-»«174 *t-
Rokodelci.
4. Sodap.
fpuhovi-čakajo zakleti Težko na gori tam, Želijo si z gor^ oteti, V zaveten, varen hram.
Vaš dotn, duhovi, ni prostoren, Ni z zlatom okrašen, A vendar svetu blagotvoren Tako ni grad noben. Vi nosite le mir in srečo Mej množico trpečo, Vi berete le trnje z rož, Če kaže pot vam moder mož. Mlad mož v tovarnici vzdihuje, Roka mu trudna omaguje, Ječi tipjn kot v zadnjetn boji, Krog njega ropotajo stroji: »Dobrotni, moč mi prejSnjo vrni, Če ne, naj grob me vzame črni, Naj dan mi več ne vzide zlati! Doma ležd mi boJna mati, Težko že Čakajo noči, Da v sobo se odpro dveri In sin zakuri v peči hladni, Prinese kruha revi gladni ..." Duhovi vinski priletijo,
Slabost, obup mu prepodijo, Pojoč za delo mož zagrabi, Trpljenje, revščino pozabi, Kako ga mati bo vesela, Ko drevi se povrne z dela!
Berač sedi pri raizi, Pri njem bogatec blizi. BFej!" bogataš prosjaku kliče, Psujoč od njega se odmiče. Kako umakne vsa razlika Duhovom vinskim se takoj! Bogatec bližje se primika, Beraču kliče : ,,Bratec moj!"
O koliko sovraštva, Trpečega beraStva Mej Ijudstvom še na svetu vlada. Po sodu kladivo mi pada, Duhovom vinskim dom gradi. Trpljenja ni, sovraštva ni, Kjer vinski so doma duhovi, Cveto tam srečni, mirni dnovi, Kjer moder mož odpira sod, Duhovom vinskim kaže pot.
St. pl. Ortovič