 20. in 21. maja skoraj po vsej Avstriji precej škode, zlasti krompirju, bobu, fažolu iu viuogradom v nizkih legah. Zakrivila ga je burja binkoštni pondeljek, ki je pouzročila, da je mnogo toče pa tudi snega palo. (V Rogozi mariborskega okraja) imeli so divjega iu naposled steklega psa na verigi. Toda nedavno se iztrga pes, zgrize več psov in svinj v Bohovi, Rogozi in v Hočah, dokler ga naposled srčen kmet s plauko ne pobije in ko se še dalje vleče v Bohovi ustreli. (V sosednem nam Kamniku) na Kranjskem propal je dosedanji nemčurski župan in izvoljen je znani narodnjak slovenski in pisatelj gosp. dr. Samec. (Korošci junske doline) so odposlali zahval-nico grofu Harahu, da se je za koroške Slovence v državnem zboru potegnil. (Šolskih knjig razdeliti) nameravajo letos štajerskim šolam za 7949 fl. v vrednosti; radovedni smo, ali bo kak katekizem ali evangeli j zraven! (Star Hrvat umrl) je v Krapini 101 leto star po imenu Jurij Vinski. (Dva parobroda) nameravajo v Gradci spustiti v Muro, ki bi naj vozila od Gradca do Le-grada in še naj poskusila po Dravi prodirati do Ptuja ali Maribora. (S cijankalijem zastrupil) je se v Djakovaru na Hrvatskem bivši mariborski vinski trgovec Janez Kastelic. (Mariborski Suvaj v zvoniku stolne cerkve) je zapazil, kako je drzen rokomavh v stolnej ulici pri črevljarji vlomil; ravno je mislil tat oditi s 3 pari črevljev, ko ga čuvaj iz zvonika prihitivši zgrabi in policajem izroči. Župan je čuvaja dal 5 fl. nagrade. Dražbe 31. maja Aut. Čander v Tinskem 527 fl. 1. junija K. Nimfer v Rogači 6700 fl. Marija Jagodič v Negovni 430 fl. 2 jun. Tom. Blažič 4811 fl. v Mariboru. 3. jun. Mat. Zirngast v spod. Greutliu 10585 fl. 4. juu. Aut. Kovačič v Drenskem rebru 2685 fl. 5. jun. Marija Bussbach v Ptuji 1350 fl. Jož. Fraucl v Ljubičnem, grof Halwyl v Ormoži 14605 fl. Jernej Stojnšek v Slatini 4450 fl. Valent. Mastnjak pri sv. Petru 400 fl. Loterijne številke: V Gradci 22. maja 1880: 45, 59, 90, 10, 24. Na Dunaji „ „ 62, 74, 21, 80, 89. Prihodnje srečkanje: 5. junija 1880. Trgovski učenec 14 let star, slovenskega i nemškega jezika zmožen, išče se v prodajalniei z mešanim blagom g. Alojz Lisec-a v Soštanji (Schonstein). Druge pogoje s starši pismeno ali, ako mogoče ob predstav-ljenji učenca, tudi ustmeno. Šoštanj, dne 17. maja 1880. Alozij T-iisec, 1—2 trgovec. VALILO k občnemu zboru, ktercga napravi v nedeljo 30. maja 1880 oh 3. popoludne v beležniškej pisni niči v Ormoži Ormoško hranilno i posojilno društvo registrirana zadruga z omejeno zavezo. Dnevni red: I. Poročilo predsednikovo i predlaga končnega računa i bilance za leto 1879. II. Volitev pregledalcev računov. III. Preiskava in odobravanje poslovnega poročila i bilance i razsodba o rabi čistega dobička. IV. Predlog odborov, naj se čisti dobiček prištejo društvenemu premoženju V Razni predlogi mogoči. V Ormoži 9. maja 1880. 2-2 Zadružno predstojništvo. Posmdba« Na prodaj so na pol izdelane cerkvene orgle z 12 registrami. Kdor jih hoče kupiti, se naj oglasi pri G. J. Globočniku v Ljubnem pri Celji. Dobile se bodo po prav nizkej ceni. l—a in nmarja je pri sv. Juriji na Goričkem izpraznjena. Prosilci naj se oglasijo pri cerkvenem predstojništvu do 1. junija. 2—3 Cerkveno predstojništvo pri sv. Juriji na Goričkem. .jCO^ Preselitev. k K rj Ulj ud no podpisani daje slavnemu K občinstvu na znanje, da bode svojo %( tiskarno, V katerej se tiska „Slov. Gospodar", od 1. maja t. 1. naprej i:i imel j O g na glavnem trgu, naspi-oti bogosl. poslopju. Ob enem se blagovoljstvu obcin- p stva priporočam in prosim obilnih naročil. Janez Leon, tiskar. Prečast. duhovščini pri tej priložnosti priporočam "S svojo zalogo kanonskih tablic v mnogovrstni obliki, kakor tudi birmske liste in zapisnike, slovenske ali nemške. 3_3 V' f Ponudba. Na veliko izbirko imatn priredujenega blaga za izdelovanje oblačil za gospode, jednako tudi mnogo nže narejenih oblek v najnovejšej modi po najnižjej ceni. A. Scheikel v Mariboru. Ob enem priporočam svojo „soda-pijačo", kojo v izvrstnej kakšinosti pro-davam nže 13 let v občno zadovoljnost p. n. prejemnikov. 7—10 e T Ustanovljena leta 1869. Prva in največja glavna zaloga vseli izvirnili mašili šivalnic, edini zastopnik v Maribora Matija Prosch, c. k. |>riv. trgovce, v lastnej lii.ši, v gosposkej «lici štev. 23., v učilniškej ulici štev. 2. 19—32 Mlin na prodaj je v Grižah blizu cerkve. Ima tri tečaje, hišo z nadstropjem in druga gospodarska poslopja vse v prav dobrem stanji. Zraven je toliko zemlje, da se poseje štiri škafe žita. Cena 3400 11. 3-3 ¡eeeeeeeeeeeeees Druga lepa posestva na prodaj. Štajerska hranilnica (Steiermärkische Sparkasse) namerava naslednja posestva, ki so njena lastnina, prodati po jako ugodnih plačilnih pogojih. 1. Dne 31. maja t. 1. ob 3. uri popoldne pri mesarji pri Mariji snežnici prej Jakob Majceničevo (po domače Babičevo) posestvo v srenji Velki (Wölling) hiš. štev. 75. vknji-ženo pri ces. kr. sodniji v Cmureku sub Urb. 85 ad PfarrsgUlt Guas, imajoče hišno in gospodarsko poslopje in 22 oralov 1173 □ sežnjev zemljišča raznega obdelovanja. 2. l)ne 1. junija t. 1. ob 10. uri predpoldnem v Skokah (marib. okraja na Dravskem polji) na domu posestva, ki je prej bilo Ludvik Forsterjevo, vkujiženo pri ces. kralj, sodniji mariborskej desnega Dravskega pobrežja sub Urb. Nr. '/ho Gült Skoggen, imajoče zidano, z opeko krito hišno in gospodarsko poslopje in nekaj črez 20 oralov zemljišča, izmed teh 12 oralov njiv in 8 oralov gozda. 3) Dne jnnija t. 1. ob 11. uri predpoldnem v gostilnici g. Al. Henja v Lučauah (Leutschach) prej Jožef in Marija Heinzelnovo (po domače Mreinovo) posestvo v srenji Kranach hiš. štev. 43. vknjiženo pri ces. kralj, sodniji v Arveži sub Urb. Nr. lf>7 v novi knjigi, v stari 83 ad Trautenburg, imajoče leseno in s slamo krito hišno in gospodarsko poslopje in 33 oralov 768 □ sežnjev zemljišča, med temi 5 oralov 767 □sežnjev njiv, okoli 2 orala travnika z daleč razpeljanimi brajdami, in 23 oralov gozda. 4) Dne O. juni ja t. 1. predpoldnem ob 10. nri v Jurijevskein vrhu ob Pesuici v gostil niči g. Ennsbrunuerja a) prej baron Salis-Seewies-ovo posestvo na Pesnici pri sv. Juriji, vknjiženo pri ces. kr. sodniji mariborskej levega pobrežja sub Urb. Nr. 330 ad Strass, imajoče zidano z opeko pokrito hišno poslopje z viničarijo vred, kletjo in predvežjem, potem deloma zidano, deloma leseno in s slamo pokrito gospodarsko posiopje in 26 oralov 1417 □sežnjev zemljišča, med temi 6 oralov njiv, 6 oralov vinograda v jako lepej legi in izvrstnem stanji, 6 oralov pašnika z drevjem zasajenega in črez 4 orale gozda itd. b) prej Anton Königovo posestvo v Jurijevskem vrhu, '/2 ure od sv. Jurija na Pesnici, vknjiženo pri ces. kralj, soduiji mariborskej 1. p. sub Urbar Nr. 35 ad Witscheiu, imajoče zidano s škodljauii pokrito hišo, leseno s slamo pokrito gospodarsko poslopje, 14 oralov 512 □sežnjev zemljišča, med temi črez 4 orale njiv, 3 orale vinograda, 2 orala travnika z mnogim in lepim sadunosnini drevjem zasajenega, okoli 3 orale pašnika, ki je deloma tudi s sadovnim drevjem zasajen. Voljni kaj kupiti, naj se točno ob naznanjenem času in mestu oglasijo pri odposlanem pooblaščenci štajerske hranilnice ter mu naj izjavijo svoje ponudbe. štajerska lix-aiiiliiiea v Grr-aclci, dne 22. maja 1880. (Ponatisi se ne plačujejo )